Mozirski čebelarji slovesno V Blatah so se številnemu V Kamniško-Savinjskih Alpah obeležili devet desetletij občinstvu predstavili pevci postavili dva nova bivaka delovanja vokalne zasedbe Oktet 9 STRAN 11 STRAN 14 STRAN 22 Oglasi i IA i :l:-91 1 Slin -o V^i.ri-i | EllR ni»l|)jr-. MN ... in vsak dan še več kot 10D izdelkov dodatno v akciji! Vase trgovine Kea v Savinjski dolini! r P.E.: RjdfttlrJ* Fi.mn rjo 11 J333 Ljubno obSai/inh r P.F.= Ljutn-j Plan li 5J33iiUtinr)(iti Sanif r 1 P.E.iHtJka firfunb Snmnp 115 3332 UsiicsobSiHuii, P.E.: ŠmJrlrtftob Dfrtl Sm.irUin nli Dn-li Ti 3311 £marHi(H)4 OnitJ p 1 P. F.: Gcrnji trja Al / Lrn G 3342&)mii Grad i P.t.iLuir J.MČf t05 3J3i Uiie HMihi poncdbljch ■ petek: T:» . 1MB lUltttJ. Olgvničn: pnncdel^i ■ pDleh T-aa. I^DO irtan- pelek- 1:W ■ liJte illbuta MHtd Otlnvnpf«^: ■ petek- TJB 3HI:DD HM MD¥nl čts (rf-ll-Jel,--^ j ?r1.h T Od->4b4tn: T DO - mdrlif .ii r.un.fc.: B:M- 13« T-iHl- 15-DQ ■m|pl|J m p«mk. i M - 1 iS« inoi¡ttfi i.» - (i.® T«J-13fl(l -^rtrlm in pravniki: 4.00- l?i» 7-DD -1 j-nn npdrl|4 ¡rt|flldWH srn - i!:nn 15.« nrdeljn in pfjinik. «J» ■ 1?:DII i k*' TM JW /d Bfižcr. L-LVjfi- m ¿Stlftifant -iiiVžbe ,-„■ A .:.■ JiV:. L 15 ■ i . .r?i" i,'nhime, ohhatiltit flWfitmiM... D.firvAii«: f^j^-in^ti,..... .1 f mi F S H>«1 .1 ju* ■Vili. I". . 11'IIIIV.jV.Lir ■ . n L-J L.T l' ".T I U J n 11L1-■■ I llri^M/Unliki t!l:}\ Lp"i[JJ ,'ir. i L-ri j/i iigjf)i,iJ?i3n iirDfrtrt Vf-ifrjo! Tcfioibn: OiJ/SB-^-UO^ I 2 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Iz vsebine: Tema tedna: Kako smo pripravljeni na begunski krizo?.....4 KLS Ljubno: 14-milijonska investicija v prostore in tehnologijo...........................................................6 Mozirje: Z metom na koš predali namenu prenovljeno igrišče...............................7 Intervju: Vera Pečnik, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.............8 Lačja vas: Hotel Natura propada tudi »pod streho« DUTB.....................................12 Kulturno društvo Slap: Do konca leta izdaja že 16. zbornika...........17 Spodnja Rečica: Najstarejša Ptujčanka prišla na ogled lovske trofeje .....................................17 Košarkarski klub Nazarje: Članska ekipa se je predstavila na turnirju 21 Kronika: Prevrnjen tovornjak povsem razsul tovor .... 23 Tretja stran Begunci trkajo (tudi na naša) vrata Obstaja velika verjetnost, da bo moj komentar na temo begunske krize v trenutku, ko ga berete, že zastarel oziroma se bodo v času, ki bo pretekel od pisanja do izdaje časopisa, razmere na tem področju spremenile. Prav lahko se zgodi, da se bo medtem še kakšna država odločila, da pripre vrata za begunce, ki množično prihajajo z območja jugovzhodnega Balkana. Naši vladni predstavniki nas že nekaj tednov mirijo, da je Slovenija pripravljena na morebitni prihod beguncev, a nekatere poteze oblastnikov kažejo, da morda temu le ni čisto tako. Ko je namreč prvih štirinajst Sircev pomotoma prišlo k nam namesto v Avstrijo, smo jih takoj zaprli in hoteli vrniti Madžarski. Madžarska jih je zavrnila, kaj pa zdaj? Pogosto je tudi slišati, da bi morali po »dublinski uredbi« vse begunce vračati v državo prvega vstopa v Evropsko unijo. Po mnenju pravnika Matevža Krivica omenjena uredba tega ne določa na ta način, zato pozdravlja odločitev Nemčije, da bo Sirce sprejemala, tudi če so v EU vstopili kje drugje. Krivic je prepričan, da spoštovanje prava EU od nas ne zahteva vračanja beguncev na Madžarsko. Vračanje beguncev v državo, ki jim ni sposobna zagotoviti človeka vrednih razmer, je sodišče EU že pred leti prepovedalo. Avstrijsko upravno sodišče je ugotovilo, da to zdaj velja tudi za Madžarsko. Nemčija in Avstrija sta doslej več deset tisoč beguncev rešili pred nečloveškimi razmerami na Madžarskem, da pa tudi pri njih ne bi nastale neobvladljive razmere, sta bili prisiljeni prebežni-kom omejiti vstop. Tako sta posredno Evropsko unijo prisilili k ukrepanju, kajti le vse države EU solidarno lahko oskrbijo tako veliko množico beguncev v skladu z moralnimi in pravnimi zavezami. Koliko beguncev bo sprejela Slovenija? »Dokler jih ne sprejmemo (spodobno) vsaj tistih 230 plus 631, bodimo kar lepo tiho. In vsaj še do tistih 2000, za katere nam zdaj zagotavljajo, da jim lahko tudi čez zimo zagotovimo trdno streho nad glavo, ogrevanje, zdravstveno oskrbo itd. Ko bo to popolnjeno, lahko pa tudi mi »zapremo mejo« - nič prej,« je prepričan Matevž Krivic. V tokratni temi tedna smo povprašali nekaj Zgornjesavinjčanov, kakšno je njihovo mnenje o tej problematiki. Morda ob tem kaže spomniti na veliko solidarnost, ki jo je naša dolina izkazala do beguncev iz Bosne in Hercegovine v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Samo dvajset let je od takrat. Zakaj bi imeli danes drugačen obraz? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 38, 18. september 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 3 Tema tedna VAL BEGUNCEV PLJUSKNIL TUDI CEZ SLOVENSKE MEJE Kako smo pripravljeni na begunsko krizo? Prejšnji teden so naši obmejni organi v Prekmurju zajeli prvo večjo skupino sirskih beguncev, ko so se ti po avtocesti peš podali v notranjost naše države. Ker v Sloveniji niso želeli zaprositi za mednarodno zaščito, so jih začasno namestili v centru v Postojni, nato pa jih hoteli vrniti na Madžarsko, vendar jih ta zavrača. Sicer je po besedah predsednika vlade dr. Mira Cerar-ja Slovenija pripravljena na morebitno večje število beguncev. Naša vlada izpostavlja humanitarnost in solidarnost, pri tem pa je potrebno upoštevati integracijska in varnostna vprašanja. Kako je na sprejem večjega števila beguncev pripravljena Zgornja Savinjska dolina? Za namestitev prosilcev za mednarodno zaščito so potrebni določeni pogoji, s katerimi v dolini po zagotovilih naših občin ne razpolagamo. Za mnenje smo povprašali na Rdečem križu v Mozirju in poslanko SDS v državnem zboru Nado Brinovšek. V DOLINI USTREZNIH NAMESTITEV NI Da bi bila v tokratnem begun- gotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito. Država sama razpolaga z nastanitvenimi zmogljivostmi, so pa povprašali po občinah, kje bi take možnosti še obstajale, če bi število beguncev preseglo zmožnosti vladnih nastanitvenih kapacitet. V poštev pridejo zgradbe, ki so primerne za bivanje 50 ali več oseb, primerno opremljene s sanitarijami in ogrevanjem. Po podatkih zgornjesavinjskih občin v naši dolini takih pogojev nimamo. HUMANITARNA POMOČ Po besedah direktorice Centra za socialno delo Mozirje Marjane skem valu Slovenija ciljna država velikega števila prosilcev za azil, najbrž ni pričakovati. Glede na to, da je Madžarska zaprla meje in so se begunci delno usmerili proti Hrvaški ter da je Avstrija uvedla nadzor tudi na meji s Slovenijo, pa je možno, da bi kot tranzitna država morali vsaj kratkoročno zagotoviti ustrezne življenjske razmere večjemu številu prebežnikov. Ministrstvo za notranje zadeve je nedavno pripravilo Kontingente načrt Republike Slovenije za za- Naša anketa Smo pripravljeni pomagati beguncem? Mnogim med nami je še v živem spominu vojna na Balkanu in val beguncev, ki jih je Slovenija sprejela pred dvema desetletjema. Tedaj je po statističnih podatkih prišlo k nam nekaj več kot 16 tisoč ljudi, ki so bežali pred grozotami vojne vihre. V teh dneh se ponovno soočamo z vprašanjem, kam z begunci, le da ti prihajajo iz Sirije, Iraka, Irana, Afganistana ... Begunski val proti Evropi se namreč le še krepi. Ker ima Madžarska grob odnos do beguncev, se nekateri preusmerjajo na druge poti, tudi skozi Slovenijo. Begunce naj bi namestili v različnih krajih po državi. Smo jim pripravljeni pomagati tudi Zgornjesavinjčani? Bojan Napotnik, Zekovec Trenutno nisem seznanjen z dogodki in angažiranostjo države, kar se begunske krize tiče, tako da ne morem reči, ali so dovolj angažirani. Vem, da je težko, če izgubiš vse, zato sem pripravljen tudi sam takim ljudem stopiti naproti in jim pomagati tako s hrano kot s streho nad glavo. Breda Gradišnik, Logarska dolina Zdi se mi, da država vse premalo stori za tujce. Čeprav upam, da jih pri nas ne bo, se mi zdi, da bodo kaj hitro preplavili Evropo. Sama sem zelo humanitarno naravnana in mi ni bil nikoli problem podariti materialnih stvari ali hrane. Denarja pa ne podarjam, ker ne vem, ali bo prišel v prave roke oziroma če bo porabljen za prave namene. Martina Kalin, Spodnje Kraše Dvomim, da se je država dovolj angažirala pri problemu sirskih beguncev. Trenutno sem brez službe in ne morem razmišljati o tem, kako bi pomagala drugim, saj že sami težko preživimo z eno plačo. Tudi sprejeti jih nimam kam. Bolje bi bilo, da država poskrbi za zmanjševanje brezposelnosti v Sloveniji. Rok Suhodolnik, Krnica Naša država se v nobeni situaciji ne angažira dovolj. Tako tudi kriza z begunci ni izjema. Če dobimo velik naval beguncev, nam par nastanitvenih mest, ki jih imamo v državi, nič ne pomaga. Sicer pa se mi zdi, da se vedno bolj poskrbi za begunce kot za reševanje problemov naših državljanov. Sam sem mnenja, da so begunci, ki sedaj prihajajo, del višje politike in jim nisem pripravljen pomagati ne materialno ne finančno. Sicer pa, ko bodo preplavili Evropo, bomo tudi mi na podobnem kot oni, saj ne bomo mogli zaslužiti niti za naše družine, kaj šele, da bi lahko pomagali njim. Srdan Panic, Kokarje Imamo srečo, da si begunci za tranzitno državo niso izbrali Slovenije. A kljub temu se mi zdi, da se je Slovenija do sedaj dovolj angažirala pri reševanju problema sirskih beguncev. V kolikor se bo v dolini začelo zbiranje materialnih in finančnih sredstev za njih, bom prispeval po svojih zmožnostih. Vedno lahko ponudim kakšno odejo, hrano ali igračo. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo 4 Savinjske novice št. 39, 25. september 2015 I Tema tedna, Aktualno Nada Brinovšek, poslanka SDS v državnem zboru: »Evropa se že dalj časa srečuje z navalom ekonomskih mi-grantov, kar je sicer stalen pojav, v zadnjem času pa z velikim navalom beguncev z območij, ki so jih zajeli vojni spopadi ter terorizem. Sprva so ti begunci prebivali v begunskih taboriščih v Turčiji in čakali na trenutek, da se razmere v Siriji umirijo ter da se vrnejo na svoje domove. EU je še vedno v krču in ne ve, kako ravnati, kljub temu, da sta tako Turčija kot Madžarska dolgo opozarjali na ta problem. EU še vedno nima izdelanih ukrepov za zagotavljanje standardov. Ko je EU prepoznala ta problem, se je po mojem mnenju predolgo ukvarjala samo s kvotami, koliko beguncev naj sprejme posamezna država, ni pa pohitela in izdelala enotnega pristopa za zagotavljanje vseh resursov za življenje (bivanjskih in socialnih) teh beguncev v posameznih državah - članicah EU. Morala bi sprejeti dolgoročne strateške ukrepe mednarodne skupnosti. Dejstvo je, da je od migracijskega toka na Balkanu odvisno tudi, koliko prosilcev za mednarodno zaščito bo prišlo v Slovenijo. In glede na aktivnosti in scenarije naših organov v zvezi z namestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito sem mnenja, da bo Slovenija kos temu problemu. Menim, da Zgornja Savinjska dolina nima razpoložljivih kapacitet -predvsem bivanjskih, ki bi ustrezale kriterijem za normalno vključitev beguncev v življenje. Znano je namreč, da daje država prednost večjim objektom, se pravi objektom z možnostjo nastanitve večjega števila beguncev. Ne smemo pa pozabiti, da imajo begunci, ki prihajajo v Evropo, svojo identiteto, svoje obraze, svoje žalostne zgodbe. Vključitev v naše okolje ne bo lahka ne za begunce ne za nas same.« Ilka Kramer Marolt, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline: »Na posvetu v Ljubljani so nas glede na sedanjo begunsko krizo seznanili z osnovnimi nalogami, ki jih v skladu z mednarodnimi predpisi izvaja Rdeči križ. Na prvem mestu je evidentiranje posameznih primerov pogrešanih oseb v Sloveniji, poizvedovanje za pogrešanimi osebami preko nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter na osnovi pridobljenih podatkov ponovno združevanje družinskih članov. Naši prostovoljci bi v primeru potreb sodelovali pri zbiranju materialne pomoči in nudenju le-te, če bi bili zanjo zaprošeni. V primeru potreb delujejo tudi ekipe prve pomoči. V dogovoru z ministrstvi izvajamo tudi ukrepe za sprejemanje in nastanitev beguncev v primeru, ko so vse nastanitvene zmogljivosti države zasedene. Sodelujemo z občinami, naša naloga pa je tudi promocija kulture strpnosti, nenasilja, nediskriminacije in solidarnosti v širši slovenski družbi.« Veršnik Fale na centru še niso dobili nobenih usmeritev glede morebitnega prihoda prosilcev za azil v našo dolino. Obe največji humanitarni organizaciji v Zgornji Savinjski dolini, Rdeči križ in Karitas, sta se odločili, da bi se v primeru potrebe zbiranja materialnih dobrin akcije lotili skupaj. Zaenkrat ta akcija še ne poteka, saj takšnih navodil z vodstev svojih organizacij še niso prejeli. Materialno pomoč - razen hrane - sicer zbira Škofijska Karitas v Vrbju pri Celju. Rdeči križ Slovenije pa je odprl poseben račun za de- narno pomoč. En evro je mogoče prispevati tudi preko SMS donacij na številko 1919 s ključno besedo begunci ali begunci 5, kar pomeni pet evrov prispevka. Slovenski Rdeči križ je konec avgusta za predstavnike območnih združenj pripravil skupen informativni sestanek, na katerem so prisotne seznanili s tem, kakšne so njihove dolžnosti in katere aktivnosti pridejo v poštev v primeru večjega števila beguncev. Slovenski Rdeči križ je del mednarodne organizacije in mora zato upoštevati zadevne predpise. Marija Lebar Z novim letom prosta izbira dimnikarja Z ministrstva za okolje in prostor so sporočili, da ostajajo pri predlagani uvedbi licenčnega sistema dimnikarskih storitev, kar pomeni, da bo z letom 2016 vsak prebivalec lahko sam izbral svojega dimnikarja. Javna razprava o novem zakonu o dimnikarskih storitvah je sicer potrdila razdvojenost zainteresira- ne javnosti. Dimnikarji namreč pričakujejo vsaj nekajletno prehodno ohranitev koncesijskega sistema, po katere en dimnikar pokriva eno območje, civilne iniciative pa zahtevajo popolno svobodo pri izbiri dimnikarja. Ministrstvo bo nov zakon poskušalo uveljaviti še pred koncem leta. Denar za zaposlovanje mladih Vlada mladim namenja nov projekt Podjetnost, fleksibilnost in indi-vidualizacija, katerega cilj so boljše zaposlitvene možnosti mladih. Projekt je vreden 200.000 evrov, zanj jih bo Evropska unija prispevala 170.000. V okviru sofinanciranega projekta želi Center RS za poklicno izobraževanje ugotoviti, kako srednje poklicne in strokov- ne šole odkrivajo in upoštevajo individualne razlike med posamezniki ter s pomočjo katerih metod razvijajo potenciale posameznikov. V okviru projekta bo posebna pozornost namenjena sodelovanju šol in podjetij pri individualiziranem vključevanju dijakov v praktično usposabljanje. Strpnost pri uvajanju davčnih blagajn Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je na Furs naslovila prošnjo svojih članov obrtnikov, da ob bližajoči se uvedbi davčnih blagajn pokažejo strpnost in pre-mišljenost na področju kaznova- nja, vsaj za čas uvajalnega obdobja. S Fursa so že sporočili, da bodo v času umeščanja blagajn delovali po načelu »zdrave kmečke pameti«. TG Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 5 Gospodarstvo 14-MILIJONSKA INVESTICIJA V PROSTORE IN TEHNOLOGIJO V KLS-u se ponovno širijo, ostaja pa težava z električno energijo Lani in v letošnjem letu v ljubenskem podjetju KLS beležijo 18-odstotno letno rast prodaje in zato rastejo tudi njihovi proizvodni prostori. V septembru bodo dokončali gradnjo 4.200 kvadratnih metrov velike hale, ki naj bi zadoščala njihovim potrebam po proizvodnih prostorih do leta 2020. USPEŠNO ODKUPILI ZEMLJIŠČE V podjetju, kjer izdelujejo zobate obroče za vztrajnike motorjev, ki se vgrajujejo v avtomobile, so spomladi zaključili z gradnjo 700 kvadratnih metrov velike hale, v katero so postavili dve novi robotizirani obdelovalni liniji. Rast prodaje in novi kupci pa jim narekujejo še nadaljnje investicije, saj bodo le tako lahko izpolnili vsa naročila in povečali svojo konkurenčnost. »Medtem, ko smo lani izpostavili dve težavi, in sicer glede dobave elektrike in nakupa zemljišča ob naših proizvodnih prostorih, kjer bi radi gradili in tako prostore povezali v celoto, smo letos spomladi nakup zemljišča zaključili,« je povedal direktor podjetja Mirko Strašek TEŽAVE KLIČEJO PO KABLOVODU Rešitev s kakovostjo dobav električne energije pa se za njih ne odvija dobro. Direktor je pojasnil, v čem je problem: »Od predstavnikov Elektra Celje smo dobili zagotovilo, da bo kablovod letos dokončan do Grušovelj, prihodnje leto pa do Ljubnega, a temu očitno ne bo tako in glede tega smo že protestirali. Težava, ki se nam je zdela lažje rešljiva, bo, kot kaže, za nas večji problem.« Novi prostori ne bodo takoj popolnoma zasedeni, a nove proizvodne linije v njih bodo porabo električne energije v podjetju še povečale. Zelo slabe napetostne razmere pa jim že sedaj onemogočajo normalno delo. Ob padcih napetosti v omrežju prihaja do izpadov proizvodnje in s tem ob vsaki prekinitvi do velike škode. Zato je do rešitev teh razmer nemogoča nadaljnja širitev proizvodnje. Kablovod je po mnenju Straška v interesu vseh prebivalcev od Nazarij navzgor. Manj bo možnosti za izpade električne energije ob ekstremnih vremenskih razmerah in napetostne razmere ter zanesljivost dobav bodo za vse boljše. ZA INVESTICIJO LASTNA SREDSTVA »Novo halo gradimo nekoliko »na zalogo«,« je povedal Strašek in nadaljeval: »Razmišljali smo, da bi jo gradili v dveh delih, a ker bomo tudi v letu 2016 in 2017 potrebovali še dodatne prostore, bomo celotno halo pozidali naenkrat. V novo halo bomo preselili nekaj obdelovalnih linij iz starejših prostorov in jih bomo posodobili ter postavili nove proizvodne linije. Ker se novi pro- Mirko Strašek: »V novo halo bomo preselili nekaj obdelovalnih linij iz starejših prostorov in jih bomo posodobili ter postavili nove proizvodne linije.« (Foto: ŠMS) stori navezujejo na obstoječe, bomo lahko proizvodnjo naredili bolj optimalno. Celotno prenovo in širitev, ki bo znašala 30 milijonov evrov, izvajamo v treh letih: 2014, 2015 in 2016. Letošnja naložba je vredna 14 milijonov evrov, od tega je vrednost gradbenih del manj kot 20 odstotkov, ostalo bomo namenili za novo tehnološko opremo in obnovo obstoječih proizvodnih linij.« To je po besedah Straška njihova največja naložba doslej in kot je v podjetju že praksa, bodo večji del investicije pokrili z lastnimi sredstvi. RAST PODJETJA KONSTANTNA Tudi v letih 2007 in 2008 pred krizo so veliko investirali v proizvodnjo. Kriza, ki je nato zavzela svet, jih ni preveč prizadela, ker so bili dobro pripravljeni. Sedanje razmere na Kitajskem, ki zanje predstavlja velik trg, in begunska kriza, sta za podjetje zaskrbljujoči, saj negativno vplivajo na prodajo avtomobilov, a upajo, da to ne bo ustavilo njihove rasti. Medtem ko so v lanskem letu beležili rekordne rezultate, so le-ti letos še boljši. Poleg 18-odstotne rasti so uspešni tudi v pridobivanju novih kupcev in naročil ter pri zniževanju stroškov, produktivnost raste, kakovost proizvodov in dobav pa je še boljša. Direktor je optimističen: »Trenutna naročila kažejo dobro in upamo, da trenutne slabe razmere na trgu ne bodo prinesle prevelikih znižanj naročil.« TUDI NOVE ZAPOSLITVE BODO Trenutno je število zaposlenih v podjetju 225. Ob pričakovani rasti v letu 2016 naj bi se zvišalo na okrog 240. V naslednjem petletnem obdobju se bo upokojilo okrog dvajset ljudi, ki jih bodo nadomestili z novimi zaposlitvami, pretežno tehničnih strok; strojniki, elektroniki, mehatroniki. Strašek je še dodal, da je hvaležen nekdanji ljubenski županji Anki Rakun, da je z realizacijo Industrijsko podjetniške cone Loke napravila daljnovidno potezo in med drugimi tudi KLS--u omogočila širitev, saj bi se drugače moralo podjetje že pred leti seliti drugam. Povedal je: »Za naš razvoj in rast in za druge gospodarske dejavnosti na Ljubnem je prostor pomemben razvojni faktor, zato menim, da bi bilo za razvoj Ljubnega dobro, da se ureditev in širitev IPC Loke še nadaljuje.« ŠMS Ta mesec bodo v KLS-u dokončali gradnjo 4.200 kvadratnih metrov velike hale. Ta naj bi zadoščala njihovim potrebam po proizvodnih prostorih do leta 2020. (Foto: ŠMS) 6 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Iz občin ŠPORTNO IGRIŠČE LUKNA V MOZIRJU Z metom na koš predali namenu prenovljeno igrišče V Mozirju so v petek, 11. septembra, namenu predali obnovljeno košarkarsko igrišče, ki ga večina uporabnikov imenuje kar Lukna, v preteklosti pa so igrišče imenovali jama. Namesto rezanja traku so predsednik Športnega društva (ŠD) Mozirje Robert Klemenak, župan Ivan Suhoveršnik in predsednik sekcije za košarko pri ŠD Mozirje Aljaž Paulič igrišče uradno predali namenu z metom na koš in zdravico. Nato je polovica igrišča pripadla košarkarjem, ki so ga preizkusili, druga polovica pa članom društva in obiskovalcem otvoritve, da so nazdravili novi pridobitvi. Poleg igrišča so obnovili tudi lesen objekt ob njem. S pomočjo sponzorjev so objekt prebarvali, zamenjali žlebove, pred objektom so novi tlakovci. ZGRAJENO UDARNIŠKO Igrišče, ki je bilo udarniško zgrajeno v letih 1946 in 1947, je asfaltno podlago dobilo leta 1969. V katastrofalnih poplavah 1990 je bilo dodobra uničeno, saj ga je narasla Sa- Od leve: Aljaž Paulič, vodja projekta in Robert Klemenak so nazdravili vinja polovico odnesla. Leto kasneje so ga zasilno obnovili, popolna obnova pa je čakala do letos, ko si je Občini Mozirje uspelo na razpisu od Fundacije za šport zagotoviti približno polovico sredstev od skoraj 60 tisočakov vredne investicije. IGRIŠČE Z DOLGO ZGODOVINO Uvodne besede na otvoritvi je spregovoril Robert Klemenak. Pov- Jaka Vačovnik, župan Ivan Suhoveršnik preurejenemu igrišču. (Foto: ŠMS) zel je zgodovino društva in igrišča ter se zahvalil vsem aktivnim članom, ki so vsa leta od ustanovitve takratnega Partizana skrbeli za športne aktivnosti in objekte v Mozirju. Igrišče s skoraj 70-letno tradicijo je bilo po besedah Klemena-ka najprej namenjeno odbojki. Leta 1970 so ga ob ustanovitvi članske in pionirske košarkarske ekipe preuredili v košarkarsko. Čeprav se je članska ekipa po petih letih preselila v Nazarje, ni igranje košarke v Mozirju nikoli zamrlo. Še več, zadnjih 19 let organizirajo košarkarsko ligo in skrbijo za rekreativno igranje košarke. UREJEN KOMPLEKS IGRIŠČ Župan Ivan Suhoveršnik je izrazil zadovoljstvo, da so na razpisu uspeli pridobiti sredstva in je tako Mozirje bogatejše za lepo urejeno igrišče. Prednost so na razpisu imele investicije, ki so bile v preteklosti poplavljene in tako so dobili nekaj prepotrebnih točk, ki so pripomogle k sofinanciranju projekta. Sedaj je tam v celoto urejen kompleks igrišč od nogometnega, odbojkarskega, košarkarskega do otroškega, vse skupaj pa v kraju dopolnjuje športna dvorana, ki je več kot zasedena cele dneve, je povedal Su-hoveršnik in dodal, da so skupaj s športnim društvom projekt obnove košarkarskega igrišča izpeljali tako, da so vsi zadovoljni. ŠMS FINANCIRANJE OBČIN Tudi drugi krog pogajanj med vlado in občinami brez dogovora Prejšnji ponedeljek je v prostorih ministrstva za finance potekalo drugo srečanje med predstavniki vlade in predstavniki občin v zvezi z višino povprečnine v letih 2016 in 2017. Vladni izhodiščni predlog je bil 519 evrov na prebivalca, a občine se s tem ne strinjajo. Njihovi izračuni kažejo, da bi izvajanje obveznih nalog lahko pokrivale s 671 evri glavarine. Po zagotovilih predstavnikov občin je sredstev za zagotavljanje zakonsko določenih nalog premalo že sedaj. V prihodnje je potrebno upoštevati še povečanje sredstev zaradi sprostitve napredovanj javnih uslužbencev, ki jih je vlada dogovorila s sindikati. Prav zaradi omenjene sprostitve vlada ponuja k že omenjenemu znesku še 1,8 evra na prebivalca. Državna sekretarka mag. Mateja Vraničar je na srečanju deja- la, da bi ob sprostitvi napredovanj in ob ohranitvi sedanjih varčevalnih ukrepov za maso plač javnih uslužbencev potrebovali nekaj čez 3,702.000 evrov, kot so izračunali na finančnem ministrstvu. »Predstavniki Skupnosti občin Slovenije so izpostavili, da bi višina povprečnine morala pokrivati tekoče stroške ter transferje občin. Predlagano radikalno za-tiskanje pasu je bilo možno prenesti kratek čas, v kolikor se višina povprečnine ne bo prilagodila dejanskim stroškom, pa bi lahko prišlo celo do kolapsa sistema lokalne samouprave. Prav tako ni za pričakovati večjih prihrankov s strani zakonodajnih sprememb, čeprav v Skupnosti občin Slovenije pozdravljamo tak način dela, saj je izkušnja v letu 2015 pokazala, da je pripravljenost za spremembe na nekaterih delovnih področjih ministrstev minimalna. Temu primerni so tudi prihranki,« so sporočili iz skupnosti občin in OBČINA NAZARJE Že od začetka septembra se v na-zarski občini vrstijo različni dogodki v okviru občinskega praznovanja. Vrhunec prireditev bo proslava na dan občinskega praznika, 18. septembra, v domu kulture v Nazarjah. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska in županova priznanja za leto 2015. Srebrni grb bo prejela Irena Vačovnik iz Nazarij, bronastega Darja Acman in Miro Brezovnik iz Šmar- dodali, da se bodo pogajanja nadaljevala. Marija Lebar tnega ob Dreti. Županovo priznanje bo dobila Čebelarska družina Ko-karje ob šestdesetletnici delovanja. Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje in učenke Glasbene šole Nazarje Ajda Nina Vivod, Manja Va-čovnik in Larisa Kotnik pa bodo prejeli županova priznanja za mednarodne uspehe na glasbenem poustvar-jalnem in tekmovalnem področju. Marija Lebar Proslava ob občinskem prazniku in podelitev priznanj Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 7 Intervju VERA PEČNIK, PODPREDSEDNICA ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE Odločena prispevati k izboljševanju položaja upokojencev Vera Pečnik, podpredsednica ZDUS in predsednica DU Nazarje (Foto: Jože Miklavc) Veri Pečnik se v vlogi upokojenke, predsednice Društva upokojencev (DU) Nazarje in v funkciji podpredsednice Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) delovanje na območju občine in kraja Nazarje tudi v vlogi »mlade« upokojenke ne ustavi. Kot je povedala, se ne more povsem umiriti in želi prispevati po svojem znanju, izkušnjah ter močeh v vlogi kreatorja dejavnosti, ki starejšim ljudem, upokojenim in tistim z zmanjšanimi sposobnostmi v tretjem življenjskem obdobju ponujajo aktivno življenje kot pomemben del naše družbe. Je ponosna Sa-vinjčanka, pustopoljska Zadrečanka, vedno pripravljena na nove izzive in sobivanje z ljudmi, ki jo sprejemajo. - Po študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani ste v 36-letni delovni karieri preživeli velik del časa v nekdanjem pretežno ženskem kolektivu Elkroj. Prva zaposlitev je bil Elkroj, kjer sem si začela nabirati znanje v računovodstvu, nadaljevala v plansko-analitskem sektorju, kasneje postala vodja sektorja in sočasno članica vodilne ekipe. Tiste čase je bilo to zelo uspešno podjetje, saj smo bili vseskozi prvi v panogi tako po produktivnosti, čistem dobičku na delavca kot po pla- čah. Bili smo prvi, ki smo imeli klimatizirano proizvodnjo, optimalno organizacijo, visoko produktivnost in več kot 800 zaposlenih, veliko večino žensk iz te doline. Delovne izkušnje in poznavanje ekonomije sem uporabila v podjetju Glin Nazarje na področju nagrajevanja in stroškovnega knjigovodstva, nato pa sem se s »sanacijsko ekipo« vrnila v Elkroj, postala namestnica predsednice uprave, dokler je to bilo v interesu lastnikov. Leta 2003 sem postala direktorica Javnega podjetja Dom Nazarje, kjer sem bila aktivna do leta 2007. Upokojila sem se s 36 leti delovne dobe. - Z upokojitvijo, po »pretresih« zadnjih deset let stresnega življenja, vam je še vendarle ostalo veliko moči, idej in želja po sodelovanju z ljudmi. Ali vas je pritegnilo sodelovanje s prostovoljci in upokojenci? Z vključitvijo v Društvo upokojencev Nazarje in aktivnostmi sem leta 2011 postala predsednica, spomladi letos 2015 mi je članstvo zaupalo ponovni štiriletni mandat. To je tudi rezultat »S Koordinacijo društev upokojencev Zgornje Savinjske doline dobro sodelujemo, saj se pogovorimo o problemih, ki nas tarejo in zavzemamo skupna stališča, ki jih posredujemo za uspešno delo Pokrajinski zvezi DU Celje ter ZDUS.« 1 -_J odličnega sodelovanja s prejšnjim predsednikom in sedanjim podpredsednikom Janezom Štiglicem, ki me je motiviral, da sem sploh postala kandidatka za to zahtevno in aktivno funkcijo v društvu. Ker delujemo kot dobra ekipa, kot uglajen tim, kjer gre za medsebojno zaupanje in spoštovanje, je vodenje in koordinacija možna in uspešna. Menim, da kakovosten in predan upravni ter nadzorni odbor, izjemni poverjeniki in zaupanja vredni prostovoljci tvorimo jedro dobrega društvenega delovanja v dobrobit članstvu, drugim starejšim in upokojenim občanom ter lokalni skupnosti. - Več ali manj uspešni poizkusi političnega aktiviranja kažejo na močno željo po vključenosti v družbo. Ali bi vam življenje v »zavetrju« burnega dogajanja ne prineslo blagodejnega miru? Ne vem, kako bi ocenila svojo politično aktivnost, saj nisem bila nikoli v nobeni stranki, razen v nepolitičnih organizacijah, kjer sem zastopa- la pravice delavcev, se borila za srčno kulturo in za moralne kvalitete. Vedno sem in bom spoštovala ljudi, ki znajo delati in imajo radi sočloveka. To naj presodijo prav ti ljudje, s katerimi sem in še sodelujem, sokrajani ter občani. Upam pa, da so dobri rezultati na volitvah navzgor obrnjen kazalec. - Katere naloge so v teku vašega, že drugega mandata pri društvu upokojencev najpomembnejše, za kaj se najbolj zavzemate? V društvu smo postorili kar nekaj reči, saj smo sprejeli vse akte, ki so potrebni za delovanje, uvedli smo dnevno dežurstvo na sedežu v domu kulture, pripravili informacijske zgibanke, s kratkimi pisnimi obvestili seznanjamo naše člane o tekočih dogodkih, poverjeniki in prostovoljci še vedno obiskujejo naše člane, da se z njimi pogovorijo o problemih in priložnostih. Dopust lahko koristimo v upokojenskem hotelu Delfin v Izoli, organiziramo pa srečanja, strokovne ekskurzije in sodelujemo na različnih srečanjih upokojencev v dolini. - Društvo upokojencev Nazarje izvaja še druge aktivnosti, pomembne za našo družbo. Katere so po vašem mnenju zares zelo potrebne in koristne? Da, druženje in aktivno staranje razbremenjujeta zdravstveno blagajno, lajšamo pa življenje mnogim ljudem, ki so aktivno vključeni. Organiziramo rekreacijo, redne pohode, uvedli smo projekt Starejši za starejše, udeležujemo se bralnih večerov, udeležujemo se predavanj o starosti, problemih demence, depresiji, organiziramo delo v interesnih dejavnostih, krožkih, posebno aktiven je ročnodelski, prirejamo dobro obiskane piknike in družabna srečanja. Imamo še mnogo idej, toda vse se ustavi pri denarju. Še sreča, da imamo nekaj dobrih sponzorjev ter donatorjev, ki se zavedajo pomena starejše generacije. - Kako ste v stiku z najaktivnejšimi sodelavci društva, kako je s članstvom in povezanostjo z lokalno skupnostjo? Naša internetna stran je ena od najaktivnejših možnosti le-tega. Presega vsa pričakovanja in dokazuje, da so upokojeni ljudje še vedno aktivni tako v svojih družinah, v lokalnem okolju, v različnih odborih, v različnih društvih ter kot prostovoljci. Ponovno bomo sodelovali na jesenskem Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. S Koordinacijo društev upoko- 8 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Intervju, Ljudje in dogodki jencev Zgornje Savinjske doline dobro sodelujemo, saj se pogovorimo o problemih, ki nas tarejo in zavzemamo skupna stališča, ki jih posredujemo za uspešno delo Pokrajinski zvezi DU Celje ter ZDUS. - In zdaj še pomembna podpredsedniška funkcija pri ZDUS. Je to le še del vaših osebnih interesov ali gre za nadgradnjo vaših aktivnosti v lokalnem okolju? Letos sem postala kandidatka za podpredsednico ZDUS-a, predlagala me je regijska Pokrajinska zveza društev upokojencev (PZDU) Celje. Doslej sem bila članica upravnega odbora tega posvetovalnega organa, tam so me spoznali in me predlagali. 24. junija letos sem bila skupno z novim predsednikom ZDUS Antonom Donkom in drugim podpredsednikom Janezom Sušni-kom soglasno potrjena na zboru članov ZDUS. To kaže na širši interes, saj tovrstnega, neplačanega dela je zares dovolj tudi na področju naše občine, naše doline. A izziv prav gotovo je, saj je človek v takšni vlogi veliko širše seznanjen z dogajanji tako v državi kot tudi pri delu in procesih naše krovne organizacije. Človek ima bistveno več potrebnih informacij in priložnosti za ukrepanje. - Kakšne osrednje naloge pritičejo vašemu novemu statusu? V okviru predsedstva ZDUS-a bom pokrivala predvsem področje gospodarjenja, sociale in kulture, seveda v tesnem sodelovanju z ostalimi člani vodstva ter strokovno službo. Zavzemala se bom za najranljivejše skupine, za javno zdravstvo, za usklajevanje in rast pokojnin, za regres za vse upokojence, za pomoč ljudem v stiski, za kulturno dejavnost, ki naj bo dosegljiva vsem članom, za možnost rekreiranja, za pridobivanje sredstev za zdravo življenje, za kako- »Zavzemala se bom za najranljivejše skupine, za javno zdravstvo, za usklajevanje in rast pokojnin, za regres za vse upokojence, za pomoč ljudem v stiski, za kulturno dejavnost, ki naj bo dosegljiva vsem članom ...« 1._) vostno povezovanje med društvi, PZDU, ZDUS, za enakopravno zastopanost vseh pokrajin, za urad za starejše, za demografski sklad, za sodelovanje z vsemi nevladnimi organizacijami ter za druge naloge. - Kaj bi naj to pomenilo za našo dolino in širše, za celjsko regijo? O močni ekipi z območja Štajerske (sem sodi tudi Toni Rifelj, eden operativno najmočnejših gospodarskih in strateških funkcionarjev pri sedanjem vodstvu ZDUS, op. a.) menim, da so funkcije regionalno razporejene tako, kot pokažejo kadrovske možnosti in potrebe. Je pa predsednik ZDUS Donko Celjan, po srcu za vedno Prekmurec in to bo ostal. Midva s podpredsednikom Sušnikom (Gorenjska, op. a.) sva zastopnika večjih pokrajin in bova zagotovo zelo dobro sodelovala ter enakopravno zastopala vsa področja in območja, slovenski upokojenci pa imamo uravnoteženo politiko za vse člane. Zagotovo pa bo ostala moja prioriteta tudi moj posebni izziv in interes kredibilne zastopnice vseh upokojencev in starejših generacij po načelu včeraj delovno aktiven, jutri upokojenec kot pomemben deležnik naše družbe. ( »Tudi Zgornjesavinjčani si zasluzimo, da bi bilo v dolini preskrbljeno za dolgotrajno oskrbo ljudi, ki ne morejo več poskrbeti zase, niti ne njihovi svojci, da bi uredili dnevno varstvo ter kakovostno zdravstveno varstvo na osnovi ustavnih pravic ter zakonov.« v_J Kot ženska ne čutim, da bi imela kakšno posebno, drugačno poslanstvo kot kolegi. Razen tega, da smo ženske nekoliko bolj čustvene in nas težave ljudi, ki so na obrobju in socialno najbolj prizadeti, toliko bolj prizadenejo, zato imamo morda tudi nekoliko močnejši čut do sočloveka. Kot ženska bom še posebej dejavna v ukrepanju proti nasilju nad ženskami, posebno upokojenkami, da bi živele varneje v tem obdobju in poizkušala zagotavljati varno starost tako moškim kot ženskam. - In nenazadnje, so za prihodnost vaše politične ambicije še Žive? V letih z dvema šestica-ma in vašo vitalnostjo še vidite možnosti za de- MOZIRSKI GAJ ZOPET VABI Od te sobote do 11. oktobra bo v mozirskem parku cvetja na ogled še zadnja letošnja razstava. Tradicionalno bo park zaživel v vseh barvah buč in jesenskega cvetja, organizirano pa bo tudi peto državno prvenstvo za najtežjo slovensko bučo. Rekordna je bila v Gaju stehtana lani. Na tehtanje so jo pripeljali Lovšetovi iz Trebnjega. Kar 657 kg je takrat pokazala tehtnica in se ob tem pošteno utrudila. Filip Lovše bo gotovo tudi letos pripeljal kakšno velikanko, saj mu gojenje buč ne predstavlja več zgolj hobi-ja, ampak v veliki meri življenjsko zanimanje. Ob njem lahko preseneti še kakšen pridelovalec tega jesenskega pridelka, buče so namreč iz leta v leto večje, vse več pa je pridelovalcev, ki se s tem ukvarjajo. Vsakdo izmed njih si želi, da bi mu uspelo na tehtanje, ki bo javnejšo vključitev v lokalno skupnost oziroma v državne organe? Moje politične ambicije nikoli niso bile in ne bodo prioriteta in lahko z mirno vestjo rečem, da jih tudi kot upokojenka nimam. Vedno in povsod bom podpornica pravih, ambicioznih, delovnih in pravičnih ljudi. Pretiravanje v sprejemanju funkcij in odgovornosti slej ko prej ne bi bilo koristno ne zame ne za korektno zastopanje ljudi. - In pri koncu morda še sporočilo starejšim ljudem, upokojencem te doline in občine Nazarje? Našim upokojencem bi rada sporočila, da se bom borila za to, da bomo upokojenci priznana in ne moteča kategorija, da bomo Savinjča-ni pridobili, če bo le možno, varovana stanovanja, da bi naš zdravstveni dom dobil pravi status in delal tako, da bo javno zdravstvo prioriteta. Tudi Zgornjesavinjčani si zaslužimo, da bi bilo v dolini preskrbljeno za dolgotrajno oskrbo ljudi, ki ne morejo več poskrbeti zase, niti ne njihovi svojci, da bi uredili dnevno varstvo ter kakovostno zdravstveno varstvo na osnovi ustavnih pravic ter zakonov. Glede mojih osebnih ciljev kot funkcionarka na področju upokojenskih institucij pa ... Imam jih toliko, da si jih kar ne upam izreči. Že prej sem omenila prizadevanje za rast pokojnin, za regres za vse upokojene, za to, da se bomo zavedali, da je pokojnina naša ustavna in zaslužena, vplačana pravica in ne miloščina, kot bi radi nekateri prikazali. Zato zrem z optimizmom v prihodnost in verjamem, da nam bo vsaj nekaj uspelo. Jože Miklavc 19. septembra z začetkom ob 11. uri, pripeljati najtežjo. Organizatorji razstave buč bodo slednje razsuli po vsem parku, zaživele bodo v okviru različnih postavitev, na ogled bodo različne sorte. Tako jedilne kot tudi okrasne, ki jih lahko vsakdo goji v domačem vrtu in nato z njimi okrasi stanovanje in okolico. Poleg tega bo v času razstave park poln različnega jesenskega cvetja, na katerem bo moč napasti oči, dobiti nove ideje, kaj posaditi doma. Slovenske gospodinje so znane po tem, da imajo rade urejene domove tudi v času, ko balkonsko cvetje počasi jemlje slovo. Včasih je za to dovolj drobna ideja, ki se nato razvije v jesensko pisano kreacijo. Benjamin Kanjir Na ogled buče in jesensko cvetje Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 9 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (6) Piše: Aleksander Videčnik Po Cesarjevih podatkih je kulturna dejavnost v Mozirju po letu 1907 spet zaživela, posebno mikavne so bile igre. Da so te bile možne, je omogočila nova dvorana v hotelu Ilirija v središču trga. Dvorana sicer ni bila velika in je imela le dokaj skromen oder. V njej so prirejali tudi razne veselice in maškarade, ki so bile zelo priljubljene - mozirski pustnaki so že tedaj sloveli. Omembe vredno je tudi to, da je oder v tej dvorani opremil in uredil Ivan Cesar, ki je tudi režiral in bil pobudnik kulturnega življenja v Mozirju. V času od leta 1907 do leta 1914 so pod njegovim vodstvom igrali igre: Dobrodošli, kdaj pojdete domov; Eno uro doktor; V Ljubljano jo dajmo; Tri sestre Og-rinčeve; Mlinar in njegova hči; Tat v mlinu; Na smrt obsojeni; Mati; Čašica kave; Občinski tepček; Krčmar pri Zvitem rogu; Krivica in dobrota ter Na Osojah. Tik pred prvo svetovno vojno so pripravljali Jurčičevega Desetega brata, pa do igre ni prišlo zaradi začetka vojne. Igro Deseti brat so imeli naštudirano in so jo 1. januarja 1919 tudi igrali pod režijo Franca Hri-bernika. Igrali so: Martinek - Vinko Matjaž; Krja-velj - Ivan Dolenc in v ostalih vlogah Ančka Pris-lan, Jože Lekše, Jože Trogar, Franjo Vajd in Ivan Vajd. Verjetno je bilo sodelujočih še več. Po podatkih iz tistega časa je razvidno, da so bili igralci zelo aktivni, lahko rečemo, da se je kulturno življenje v Mozirju spet pričelo. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, so do leta 1923 postavili na oder tele igre: Krivoprisežnik; Naša kri; Danes bomo tiči; Lumpacij Vagabund; Užit-karji; Veriga; Kovačev študent (spevoigra); Nebesa na zemlji; Mlinar in njegova hči; Pri belem konjičku; Rokovnjači; Sod greha; Repoštev; Moč teme in Idealni soprog. Že leta 1924 so prvič nastopili v novi dvorani, ki jo je pozidal gostilničar Goltnik v prvem nadstropju svoje gostilne (pozneje Majerhold). V tej dvorani so uprizarjala vsa mozirska kulturna društva, veliko je tedaj režiral Josip Kostanjšek. V tem letu so odigrali Davek na samce in igro Požigalec. Leta 1925 so uprizorili tri igre: Radikalna kura; Rodoljub iz Amerike; Don Fernando, strah Asturije. Vsa naslednja leta so naprej pridno igrali. Seveda moramo zapisati, da so nekatera prejšnja leta igrali veliko več. Ker me je bralka iz Gornjega Grada vprašala, koliko društev je igralo v času največjega vzpona odrske dejavnosti v Mozirju, je prav, da pojasnimo nekatere okoliščine časa po prvi svetovni vojni. V kraju je delo- valo dvoje telovadnih društev - Sokol in Orli, prvi so imeli dramsko skupino, drugi so delovali v sestavu Katoliško prosvetnega društva, celo gasilsko društvo je imelo igralsko skupino. Potem je obstojalo kulturno društvo, ki je veliko igralo. Vsekakor je pomenilo tako obsežno igralsko delovanje živahno življenje v tedaj majhnem kraju, kot je bilo Mozirje. Iz Cesarjevih zapisov so razvidni podatki o igrah v letih 1926, 1927, 1928, 1930, 1931, 1932, 1933, 1934, 1935, 1936, 1937, 1939. To dejstvo omenjamo zaradi pregleda kulturnega dogajanja v Mozirju in možnega nadaljnjega raziskovanja, denimo za kakšno diplomsko nalogo katerega od naših študentov. Zanimivi so podatki o režiserjih, ki so pripravljali predstave. Cesar navaja: »V obdobju 1909 do 1941 Ivan Cesar, Fran Hribernik, Ivan Mrevlje, Josip Kostajnšek, Drago Predan, Vili Platovšek, Franjo Cesar. Pred letom 1909 so režirali: Janez Lipold, Jože Lipold, Anton Aškerc in Alojz Gori-čar. Po letu 1945 pa: Franjo Cesar, Franjo Steiner, in Miran Cesar.« Morda niso vsi navedeni, ker Cesar ni imel drugih podatkov. V opisanem času so igrali manj zahtevne igre in prirejali razne proslave tudi v »kaplaniji«. Tudi te so bile dobro obiskane. Mozirje je imelo najstarejše sokolsko društvo na Štajerskem. Delovanje tega društva je skozi čas nihalo, toda po letu 1919 je spet zaživelo. Njihov cilj je bil imeti svoj telovadni dom. To jim je uspelo leta 1934, tudi telovadna »dvorana« (telovadnica) je bila nared. Oder ni bil zelo prostoren, vendar pa večji od tistega pri Majerholdu. Dramska skupina društva je za otvoritev doma pripravila igro Govekar - Legionarji, režiral jo je Drago Predan, kuliso je izdelal Ivan Blažič, poslikal pa Ivan Dečman. V ozadju odra je bila velika slika starega Mozirja s kapelo, tehtnico in vodnjakom, kakršen je bil nekoč trg. V tej dvorani so do leta 1941, ko je okupator ukinil vsa slovenska društva, odigrali tele igre: Mariša, Lesena peč, Zakonci štrajkajo in Turške kumare. Leta 1935 je režiser Vilko Platovšek postavil na oder pasionsko igro Naše odrešenje. Igrali so na prostem. Gledalcev je bilo ogromno, prihajali so od vseh strani, tudi od daleč. Nadaljevanje prihodnjič. Premijera 3. avgusia 1935. NAŠE ODREŠENJE IGRA O TRPLJENJU JEZUSA KRISTUSA Priredil Vilko Platovšek. Režiser V. Platovšek. Lektor.......L. Mravlje Jezus ..... V, Platovšek i, duhovnik . . . M.Venišnik Mati Marija . . . N. Reinše II. duhovnik . . L. Pečnik Marija iz Magdale M. MaroH Pismouk . . P. Ivanula Samarijanka . . L. Fužii Nikodem .... A. Perne Peler.....F.Skornšek Jožef iz Arimateje A. BilenC janež.....S. Lekše Bogati mladenič . I. Hudohmet Juda......F. Cesar Slepi .....F.Lekše Tomaž.....A. Venišnik Hromi.....J. Pečnik Filip......š. Skornšek Anioti.....J.Hebar Andrej.....I. Stvarnik Levi......A. Preo Jakob , , . . F Hriberšek Dizma in Geima * * * Jakob ml.....C. Fužir Pilat......R. Remše Jernej.....A. Hriberšek Stotnik ..... I. Bitenc Tadej.....A. Zapušek Longin.....A. Magrič Simon.....V. Gaber 1. vojak .... F. Dobnjk Matej ..... F. Šolar 2. vojak .... M. Dobnik Kaifa.....P. I-neognilus 3. vojak .... C. Prislan liabi.....R, SkornŠek 4. vojak .... A. Rajšter Saducej .... E.Završnik 5. vojak .... S. Kampjul Farizej .... P. Maroit 6. vojak .... F, liebcrcnik Duhovniki, farizeji, možje, žene, otroci. Začetek ob osmih. Konec ob enajstih. 1.slika: Pri Jakobovem vodnjaku. II. slika: Preti Jeruzalemom na cvetno nedeljo. III, slika: Zadaja večerja. IV.slika: Seja Velikega zbora. V. in VI. slika: Pred sodno hišo Pilaiovo. VIJ. slika: Na Golgoti, VIII. slika; Na domu učenrev. Sredi V. slike kratka pavza. Odre postavili: F. R. Skornirfc, J.Peinik, F. Cesar. R. Marci 1 e pomočjo iprnlcrtv. Slikarijo n« t«lrii izdelal I. Dečtnaii, Elektrifikacija: B. Remše. Letak za igro iz leta 1935 10 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Oglasi ČEBELARSKA DRUŽINA JANEZA GOLICNIKA MOZIRJE Mozirski čebelarji slovesno obeležili devet desetletij delovanja V soboto, 5. septembra, so se v Šmihelu zbrali člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje in številni gostje. Srečanje je bilo namenjeno slovesnemu praznovanju devetih desetletij delovanja. Ob tej priložnosti so pripravili uradni del s podelitvijo priznanj in spremljajočim kulturnim programom, kasneje pa še prijateljsko druženje. PISNIH VIROV IZ PRETEKLOSTI NI VELIKO Iz letnice na prvotnem praporu Čebelarske družine Mozirje je razbrati, da je bila ta ustanovljena leta 1925. Prvi predsednik je bil Ivan Parfant iz Lepe Njive, sicer pa kaj več podatkov iz tedanjega obdobja ni znanih. Vse od takrat poteka organizirano in zelo aktivno delovanje družine tako na področju čebelarstva kot pri sodelovanju s sorodnimi društvi na območju ali z drugimi društvi v občini in dolini. Čeprav je bila družina nekaj let po črki zakona preimenovana v društvo, se je takoj, ko je zakonodaja to omogočila, ponovno preimenovala v družino in dodala še ime mozirskega rojaka in znamenitega čebelarja Janeza Goličnika AKTIVNI NA ŠTEVILNIH PODROČJIH Kot je bilo slišati iz govora predsednika Ivana Čoparja in ostalih govorcev, so bili zlasti v zadnjih letih izjemno aktivni tako kot družina kakor tudi v članstvu območne Čebelarske zveze Saša in na 1 it' 1 > ** M Priznanje Antona Janše II. stopnje sta Ivanu Coparju (v sredini) predala podpredsednik ČZS Franc Šmerc (levo) in tajnik ČZS Anton Tomec. (Foto: Marija Lebar) nivoju Čebelarske zveze Slovenije, kjer imajo v njenih organih že nekaj mandatov več predstavnikov iz svojih vrst. Preuredili so šolski čebelnjak in za podmladek skrbijo v uspešnem krožku na Osnovni šoli Mozirje. Udeležujejo se predavanj in izobraževanj ter skrbijo za promocijo čebelarstva. Odlično je sodelovanje in razumevanje, na katerega naletijo na Občini Mozirje, še posebej tesno pa sodelujejo s Sadjarskim društvom Franca Praprotnika Mozirje. Obema so se čebelarji ob tej priložnosti zahvalili s posebnima listinama. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je dejal, da je v občini kar nekaj društev s častitljivimi letnicami delovanja, mednje se lahko prištevajo tudi čebelarji. Ti se složno povezujejo v svojo družino, kot so povezane v družino tudi njihove čebele. ŠTEVILNA PRIZNANJA V ZNAK ZAHVALE Ob visokem jubileju se je Čebelarska zveza Slovenije mozirski čebelarski družini zahvalila s priznanjem Antona Janše II. stopnje. Zaradi neodložljivih obveznosti je svojo odsotnost opravičil predse- dnik Boštjan Noč, v njegovem imenu sta priznanje predala podpredsednik ČZS Franc Šmerc in tajnik Anton Tomec. V nagovorih sta izrekla čestitke ne samo za dolgoletno, pač pa tudi za zelo aktivno delovanje na področju spodbujanja čebelarstva. Voščila so izrekli tudi predstavniki sosednjih čebelarskih družin oziroma društev. Čebelarska družina pa je podelila priznanja najaktivnejšim članom ter jubilejne značke zvestobe za dolgoletno delo v družini. Slovesnost, ki jo je povezovala Judita Marovt, so še polepšali člani Moškega pevskega zbora Šmi-hel, ki so na začetku programa zapeli tudi čebelarsko himno. Za popestritev so poskrbeli šmihelski šolarji, ki so zapeli o soncu in predstavili Župančičevo pesem Ciciban in čebela, kasneje je zbrane zabaval duo Opala. Marija Lebar I Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 11 Organizacije, Gospodarstvo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Gasilski dom in preurejena okolica kot novo središče kraja Za člane Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje, tamkajšnje krajane in številne goste je bila sobota, 12. septembra, poseben in slovesen dan. Prvič se je z novega gasilskega doma oglasila sirena in naznanila začetek slovesnosti ob odprtju tega prepotrebnega objekta, nove povezovalne ceste in ostale na novo urejene infrastrukture s parkiriščem vred. Pomen slavnostne prireditve so s svojo prisotnostjo podčrtali številni predstavniki donatorjev, vabljeni gostje iz vrst gasilcev ter ostali krajani. (Foto: Marija Lebar) Z novim gasilskim domom, ki stoji ob kulturnem domu, so gasilci za svoje delo dobili enotno lokacijo, kraj pa urejeno središče. (Foto: Marija Lebar) Zvok sirene je tako naznanil slovesni prihod povorke uniformiranih članov gasilskih društev s prapori na čelu, ki so na prizorišče krenili od starega gasilskega doma. Po predaji raporta podpredsedniku Gasilske zveze Slovenije Jožetu Derlingu se je prireditev začela s slavnostnim govorom predsednika PGD Radmirje Damijana Nerata. KO NA STREHI RASTE »TRAVNIK« Hotel Nekdanji hotelski objekt apart hotela Natura še naprej propada. Hotel je bil v lasti žalškega podjetnika Darka Sukica, do leta 2014 aktivne družbe Caffe Tropic, ko je šla dokončno v stečaj. Vse nepremičnine tega podjetja vključno s hotelom so zapadle pod hipoteko bank in bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prodaja hotela, ki jo želi izpeljati ena od pooblaščenih nepremičninskih družb tudi v zadnjem poizkusu, ko so objekt s parcelo ponudili za nekaj manj kot milijon (od vloženih dveh z opremo vred), ni uspela. Hotel v Lačji vasi so zgradili do leta 2006 ter ga pred poletjem tega leta odprli za javnost. Že takrat je lastnik Darko Sukic javno povedal, da je to ena večjih njihovih investicij, ki je zaradi kreditov večinsko v lasti bank. Kasneje, ko se je osnovni Natura v Lačji vasi propada tudi »pod streho« DUTB gajanjem z morebitnimi kupci, če se bodo s takšnim načinom strinjali upniki in sodišče. Že zdaj pa je jasno, da bo ob tem nastala velika gospodarska škoda in da bo do takrat zgradba v nadaljnjem propadanju. Jože Miklavc Zgradba hotela Natura v Lačji vasi žalostno propada. (Foto: Jože Miklavc) firmi že slabo godilo, je dejal, da se je vlaganje v ta hotel izkazalo za slabo naložbo. Hotel je že več let zaprt in je v slabem stanju, brez rednega vzdrževanja pa vidno propada. Med tem so upniki pobrali notranjo opremo. Na srečo je objekt še zastekljen in pod ključi varovanja z oznako varnostne službe, podoba okolice pa kaže zobe časa in naravnih vplivov. Iz pisarne stečajne upraviteljice so javnosti sporočili, da bodo tako objekte pražarne v Žalcu kot hotel v Lačji vasi poizkušali prodati v naslednjih mesecih z neposrednim po- 12 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Gospodarstvo, Oglasi NA POTI DO URESNIČITVE ŠTEVILNE OVIRE V društvu, katerega začetek sega v davno leto 1898, so si že nekaj desetletij želeli nov gasilski dom. Stari je bil pretesen, v njem je bilo prostora za avtopark in opremo, društvena dejavnost in sestanki pa so se odvijali v drugem objektu - tako imenovanem kulturnem domu, ki je nekaj sto metrov oddaljen. Pred nekaj leti so v društvu sprejeli sklep, da se lotijo gradnje novega doma, starega pa nato prodajo. Aktivno so začeli s pridobivanjem sredstev in ustrezne dokumentacije. Naleteli so na precej ovir, saj je bilo potrebno obilo formalnosti ter naporov za nakup potrebnega zemljišča in ureditev pravnih formalnosti. Razmere so bile v tem času za gradnjo zelo neugodne. Ko so zadostili vsem formalnostim, so ugotovili, da njihove finančne zmogljivosti ne zadoščajo za izvedbo investicije. A odločnim in pogumnim radmirskim gasilcem je na pomoč z velikodušno donacijo stopilo podjetje KLS z direktorjem Bogomirjem Straškom na čelu. Tako se je končno uresničila želja po novem gasilskem domu, kjer bodo lahko gasilci delovali na eni lokaciji. SVOJ DEL DODALA TUDI OBČINA Izgradnjo gasilskega doma je s sredstvi iz proračuna podprla tudi Občina Ljubno. Razen tega je izvedla investicijo, s katero so zgradili in asfaltirali novo dovozno cesto do regionalke, ki bo tako gasilskim vozilom kot tudi avtobusom izletnikov, ki si prihajajo ogledat radmirsko zak- ladnico, omogočila lažji dostop. Župan Franjo Naraločnik je v nagovoru dejal: »Želim, da nov gasilski dom in urejena okolica dokažeta svojo upravičenost tudi kot novo stičišče povezanosti krajanov in občanov kot center strokovnega dela sil zaščite in reševanja v občini in kot prostor, kjer se bomo z veseljem srečevali.« ZAHVALE IN PRESENEČENJE ZA ČASTNEGA ČLANA Gasilci so se za pomoč pri uresničenju investicije na prireditvi zahvalili številnim donatorjem tako z diplomami kot s kipci sv Florjana. Iz zahval je bilo razvidno, da so na tak ali drugačen način poleg mnogih obrtnikov in podjetij pomagala tudi društva iz Radmirja in širše. Prav posebno darilo presenečenja so pripravili častnemu članu društva in velikodušnemu podporniku Bogomirju Strašku. Poleg kipca sta mu predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat in poveljnik Janez Vratanar izročila slovesno gasilsko uniformo s kapo vred. To si je prejemnik s ponosom nadel. NOVI DOM PREDALI V UPORABO Blagoslov je opravil msgr. Jožef Vratanar. Slovesnemu rezanju traku, pri katerem je poleg predsednika, poveljnika in Straška sodeloval župan Naraločnik, je sledila predaja ključev novega doma. Ko je poveljnik Vratanar odprl dvojna velika vrata, so v garažo iz starega doma prepeljali obe svoji gasilski vozili in nato po- vabili prisotne, da si dom ogledajo. Slovesni dogodek je s pesmimi popestril Moški pevski zbor Zarja iz Radmirja. Sledila je zabavo pod šotorom z ansamblom Zmaji, ogledati pa si je bilo mogoče tudi razstavo ročnih del članic društva Toplica. Z VOLJO IN SKUPNIMI MOČMI JE MOŽNO VSE Po uradnem delu je nekaj misli za Savinjske novice nanizal tudi predsednik gradbenega odbora za gasilski dom Radmirje, sicer podžupan občine Ljubno Anton Špeh: »Dolga desetletja mine, da se odvije dogodek, kakršen je današnji. Za to so največ »krivi« posamezniki, ki so stopili na negotovo pot in si zadali skoraj utopičen cilj. Vendar z voljo in skupnimi močmi je možno vse, v kar človek verjame. Dokaz je današnja slovesnost in odprtje novega gasilskega doma. Če je volja in sloga med ljudmi in se ne razmišlja o tem, kaj se ne splača in kaj se ne da, so lahko rezultati kljub kriznim časom presenetljivi. To smo dosegli tudi v PGD Radmirje. Poleg neš-tevilnih prostovoljnih ur gre na tem mestu zahvala vsem in vsakomur, ki je kakorkoli pripomogel k današnji pridobitvi. Sloga in druženje nas bosta pripeljala na prave tire, zato si želim, da nam ta dogodek da moč in upanje, da ni vse tako slabo, kot nam poročajo mediji in da bomo gledali v prihodnost kot na čas za ustvarjanje in druženje ter pomoč sočloveku.« Marija Lebar IZPITNI CENTER ZA SASO REGIJO V »BLIŽNJEM« SLOVENJ GRADCU Velenjski center postal le podružnica koroškemu Agencija za varnost v prometu je posegla v obstoječo organiziranost in delovanje izpitnih centrov z argumenti o racionalizaciji ter povečevanju cestno prometne varnosti skozi večjo kakovost izobraževanja novih voznikov. Septembra lani so tako zmanjšali število centrov iz 16 na enajst, kar je za Sašo regijo pomenilo ukinitev centra v Velenju, center pa je bil tudi za to geografsko in »upravno« področje vzpostavljen v Slovenj Gradcu. S tem je velenjski center postal le podružnica novemu na Koroškem. Burne reakcije iz Šaleške doline in negodovanje občanov Zgornje Savinjske doline niso zalegle. Tudi po napovedanih spremembah pravilnika o opravljanju vozniškega izpita, ko bodo neka- terim podružnicam v Sloveniji ponovno vrnili status centrov, v Velenje ne bodo prinesle pričakovane spremembe. Kot kaže, bo ostalo pri prvi varianti, sedež izpitnega centra pa bo ostal v Slovenj Gradcu. Da to tudi v prihodnje pomeni dodatne stroške za občane Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je samo po sebi razumljivo. Drugače je v primeru, če se Zgornjesavinjča-ni prijavijo v izpitnem centru v Celju, kar pa je za mnoge, ki delajo v Velenju, in dijake, ki se tam šolajo, neugodno in drago. V Velenju tako dvakrat tedensko deluje pisarna izpitne komisije, ostale dni pa na sedežu centra v Slovenj Gradcu, a lahko kandidati izpite še vedno opravljajo v Velenju. Jože Miklavc Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 13 Kultura, Šport, Oglasi KONCERT OKTETA 9 V BLATAH Od slovenske ljudske preko domačih in tujih umetnih pesmi Turistično društvo Rečica ob Savinji ostaja zvesto tradiciji in organizaciji koncertov v Bla-tah. Na letošnjem, ki je bil zadnjo nedeljo v avgustu, so se v naravnem okolju številnemu občinstvu predstavili pevci fantovske vokalne zasedbe Oktet 9. Pozdravne besede je obiskovalcem namenil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Alojz Gluk pa je spregovoril o pomenu gozda. Ob tem je poudaril, da se gozdarji zavedajo odgovornosti za prihodnost naše Slovenije. Dobro stanje gozdov pa je posledica dobrega gospodarjenja več generacij lastnikov gozdov in stroke. V vokalni zasedbi, ki so jo ustanovili pred desetletjem pod mentorstvom Gregorja Dele-je, prepevajo nekdanji dijaki Gimnazije Celje -Center. Oktet 9 je reden gost prireditev in koncertov v Celju, Sloveniji in tujini. Do sedaj so imeli že več kot 600 nastopov. Za fanti je tudi nekaj uspešnih mednarodnih turnej. Med potrditve dela preteklih sezon spadajo tudi odličja iz Slovenije. Maja letos so fantje izdali novo zgoščenko z naslovom Svoboda!?, na katero so umestili program domoljubnih in borbenih pesmi od kmečkih puntov do druge svetovne vojne. Ok- Fantje vokalne skupine Oktet 9 so obiskovalcem pripravili pester program različnih glasbenih žanrov. (Foto: Marija Sukalo) tet 9 je pobudnik in soorganizator mednarodnega festivala vokalne glasbe in vocal playa Vokalne igre. Zasedba slovi po izjemno širokem programu, ki obsega vse od slovenske ljudske glasbe pre- ko domačih in tujih umetnih pesmi vseh obdobij do popularne glasbe Slovenije in sveta. To so med svojim nastopom, ki so ga sami duhovito vodili, dokazali tudi rečiški publiki. Marija Šukalo ŠPORTNI VIKEND TROJK Pester športni program v Lepi Njivi V soboto, 22. avgusta, so člani Športnega društva Lepa Njiva pripravili športni vikend trojk, na katerem sta potekala turnirja v nogometu in vleki vrvi. Nedeljski turnir v odbojki je zaradi premajhnega števila ekip odpadel. Posebnost turnirja je, da v vseh disciplinah znotraj svoje ekipe tekmujejo zgolj trije igralci. Letos je na nogometnem turnirju sodelovalo pet ekip. Po vseh odigranih tekmah so turnir kot najboljši zapustili člani trojke iz ŠD Gneča pred ŠD Lepa Njiva mladi na drugem in ŠD Lepa Njiva na tretjem mestu. Vzporedno s turnirjem v nogometu je potekal turnir v vleki vrvi. Vsako ekipo je zastopalo šest članov. Ekipe so se med sabo pomerile na dve dobljeni zmagi. Na koncu so se kot najmočnejši izkazali člani ekipe Brezje pred Leponjivskimi mlajevci na drugem ter domačo ekipo ŠD Lepa Njiva na tretjem mestu. Glavna nit dogajanja je bilo predvsem druženje na prijateljskem nivoju. Dogodek je bil lepo obiskan, zato bodo v ŠD Lepa Njiva s tem dogodkom nadaljevali tudi prihodnje leto, ko naj bi potekal še turnir v košarki. Primož Vajdl Glavna nit dogajanja je bilo predvsem druženje na prijateljskem nivoju. (Fotodokumentacija ŠD Lepa Njiva) 14 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Šport KOŠARKARJI NA PRIPRAVAH NA GOLTEH TRADICIONALNI VAŠKI PIKNIK V VARPOLJAH Teden priprav zaključili z medsebojno tekmo Na Golteh so se v tednu med 24. in 30. avgustom na pripravah pred novo tekmovalno sezono v drugi slovenski košarkarski ligi mudili košarkarji iz Kranja in Celja. Do-poldneve so preživeli na svežem planinskem zraku ob kondicijskih pripravah, ob popoldnevih pa so različne taktike vadili na parketu Športne dvorane Mozirje. Košarkarji KK Triglav Elektro Gorenjska prodaja in KK ECE Celje so preživeli športno bogat teden. Nastanjeni so bili v hotelu, tu in tam pa so jim za popestritev bivanja obroke pripravili tudi na Mo-zirski koči. Na Golteh so ob dopoldnevih opravljali fizične priprave, veliko tekli in pridobivali na kondicijski pripravljenosti. Popoldan pa so se prestavili v Mozirje, kjer so na parketu športne dvorane uigravali različne taktike, veliko igrali in metali na koš. Teden priprav so košarkarji sklenili z medsebojnim srečanjem. Slednje je bilo zelo kvalitetno in do zadnje četrtine domala povsem izenačeno. Igralci iz Kranja, ki v novi tekmovalni sezoni ciljajo na sam vrh druge lige, so se v zadnji četrtini odlepili in dobili tekmo s končnim rezultatom 70:59. Benjamin Kanjir Košarkarji KK Triglav Elektro Gorenjska prodaja in KK ECE Celje so teden dni priprav sklenili z medsebojnim srečanjem na parketu športne dvorane v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir) Športna prireditev postregla z balinanjem in košarko Jožica Vertl in Milan Vidakovič, zmagovalca turnirja v balinanju (Foto: Franjo Pukart) Petnajstič zapored je bila zadnja mesto pa sta na koncu osvojila Al- počitniška sobota v varpoljskem športnem parku rezervirana za srečanje krajanov. S športom obarvana prireditev se je odvijala predvsem na stezah za balinanje, kjer so se v prijateljskem vzdušju pomerile mešane dvojice, svoje pa so dodali še ljubitelji košarke. Pri balinanju so bili gledalci priča ponovitvi lanskega velikega finala z razliko zamenjave mest na vrhu, saj sta imela Jožica Vertl in Milan Vidakovič tokrat mirnejše živce in bolj natančno roko od Klav-dije Koren in Mihe Vončina, tretje mira in Ivo Vidakovič. Pri metu na koš je v konkurenci žensk prvič slavila Cvetka Pukart, pri moških je bil še enkrat več nepremagljiv Boštjan Žerovnik, veteransko medaljo pa si je še tretjič zapored okrog vratu obesila neumorna, častna članica športnega društva Vera Pečnik. V nadaljevanju srečanja rezultati niso bili več pomembni, pomembno je bilo predvsem dobro razpoloženje in veselo druženje va-ščanov, ki pa se jih tokrat ni zbralo toliko kot ponavadi. Franjo Pukart 8. KOLO PRIJATELJSTVA Sproščeno kolesarjenje za vsakogar Zadnjo soboto v avgustu je Planinsko društvo Nazarje organiziralo že osmo kolesarjenje pod geslom Kolo prijateljstva. Zjutraj se je zbralo lepo število kolesarjev željnih dobre rekreacije. Kolesarji so se dobili v Nazarjah. Od tu jih je pot vodila proti Lokah pri Mozirju ter dalje do Pod-kraja in Letuša. V Letušu jih je čakal prvi vzpon, saj so se povzpeli proti domu borcev na Dobrovljah ter naprej proti cerkvi svete Katarine. Od cerkve dalje so se kolesarji napotili proti planinskemu domu na Farbanci, kjer je vse udeležence čakalo zasluženo okrep- Zbralo se je lepo število kolesarjev željnih dobre rekreacije. (Foto: Primož Vajdl) čilo, saj je celotna pot trajala več kot štiri ure. Namen tega kolesarjenja je predvsem druženje in zabava, ki ju lahko izkusiš ob vožnji s kolesom. Primož Vajdl Človek ni nič drugega kot njegova dejanja. George Wilhelm Friedrich Hegel Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 15 Oglasi Andragoško društvo Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje Efenkova cesta 61 3320 Velenje tel:+386 3 587 20 50 e-mail: info@uni-tri-velenje-drustvo.si www.uni-tri-velenje-drustvo.si TUJI JEZIKI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO S.10.201S 9.30 NEMŠČINA - sodobne teme Manca Potočnik Glasbena šola PO S.10.201S 1S.00 TIME FOR ENGLISH Magda Žist OS MPT TO 20.10.201S S.00 NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glasbena šola TO 13.10.201S 10.00 ITALIJANSKI JEZIK -nadaljevalni Neva Trampuš Vila Rožle TO 6.10.201S 16.30 POGOVORNA ŠPANŠČINA Špela Hrastnik OS Salek TO 6.10.201S 17.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OS MPT SR 7.10.201S S.1S ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 7.10.201S 1S.00 ŠPANSKI JEZIK III Špela Hrastnik OŠ Salek SR 7.10.201S 16.00 ANGLEŠKI JEZIK - I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 7.10.201S 16.30 ŠPANSKI JEZIK - II Špela Hrastnik OS Salek SR 7.10.201S 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Smajs LU Velenje RAČUNALNIŠTVO Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO S.9.201S 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevanje Peter Marinšek UNI TO 13.10.201S S.00 UPORABA DIGITALNE FOTOGRAFIJE V DOKUMENTIH Leopold Kočevar UNI ČE 1S.10.201S 10.00 OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE Leopold Kočevar UNI LIKOVNO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 6.10.201S 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc OS Antona Aškerca SR 7.10.201S 16.00 PREŠANO CVETJE Darja Kos OS Antona Aškerca ČE 1.10.201S 1S.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OS Antona Aškerca GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2015/2016 Novi krožki so v tabeli označeni s sivo barvo. - GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Jenkova cesta 4, Velenje (prva učilnica v pritličju levo) - OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje - OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje - OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje - OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje - OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje - VILA ROŽLE: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Sončni park, Velenje - LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje - CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje - CESTA V/7, VELENJE: pri Živkoviču - DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje - ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje - BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje - PUP VELENJE: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje - STEP: Plesna šola » Step«, Prešernova cesta 22, Velenje - MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje - AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje - MČ LEVI BREG-ZAHOD: Mestna četrt Levi breg -zahod, Foitova cesta 2, Velenje - UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (stolpič B), v septembru, vsak dan od 8. do 12. ure. Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor ČE S.10.201S 12.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?* Branka Mestnik UNI ČE S.10.201S 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA** Tatjana Vidmar Center Nova * krožek deluje prvi in tretji četrtek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 24.8.2015 9.30 GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavline Glasbena šola PO S.10.201S 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO S.10.201S 14.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI SR 7.10.201S 1S.00 KITARA II Franjo Jurovič OS Livada SR 7.10.201S 17.00 KITARA I Franjo Jurovič OS Livada ČE 1.10.201S 16.00 FRAJTONARICA, ZAIGRAJ Peter Postružin CestaV/7,Velenje PE 2.10.201S S.00 VOKALNA SKUPINA Tadeja Cigale UNI PE 2.10.201S 10.30 CITRE Irena Tepej UNI HORTIKULTURA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TO 6.10.201S 10.30 ČAR VRTA Nada Vreže UNI ČE 1S.10.201S 1S.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 1S.10.201S 1S.30 SADJARSTVO-medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI ČE 1.10.201S 17.30 ŽIVIMO Z NARAVO -ZELIŠČNA ABECEDA Kata Laštro UNI PE 2.10.201S 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI* * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO 2S.9.201S 9.00 KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 2S.9.201S 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OS Livada PO 2S.9.201S 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 2S.9.201S 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI PO S.10.201S 17.1S ŠIVANJE Alenka Košir ŠC Velenje TO 6.10.201S 17.1S ŠIVANJE ZA ZAČETNIKE Alenka Košir ŠC Velenje TO 29.9.201S 1S.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 29.9.201S 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI SR 14.10.2015 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 14.10.2015 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO S.10.201S 11.30 VADBA V VODI ZA SENIORJE Mojca Kukovič Bazen Velenje PO S.10.201S 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OS Salek TO 13.10.201S 1S.30 KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OS MPT TO 1S.9.201S 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OS Gorica TO 1S.9.201S 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OS Gorica TO 1S.9.201S 1S.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OS Gorica TO 6.10.201S 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 6.10.201S 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP TO 6.10.201S 1S.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OS Salek SR 7.10.201S 1S.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 7.10.201S 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje SR 7.10.201S 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovič OS Livada SR 7.10.201S 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovič OS Livada SR 7.10.201S 1S.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovič OS Livada SR 14.10.2015 10.00 JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje ČE S.10.201S S.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avtobusna postaja ČE 1S.10.201S S.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avtobusna postaja ČE S.10.201S 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP SPLOŠNE DEJAVNOSTI Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor PO S.10.201S 9.00 MENTORSTVO V PROJEKTNEM ŠTUDIJSKEM KROŽKU * dr. Nena Mijoč UNI TO 13.10.201S S.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod ČE 1.10.201S 17.00 BEREMO IN DEBATIRAMO Anka Osojnik OS Livada ČE 1.10.201S 16.30 JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA** Irena Aberšek OS MPT * krožek deluje vsak drugi ponedeljek v mesecu ** krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu 16 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Kultura, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO SLAP Do konca Konec avgusta so se v Mozirju na delovnem srečanju dobili člani Kulturnega društva Slap. Pregledali so dosedanje aktivnosti, se dogovorili za jesensko-zimsko delovanje, največ pozornosti pa so namenili letošnji izdaji svojega literarnega zbornika. Prisotna Simona Za-dravec iz mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je zbrane seznanila z aktualnimi informacijam o srečanju literatov - seniorjev. Ljubiteljski literarni ustvarjalci iz Zgornje Savinjske doline in od drugod, ki delujejo v društvu Slap, so se dogovorili, da bodo tudi letos izdali knjigo, v kateri bodo zbrali svoje najnovejše literarno snovanje. Tokratna knjiga bo že šestnajsta v zbirki njihovih izdaj. Prispevke bodo zbirali do konca septembra, nato bo končno selekcijo za objavo opravila urednica Slapa Polonca Ko-lenc Ozimic. Simona Zadravec je člane Slapa povabila k sodelovanju pri regijskem srečanju literatov senio-rjev 2016, ki bo 27. maja prihodnje leto v Mozirju. Predlagala je tudi, da v naslednjem letu, ob občinskem prazniku v Mozirju, sodelujejo tako, da bi širšemu občinstvu podrobno predstavili svojo no- leta izdaja že 16. zbornika vo zbirko Slap 16, s čimer so se vsi strinjali. Predsednik KD Slap Stanko Gašparič je preletel letošnje delovanje in predstavil tudi finančno stanje, nato so se osredotočili na aktivnosti, ki jih letos še čakajo. Med drugim v jesenskih dneh načrtujejo trgatev grozdja v Halozah, za oktober literarni večer, v novembru bo predstavitev novega zbornika in decembra tradicionalni zaključek leta. Marija Lebar Člani Kulturnega društva Slap so se na delovnem srečanju dogovorili, da bodo tudi letos izdali knjigo, v kateri bodo zbrali svoje najnovejše literarno snovanje. (Fotodokumentacija KD Slap) OBISK NAJSTAREJŠE PTUJČANKE PRI DOMAČIH V SPODNJI REČICI 102 leti stara Marija Dobravc prišla na ogled lovske trofeje Konec avgusta je Spodnjo Rečico obiskala najstarejša Ptujčanka, ki bo čez manj kot pol leta praznovala svoj 103. rojstni dan. Marija Dobravc ali teta Mara, kot ji rečejo domači, je po rodu namreč iz tega zgornjesavinjskega kraja. 7. januarja 1913 je na svet prijokala na Brinečevi kmetiji, ki je takrat imela vaško gostilno. Marijo Dobravc je življenjska pot od tam najprej pripeljala v Braslovče, kjer se ji je v zakonu rodila hčerka, II. svetovna vojna pa ji je kma- lu po tistem vzela moža. Nato se je poročila na Ptuj, natančneje na Vičavo, a svojih korenin ni pozabila. Obiskov sorodnikov je bila vedno vesela, sploh zadnja leta, ki jih preživlja v domu ostarelih. Ampak bistri stoletnici je še vedno ostala želja, da se spet oglasi v domačem kraju, predvsem si je želela na lastne oči ogledati velikega medveda, ki ga je lani oktobra uplenil nečak Viktor Kolenc. In res, tudi poletna vročina odločne Marije ni ustavila, s spremljevalcem se je podala na pot in uresničila svojo željo, obiskala domači kraj in si ogledala veliko trofejo. Na domu Viktorja Kolenca se je teta Mara srečala še z nečakoma Francem in Petrom, z veseljem poklepetala s svojimi pra-pranečaki in ostalimi zbranimi sorodniki, ki so jo prihiteli pozdraviti, ob slastni potici, s katero ji je postregla domača gospodinja Marija, pa ji je zagotovo zaigralo srce. Teta Mara je domačim predala veliko bogatih spominov na čas njene mladosti, saj je kljub visoki starosti še vedno zelo ostrega uma. Povedala je tudi, da se že veseli svojega 103. rojstnega dne, saj je tako dobrega zdravja, da o naslednji rojstnodnevni torti sploh ne dvomi. TG Marija Dobravc z družino Viktorja Kolenca ob lovski trofeji. (Foto: Tatiana Golob) Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 17 Kultura, Oglasi RAZSTAVA EVELINE AZUR V GALERIJI STEKL Pestrost steklenih koščkov sestavljenih v vitražna okna Konec avgusta je galerijo Štekl v Gornjem Gradu obiskala umetnica, ki se ukvarja z izdelavo vitražev. Obiskovalci, ki so se udeležili otvo-rilve razstave Eveline Azur, so imeli kaj videti. Ne le njena vitražna dela, tudi njeni portreti, kjer se smatra za začetnico, so občudovanja vredni. Kako drugačno je izdelovanje vitražev od slikanja, je umetnica ponazorila s tem, ko je povedala, da jektih za igralnico Perla v Novi Gorici, restavracija Avsenik Begunje in druge. Ker po končani srednji šoli na Akademiji za likovno umetnost Ljubljana ni bilo smeri vitražerstvo, si je namesto študija poiskala mentorja, Stojana Višnarja iz Lesc. Nekaj let je živela v Puli, nato se je preselila v Izolo, danes pa z otroci uživa na Tolminskem. Predano ustvar- Eveline Azur je povedala, da je nekoliko večji vitraž izdelovala dva meseca in pol. (Foto: ŠMS) je nekoliko večji vitraž izdelovala dva meseca in pol. To je delo, za katerega je potrebna potrpežljivost pri sestavljanju drobnih koščkov stekla. Poleg vitražnih oken in slik je Azurjeva na razstavo postavila tudi luči iz stekla in mizico z dodanim vitražem. Po poklicu grafična oblikovalka je svoje znanje izpopolnjevala pri očetu v njegovem vitražnem ateljeju Flamingo (kasneje preimenovan v Pegaz) v Lescah pri Bledu, in sicer zelo kmalu kot aktivni član, saj je takoj pridobila občutek in ljubezen za delo s steklom. Že pri sedemnajstih je za očeta samostojno izvajala naročila in sodelovala na razstavah, med drugim na pro- ja v velikem ateljeju z neomejenimi zalogami stekla in pečjo za fuzijo stekla in keramiko. V bližnji prihodnosti jo čaka delo v Veliki Britaniji, in sicer izdelava vitražnih oken za cerkev. Njena kratkoročna želja je približati svoje vitražne ideje slovenskim vinarjem za poživitev njihovih vinskih kleti, njena življenjska želja pa je študij slikarstva v Firencah, ko otroci odrastejo. Razstavo je olvorila članica Kulturnega društva Gornji Grad Petra Marovt, odprta pa bo po urniku ob sobotah in nedeljah do konca septembra. Glasbeni utrip dogajanju je dodal harmonikar Mitja Stenšak. ŠMS www PAPELITG IN BflENEL BANDA \ JEtftE - KOVAČ J L SIJ i ZALJUBLJENI ŽABEC -FHU-FRUt AHIKA HROVAT 1 PIK1N SAZART I SO USTVARJALNIH DELAVNIC ŠTIRIH LETNIH ČASOV i PI K, | NO MESTO t PIKIH CIRKUS www.prkinfestjval.si 18 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Organizacije, Informacije FEST NA RECICI OB SAVINJI Parada branja in ustvarjanja z Aljo Kapun Na Rečici ob Savinji so se predzadnji vikend v avgustu družili otroci in odrasli. Srečevanja na trgu pod lipo z naslovom Mini fest je v sodelovanju s filmsko in gledališko igralko Aljo Kapun pripravila rečiška občina, izvajalec je bila Med-gen borza. Kapunova je otrokom pripravila niz aktivnosti. Lahko so risali, izdelovali papirne lutke in zmaje, sestavljali ogrlice in številne druge uporabne izdelke. Ob vodji dogodka in prostovoljkah so spoznali čare in pasti gledališča ter gledališke igre ob lutkovnih predstavah. Te so ob pomoči Alje tudi odigrali. Manjkalo ni niti sprostitve ob igrah z žogo in baloni. ORATORIJ V ŽUPNIJI NAZARJE Pod lipo so se pomudili tudi odrasli. Njim je bil namenjen bralni kotiček. V njem so brskali po različnih knjižnih zvrsteh ali revijah. Številno občinstvo je navdušila tudi zaključna lutkovna predstava Palčica. Kot je ob zaključku Mini festa omenil župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj, je prvo tovrstno dogajanje v kraju pokazalo, da snovalci programa v Medgen borzi uspešno udejanjajo ideje, zaradi katerih se je občina odločila za vzpostavitev prvega medgeneracijskega centra v Zgornji Savinjski dolini. Marija Šukalo Druženje popestril misijonar Jože Andolšek Tretji teden v avgustu je bilo na samostanskem hribu v nazarski župniji živahno, a delovno hkrati. 35 osnovnošolskih otrok in nekaj mlajših iz župnije ter širše je z animatorji spoznavalo letošnjo oratorijsko temo o dečku sv. Dominiku Saviu, ki je že v zgodnjem otroštvu želel postati svet. V veselju, dobrih delih in opravljanju svojih dolžnosti so mu poskušali slediti tudi mladi iz nazarske župnije. Ob katehezah, igrah in delavnicah so razmišljali, kaj lahko dobrega storijo za svoje bližnje in kako lahko živijo pravo veselje, ki prinaša mir v naše medsebojne odnose. Ker otroci radi raziskujejo in ustvarjajo, so pripravili kuharsko delavnico, izdelovanje mil, računalniško delavnico, izdelovanje jaslic in ogrlic. Letos so prvič obiskali starejše na domu, kar se je izkazalo za dobro medgeneracijsko izku- šnjo, dan na oratoriju pa jim je s svojim obiskom popestril misijonar Jože Andolšek. Skoraj celote-densko druženje so zaključili s sobotno večerno mašo, ko so se jim pridružili starši, in nato orato-rij sklenili s krajšim družabnim večerom. Da je vse lepo potekalo, je bilo poleg anima-torjev prisotnih več prostovoljcev in dobrotnikov. Prostore za oratorij so odstopili patri v nazar-skem samostanu. Animatorji so bili veseli številnih pohval in dobrih odzivov otrok ter njihovih staršev, največ pa odtehtajo navdušenje, smeh in razigranost otrok. Pravijo, da je potrebno za izvedbo oratorija res nameniti kar nekaj časa in truda, vendar zavedanje, da opravljajo plemenito delo in pripomorejo h koristnemu preživljanju počitnic šteje največ. Barbara Rozoničnik Otroci so ob katehezah, igrah in delavnicah razmišljali, kaj lahko dobrega storijo za svoje bližnje. (Fotodokumentacija Župnije Nazarje) Otroci so ob igri in delavnicah spoznavali čar gledališke igre in maske. (Foto: Marija Šukalo) Matična kronika za avgust POROKE: - Nikola Vujasinovič iz Ljubljane in Patricija Slakan iz Tabora - Luka Blažič iz Kranja in Petra Erhatič iz Iga - Miran Očkerl iz Zgornjega Jakobskega Dola in Jožica Grudnik z Ljubnega ob Savinji - Matej Kristan in Nicole Komar, oba iz Grušovlja - Oliver Zofič iz Globočice in Janja Traven iz Vodic - Edvard Papež iz Dobletine in Klara Praznik iz Kokarij - Jan Luknar z Rečice ob Paki in Tjaša Pinter iz Vrbe - Matej Grm iz Podljubelja in Alenka Godnjavec iz Ljubljane - Mitja Papinutti iz Ločice pri Vranskem in Alja Četina iz Vranskega - Tadej Pusovnik in Vesna Sovinšek, oba iz Šmartnega ob Paki - Stanislav Kanduti in Renata Goršek, oba iz Velenja SMRTI: - Jožefa Lamprečnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu - Milan Petrovič iz Nazarij - Anton Kladnik iz Konjskega Vrha - Marija Žerovnik iz Nove Štifte - Jozefa Vrtačnik iz Spodnjih Kraš Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 19 Šport, Organizacije ČETRTE LUČKE IGRE SPORT ZA HEC 2015 V LOGU Vročina ožela množico rekreativnih športnikov Če kje, so ljudje izjemno športno in rekreativno aktivni na območju lučke občine. To so dokazali tako občina kot organizator in zaselki te občine. Na igriščih in travniku pri Logarju v Logu (Krnica) so se vročega 29. avgusta vaščani iz osmih zaselkov množično udeležili športnih iger, teka, balinanja ter iger z žogo. V seštevku vseh tekmovanj so postali šampioni Športa za hec 2015 Krničani. S teki po planinskih poteh in cestah so se že ob 9. uri pomerili tekači. Kasneje so merili moči in spretnost v balinanju, igra- nju košarke, nogometu na travi in četvorke v odbojki. Pomerile so se ekipe Krnice, Podvolovljek (Pd'lolek), Podveža, Raduha, Strmec, Konjski Vrh, Luče ter Za vedno L'čani. Najbolj srditi obračuni so bili z vlečenjem vrvi na travniku, kjer so bile pomembne izkušnje, moči, sestav ekip, obutev in ne nazadnje motivacija. Moči so merile posebej ženske in moški, v prepoznavnih dresih so ekipe lepo »poslikale« zeleno dolino, kjer je svoj čas vihtel teniški lopar tudi nekdanji državnik dr. Janez Drnovšek. V planinskih gojzarcah in z grčastimi mišicami so Krničani v finalu potegnili do skupne zmage. (Foto: Jože Miklavc) Odbojka četvork na mivki je (Foto: Jože Vodenje prireditve je »imel v mikrofonu« prekaljeni moderator Nejc Slapnik, ki je usmerjal skupine in jih spodbujal. Zadovoljen z organizacijo in potekom je bil tudi pobudnik in glavni organizator iger podžupan občine Luče Tomaž Robnik. Po posameznih kategorijah so zmagali: tek moške trojke - Luče, tek ženske trojke - Podvolovljek, košarka - Luče, v odbojki, nogometu in balinanju - Krnica, vlečenju vrvi (ženske) - Krnica, (moški) - Podvolovljek. V skupnem seštevku so pre- bila paša za oči gledalcev. Miklavc) hodni leseni pokal - jesenov oval zaslužili športniki vseh ekip iz Krnice (61 točk), na drugo mesto so se uvrstili tekmovalci iz Podvolovljeka (55), še vedno zelo dobri tretji pa so bili Lučani (51). Od 4. do 8. mesta so se po točkah razvrstili Za vedno Lučani, Podveža, Strmec, Raduha in Konjski Vrh. Srečelov jim je navrgel lepe nagrade: kar dve kakovostni gorski kolesi in še šest drugih vrednih nagrad. Tudi lačen in žejen baje ni ostal (skoraj) nihče. Jože Miklavc RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Nočno doživetje mladih ribičev Podmladek mozirskih ribičev je v noči na 23. avgust doživel malce nenavadno ribiško izkušnjo. Skupaj s svojimi mentorji so se namreč popoldan zbrali ob mozirskem ribniku in tam preživeli noč. Vsi navdušeni so najprej s pomočjo staršev tik ob vodi postavili šotore, v katere so zložili opremo. Hitro so prijeli za ribiške palice in težko čakali, da so jim mentorji dovolili namočiti trnke. Ker je bil takrat na ribniku tudi pravi ribji navdušenec Viki Košec, drugače župnik župnije Luče, jim je slednji pred začetkom podelil božji blagoslov. Po obveznem fotografiranju so se starši poslovili, enajst mladih ribičev pa je ostalo v varstvu kar sedmih mentorjev. Sledil je začetek ribolova in neformalna tekma v lovu rib. Ko je tema prekrila ribnik in ribolov ni bil več mogoč, so ribiči pospravili opremo ter se zbrali okoli tabornega ognja. Na palice so nataknili storže koruze in si jo sami spekli. Po jutranjem ribarjenju so se starši vrnili po svoje nadebudneže, opremljene z diplomami o sodelovanju na prvem tovrstnem druženju. Benjamin Kanjir Enajst mladih ribičev je bilo v varstvu kar sedmih mentorjev. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Članska ekipa se je predstavila na turnirju v Nazarjah Košarkarska vročica, ki je posledica košarkarskega prvenstva stare celine, je obnorela Slovenijo. Ta je zajela tudi Nazarje, kjer je bil 4. in 5. septembra močan pripravljalni turnir štirih ekip. Domačim navijačem se je predstavila letošnja članska ekipa KK Nazarje, ki bo nastopala v 3. SKL vzhod. Cilj kluba v novi sezoni je predstavil njegov predsednik Peter Goltnik. KK NAZARJE LETOS V 3. SKL LIGI V predlanski sezoni so Nazarčani osvojili naslov prvaka 4. SKL, vendar v 3. SKL ligi niso zaigrali zaradi birokratskih zapletov okoli pridobitve licence za igranje v tej konkurenci. Letos je klub izpolnil vse pogoje za nastopanje v tretji ligi in ob nekaterih odpovedih klubov, ki so se v njo sicer rezultatsko uvrstili, je KZS ekipo povabil za igranje v tem rangu tekmovanja. Tako bo nazarska članska ekipa v novi sezoni 2015/2016 nastopala v 3. SKL vzhod, kjer jih kot nasprotniki čakajo Radenska Creativ, Jan-če, Bistrica, Globus, Dravograd Koroška, Posav-je Krško in Helios Suns mladi. S slednjo ekipo se bodo pomerili v prvem krogu tekmovanja, ki se pričenja 17. oktobra. Teden dni kasneje se obeta prvo domače srečanje, v goste pa prihaja Bistrica. V dvorani Stožice so izžrebali pare v pokalu SPAR, Nazarčani se bodo najprej pomerili z dru-goligašem Celjem. Prva tekma bo 27. oktobra v Nazarjah, povratna teden dni kasneje v Celju. SMELI CILJI KLUBA Predsednik nazarskega kluba Peter Goltnik je povedal, da je upravni odbor v sedanji zasedbi pričel delovati septembra leta 2014. Po pregledu stanja v klubu so si zastavili jasne cilje, ki bi jih morali uresničiti v mandatnem obdobju 20142018. Cilji so naslednji: zagotoviti potrebne pogoje za nadaljnji obstoj kluba, sanirati finančno stanje v klubu, formalno urediti status trenerjev, ob začetku vsake sezone organizirati udaren, promocijski turnir z udeležbo klubov 1. slovenske lige, skupaj z eno od košarkarskih šol organizirati šolo košarke po osnovnih šolah Zgornje Savinske doline, formirati selekcijo U9, stabi- lizirati člansko ekipo z domačimi igralci, napredovanje članske ekipe v 3. slovensko ligo, v naslednjih letih formirati ekipo, ki bo lahko stabilno igrala v 3. ligi in bo sestavljena pretežno iz domačih igralcev. Goltnik je ugotovil, da so v prvem letu uspeli realizirati praktično vse cilje, ki so si jih zadali. V prihajajoči sezoni želijo sestaviti člansko ekipo, ki bo lahko konkurenčno nastopala v 3. slovenski ligi in se uvrščala nekje na sredino lestvice. Za ta cilj je potrebno zagotoviti ustrezne finančne in delovne pogoje. ŠOLA KOŠARKE ZA ČIM VEČ OTROK Želijo si razširiti šolo košarke na večino šol v dolini, vendar se srečujejo s problemom stro- ška najema športnih dvoran. Nekatere občine želijo zaračunavati uporabo športne dvorane, kar povzroča dodatne stroške za starše otrok, ki obiskujejo šole košarke, ali za košarkarski klub. Ker želijo v KK Nazarje zagotoviti možnost igranja čim večjega števila otrok, ne glede, od kod prihajajo, so se odločili, da bodo v prvi fazi dodaten, nepričakovan strošek najema športnih dvoran pokrili v KK Nazarje in s tem omogočili vsem otrokom, željnim igranja košarke, enake pogoje neodvisno od občine, iz katere prihajajo in politike občine glede zaračunavanja uporabe dvorane. Do konca koledarskega leta se bodo poskušali z vsemi občinami dogovoriti za brezplačen najem dvorane. V kolikor to ne bo mogoče, bodo ta strošek zaračunali staršem oziroma bodo v teh občinah šolo košarke zaprli. PRIJATELJSKI PRIPRAVLJALNI TURNIR Tudi letos so v zgornjesavinjskem košarkarskem klubu pred začetkom nove sezone v Nazarjah organizirali močan prijateljski pripravljalni turnir. Na tekmovanju so poleg domače članske ekipe sodelovale še prvoligaš Elektra iz Šoštanja ter drugoligaša ECE Celje in Triglav Elek-tro Gorenjska prodaja iz Kranja. Turnir je osvojila ekipa Triglava iz Kranja, ki je v finalnem obračunu premagala ECE iz Celja, v tekmi za tretje mesto pa je Elektra iz Šoštanja ugnala domačo ekipo. Polfinalni tekmi sta bili odigrani v petek, 4. septembra, tekmi za tretje in prvo mesto pa v soboto, 5. septembra. Roman Mežnar STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Bezovšek v vodstvu V nedeljo je SD Gornji Grad organiziralo 4. strelsko tekmo z malokalibrsko puško leže v tej sezoni. Streljali so na 50 metrov po 5 nabojev za preizkus in 10 nabojev za oceno. Tekma je štela za naslov prvaka kombinacije v letu 2015. Na tej zadnji tekmi so bili najboljši: 1. Peter Be-zovšek (76 krogov, 1 x 10), 2. Boris Purnat (76, 5 x 9) in 3. Henrik Strnad (71). Končni vrstni red streljanja z mk puško leže: 1. Peter Bezovšek (80 krogov, 3 x 10), 2. Ivko Polič-nik (80 krogov, 2 x 10) in 3. Tomaž Trogar (78). Trenutni vrstni red za prvaka kombinacije 2015: 1. Peter Bezovšek (397 točk), 2. Boris Purnat (391) in 3. Ivko Poličnik (376). PB Rezultati turnirja: 1. polfinale: ECE Celje : Elektra Šoštanj 83:74 (22:15, 19:15, 26:16, 16:28) 2. polfinale: Nazarje : Triglav Elektro Gorenjska prodaja 45:70 (7:16, 15:20, 12:19, 11:15) Tekma za 3. mesto: Nazarje : Elektra Šoštanj 77:88 (24:26, 23:30, 14:13, 16:19) Finale: Triglav Elektro Gorenjska prodaja : ECE Celje 72:63 (19:15, 22:19, 15:12, 16:17) Nazarska članska ekipa se je predstavila na močnem pripravljalnem turnirju. (Foto: Roman Mežnar) Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 21 Organizacije, Oglasi ^mm V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP ZRASLO NOVO ZATOČIŠČE JAMARSKI KLUB SPELEOS SIGA VELENJE Bivak pod Skuto - prvi Na Dleskovški planoti projekt v slovenskih stoji jamarski bivak gorah OFIS Arhitekti z univerzo Harvard iz ZDA so uspešno zaključili prvi projekt v slovenskih gorah, bivak pod Skuto, ki je nastal ob sodelovanju OFIS arhitekti, AKT II iz Londona, ŠD Freeapproved, PD Ljubljana Matica in Univerze Harvard. gorah so prispevali sponzorji in donatorji iz tujine. Študentje so na osnovi tradicionalnih slovenskih alpskih arhitektur, stavbnih elementov, materialov, struktur in oblik pripravili različne koncepte. Izbran je bil projekt, Pod organizacijo Jamarskega kluba Speleos Siga Velenje so na Dleskovški planoti postavili jamarski bivak. Glavni pobudniki tega dogodka so predsednik jamarskega kluba Matic Boršnak in aktivna jamarja Milan Podpečan ter Risto Sovčev. Ob tem so na pomoč priskočili še ostali jamarji. Po večtedenskem delu jamarjev, ki so nosili opremo na mesto, kjer danes stoji bivak, je trud končno poplačan. Potrebnih je bilo veliko priprav, preden je lahko vojaški helikopter pripeljal bivak na pripravljeno mesto. Brez pomoči Janeza Melanška z Uprave RS za zaščito in reševanje ter Anžeta Oblaka prevoza helikopterja ne bi bilo. Na lepo vreme za prevoz bivaka se je čakalo do zadnjega dne. Helikopter je jamarje zapeljal v sme- ri proti temeljem, kjer so pripravili še zadnje stvari za dostavo bivaka. Veselje jamarjev je bilo nepopisno, ko so ponovno zagledali helikopter, pod njim pa viseti bivak. In že so držali vrvi, da so pomagali pilotom pri postavljanju bivaka. Po dveh poskusih je uspelo in bivak je bil postavljen. Sledilo je nazdravljanje uspehu in ureditev vsega ostalega, sidranje bivaka, urejanja notranjosti in strelovoda. Bivak stoji ne daleč od mesta, kjer so jamarji ne dolgo nazaj izgubili vodjo jamarske reševalne službe Rajka Bračiča. Bivak bo služil mnogim jamarjem ob raziskovanju velikega potenciala tega podzemnega območja in najverjetneje kdaj kakšnemu utrujenemu planincu. Mateja Mazgan Z obeh strani bivaka se preko panoramskega stekla odpira prelep pogled v dolino Kamniške Bistrice in na severni strani na Skuto in okoliške gore. (Foto: Anže Čokl) Na izpostavljeni lokaciji v viso- ki najbolje povzema karakter strme kogorju Kamniško-Savinjskih Alp je zgrajen nov bivak, ki je bil zasnovan na osnovi študija znotraj Šole za arhitekturo Univerze Harvard iz Bostona, ZDA, kjer so ameriški študentje pod mentorstvom Roka Omana in Špele Videčnik (OFIS Arhitekti) jeseni 2014 pripravili štirinajst projektov bivakov v slovenskih gorah. Pretežni del finančnih sredstev tega edinstvenega mednarodnega visokogorskega projekta v slovenskih dvokapnice simbola tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah, hkrati pa upošteva ekstremne vremenske razmere v visokogorju. Vhodni modul predstavlja nekakšen predprostor, kjer planinec odloži svojo opremo ter si s priročnim pultom pripravi obrok. Srednji modul je namenjen druženju, tam so klopi in hkrati spalni prostor, medtem ko je zadnji modul s pogradom namenjen spanju. TG Bivak na Dleskovški planoti bo služil mnogim jamarjem ob raziskovanju velikega potenciala tega podzemnega območja in kdaj kakšnemu utrujenemu planincu. (Foto: Matic Boršnak) Bivak je bil zasnovan na osnovi študija znotraj Sole za arhitekturo Univerze Harvard iz Bostona. (Foto: Anže Čokl) 22 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Zahvale, Kronika Sreten, neizmerno te pogrešamo! Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek, vendar kogar imaš rad, nikoli ne umre. Najvažnejše v življenju so sledovi ljubezni, kijih zapustimo, ko odidemo... SRETO, za tabo je ostalo nešteto sledov tvoje ljubezni. Hvala ti! ZAHVALA Sreten STANOJKOVIC 29.3.1939 - 9.9.2015 Zahvaljujemo se vsem prijateljem in sorodnikom iz Slovenije in tujine. Bratu Slobodanu z ženo Duško in nečaku Draganu. Komandirju PP Mozirje Viliju Bezjaku in komandirju PP Celje Romanu Gabrovcu, policistu za odigrano Tišino, pevcem in citrarki, gospodu župniku, gospodu Čretniku za lepo izbrane besede. Hvala tudi vsem sosedom, še posebej Filipu Petroviču za vso nesebično pomoč, prav tako vsem delavkam Bara »Fani« (Lidiji, Patriciji in Karmen). Hvala vsem krajanom in vsem ostalim za topel objem, vzpodbudne besede, sočuten stisk roke ter da ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Fani, sin Goran z družino in sin Stanko z Lidijo Težko je pozabiti smrt tistega, ki si ga imel rad. A še težje je pozabiti smrt nekoga, ki si ga ljubil. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata Jožeta KOSMAČA 28.4.1965 - 6.9.2015 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, ki ste nam stali ob strani v času njegove bolezni. Posebna zahvala pa velja pogrebcem, župniku, govornici Valči, osebju ZD Luče. Iskrena hvala vsem za darovane sv. maše, sveče in cvetje ter dar v cerkvi. Pogrešali te bomo. Žalujoči vsi njegovi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • PREVRNJENO TOVORNO VOZILO POVSEM RAZSULO TOVOR Prihova: 11. septembra ob 16.57 se je na regionalni cesti na Pri-hovi zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča prevrnilo tovorno vozilo. Posredovali so gasilci PGD Nazarje. Zavarovali so kraj nesreče, odklopili akumulator, prečrpali gorivo iz rezervoarja ter posuli razlite motorne tekočine in očistili cestišče. Pomagali so pri pretovarjanju tovora, nudili pomoč policiji z razsvetljavo kraja, reševalcem nujne medicinske pomoči pri oskrbi lažje poškodovanega voznika in vlečni službi pri nalaganju vozila. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 23 Za razvedrilo Cvetke UNIFORMA ZA INTERVENCIJE V PENZIJI Bogomir Strašek, direktor podjetja KLS (desno) na prireditvi ob odprtju novega gasilskega doma v Radmirju: »Kapa mi je prav, upam, da mi bo tudi obleka.« Predsednik PGD Radmirje Damijan Nerat (v sredini): »Bo, kot ulita, smo imeli prave informacije.« Poveljnik Janez Vratanar: »Pa z njo ne bo potrebno prihajati na intervencije in vaje, le na podobne slovesnosti, kot je današnja.« (Foto: ML) MARLJIVA KOT ČEBELA Ko so na slovesnosti ob 60-letnici Čebelarske družine Kokarje podelili že skoraj vsa priznanja in izrekli zahvale, vse v tej zvezi je imela v rokah marljiva tajnica ČD Kokarje Štefka Goltnik, je »Sašin« čebelarski šef Ivan Čopar (v sredini) nagajivo še enkrat vprašal domačega prvega čebelarja Franca Podrižnika: »Pa ti resno s tem priznanjem vaši Štefki?« Predsednik pa nazaj, kot bi pičil trot: »Smrtno resno, če ne, moraš nazaj vzeti tudi vsem drugim!« In marljivi kot čebeli sta ji stisnila roko za še in še! BUTCH CASSIDY IN CALAMITY JANE Nazarski župan Matej Pečovnik na šmarškem trim kolesarjenju: »Meri, ali je tvoj oltajmer pony lahko tudi taksi? Koliko računaš do Farbance na Dobrovljah?« Dežurna fotografinja Šmartnega ob Dreti Meri Gluk: »Nič, če bi nama tak podvig uspel, bi itak uživala večno slavo, ki bi nama s tem avtomatsko pripadla in s tem denar, da bi si lahko kupila pony na raketni pogon.« Kaj je rekla zadnja guma, o tem pa raje Psssssssst! 24 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Križanka, Informacije s* OTOK V PERZIJSKEM ZALIVU NIANSA NEKDAJ VISOK PLEMIČ NA ŠPANSKEM DVORU MUNCH, EDVARD OTOČJE V KARIBSKEM MORJU, MED S IN J. AMERIKO HI MALAJSKA KOZA PRIPADNIK PROSTOZI-DARSTVU PODOBNEGA GIBANJA ATENSKI DRŽAVNIK LETOPIS ■Ë'V t Ki v ■ NAUKO DOGMAH HORMON NAOLEOVIČ-NEŽLEZE SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA GRUČA LJUDI DROG NA PRED.DELU PREMCA AMERIŠKA POP PEVKA (LADY...) SUMERSKI BOG VODE PAPEŽEV LETNI ODHODEK D1ATONIČNA LESTVICA GLASO. SLOV JE SESTAVIL: PETER UOtR MOČ, TRDNOST, ČVRSTOST RASTLINA METLINKA AMERIŠKI IGRALEC (JOHN, 134S-Z0UÎ) AMERIŠKA IGRALKA (FONDA) GL. MESTO Svic. KANTONA VALA IS MESTO V EGIPTU RAZVRŠČANJE ŠPORTNI KOV PO TOČKAH GRŠKA BOGINJA MAŠČEVANJA TRIDESETA ČRKA RUSKE AZBUKE IME VERSKIH VODITELJEV HODŽ STARA PRESTOLNICA JAPONSKE OD EBEL JENI DEL DEBLA MAJHEN DEČEK OSEBA. KI SEJE UVELJAVILA TRAK IZ DVEH PLASTI RAZLIČNIH KOVIN OPRAVILO SLOVENSKI PESNIK (DRAGDT1N) RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI, SATURNOVA ŽENA ZLAT KOVANEC. ZLATNIK KEM SIMBOL ZA TELUR ŠOP LAS DVOJICA P ROMI LE MESTO V SLAVONIJI. HRVAŠKA TARKOVSKI, ANDREJ LEDENA, SKORJASTA PLAST SNEGA NENAČELEN, KORISTOLJUBEN POLITIK TEŽA EMBALAŽE TROS LADJA ARGONAV-TOV SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Irena Štaudohar: Magija za realiste Magija za realiste je knjiga esejev novinarke Dela Irene Štaudohar, v kateri avtorica v devetnajstih esejističnih razmišljanjih bralca popelje na miselno potovanje o bistvenih zadevah življenja. Eseji govorijo o različnih človeških stanjih, čustvovanjih, zbirka odpira kompleksne teme, med drugim o življenju, o dvomu, o možganih, politiki in celo o dolgčasu. Magija za realiste je filozofska in terapevtska knjiga, saj govori o človeški volji in njeni moči, avtoričino pisanje pa je navdihujoče, in ne nazadnje, njena razmišljanja izvirajo iz knjig. Knjiga je nominirana za letošnjo nagrado za najboljšo esejistično zbirko, Rožančevo nagrado 2015, ki jo podeljuje Društvo Marjan Ro-žanc. Slovarček: ABUKIR - mesto v Egiptu; DAS - otok v Perzijskem zalivu; EFEDRA - rastlina metlinka; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SKOBLJANEC, C O PACA BAN A, ALAN, TUTOR, TEKI, KAN, JR, NERO, DRČA, BECKENBAUER. FILE, IVANJKA, SPARTA, UZANCE, TEMA, TONE, DAVIŠ, ELAND, AIMEE, IME, PODZVEZA, KRZNAR, ADO. AHAT, SALAMA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 39. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 14.00. Solčava, kmetija Knez Po ovce na Strelovec Petek, 18. september ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob občinskem prazniku občine Nazarje s podelitvijo občinskih priznanj ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Odprta vaja Orkestra Primoža Zvira za poslušalce ob 9.00. Mozirski gaj Tradicionalna razstava buč in jesenskega cvetja ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje Dan krompirja ob 9.30. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjamo z Aljo ob 10.00. Center Rinka Solčava Otvoritev razstave Naša ovca in njena volna ob 11.00. Mozirski gaj 5. državno prvenstvo za najtežjo bučo v državi ob 12.00. Zadružni dom Solčava Sobota, Delavnice polstenja 19. september ob 14.00. ŠRC Laze pri Kokarjah Otvoritev balinišča ob 18.00. Slomškova dvorana v Mozirju Otvoritev delovne razstave 21. Ex tempore Mozirski gaj ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Tašča.com ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa Prva svetovna vojna v spominih naših družin ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Komedija Mama je umrla dvakrat (zadnjič) ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir Zadrečke ob 10.00. TRC Jezero Velenje Pikin otvoritveni družinski dan ob 10.30. Solčava Tržnica volnenih izdelkov Nedelja, ob 11.00. Solčava 20. september Modna revija: Ročno polsteni modni dodatki ob 13.00. Solčava Koncert vokalne skupine M.J.A.V. ob 14.00. Frančiškanski samostan Nazarje Župnijski dan ob 16.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Jubilejni koncert kvarteta Štiglic z gosti Ponedeljek, 21. september ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Test hoje na 2 km Torek, 22. september ob 19.30. Dom kulture Velenje Večer s častno pokroviteljico Pikinega festivala Katarino Čas Četrtek, ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji 24. september Svetovalnica za demenco OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. V_J MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372. Prodam dve sivo rjavi breji kravi in telico, en teden staro, limuzin; gsm 041/318442. Prodam 6 mesecev stare zajce; tel. št. 5832-073. Prodam prašiča težka 180 kg in 160 kg, domača hrana; gsm 041/915-543. Prodam bikca limuzin, starega 7 dni, gsm 031/805-832. Prodam sr. teličko, staro 10 dni; gsm 070/379-065. Prodam bikca simentalca, caa. 150 kg; gsm 041/901-564. Prodam dva bikca, stara 3 mesece, sr.ls; gsm 031/855-186. Telico, visoko brejo, in dve kravi prodam; gsm 051/414-382. Prodam kravo, staro 3 leta, pašna, breja 4 mesece; gsm 041/853-085. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Suha drva, mešana, zložena v paleti prodam 40 % ceneje. Možna dostava; gsm 041/637-526. Prodam šivalni stroj v kovčku in v omari. Cena po dogovoru; gsm 070/801-170. Rabljena vhodna in garažna vrata prodam; gsm 041/961-948. Prodam 16 metrov mešanih suhih drv (cepljena). Cena 600 EUR; gsm 031/299-738. Prodam grozdje jurko in 50 kom. terasa ploščic 20x20 cm; tel. št. 58-31-625. Mala diatonična harmonika znamke Mul- ler z zaščitnim kovčkom, torbo, uglasitev CFB, malo rabljena, zelo lepa. Cena 1.100 evrov; gsm 031/366-230. Prodam suha bukova drva, cepljena -metrska; gsm 031/296-012. Cepilec za drva, hidravlični 17 t prodam; gsm 051/302-934. Prodam suha bukova drva, cepljena, razrezana na 33 cm, zložena v paleto 1x1x1,2 m; gsm 041/614-818. Prodam bagat šivalni stroj z ohišjem in šivalni stroj v kovčku alice; gsm 040/745799. DRUGO - KUPIM Kupim 1.000 l cisterno za kurilno olje; gsm 041/623-664. Kupim jabolka za prešanje; gsm 031/358-065. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. VOZILA - PRODAM Ugodno prodam toyoto rav 4, 2,0, l. 2001; gsm 041/606-865, Silvo. Prodam vw caddy, 1,6 tdi, l. 2011, 113.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjen; tel. št. 040/684-238 ali 838-12-52. NEPREMIČNINE Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. V centru Solčave prodamo starejšo hišo, dva stanovanja; tel. št. 58-46-165. Bivalno vikend hišo, Ljubija - Kolovrat dam v najem; gsm 070/777-281. Eno-in polsobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 051/788-049, kličite med 19. in 21. uro. DRUGO - PRODAM 3-mesečni mladi mucki, prijazni, scrkljani, iščeta novi dom. Kontakt: 031/663-422 (ga. Ivica) 1 26 Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 Oglasi JK " * *" i v Pm Izbiramo najbolj priljubljen { f!^ p 1 ain v Zgornji Savinjski dolini Spostovjn' bralci Ifi U^jke Savinjskih no^t, ru višku teto (nje pferiinske scioijt 5flie se v uredbi tnj ud^iiii, (¡a vas peTpraSarna, kLiceri plamosld dom tiroma ko£a na oftnuiijti iljprnip Snvlnfike doUiiii vami najbolj prlifubl ijnjja. Vrstni red pu petem krogu gljtiovanja: i Dum plantara^Ml F.irbaiifi (70! in) PH f (too) * M01irsko noifl na Colteh (<.356 m) - PD Mozirje (|ji) * Itofa na Travniku [t.|i4i i") P D Ljubno ul> Savinji ■ Itflia nit Klemeni i farni pod Ojstrica li.3Q6 m) PD Soliav I (31) * Dom ribi Mtnrnl planin I (1,45J rti) PD Gornji Lf Jil {28) * Kaia na Lck I pod Ra d uho (1.5 54 m) ■ F^1 Luc : i .1 * Kota v Croholn pod fH adul 10 ( p, j [1II m) PO Mož ica (>> ■ Kocbekov domrtiKaroticl (1 J3oS m > - PO i ei[e Mi t It 1 1) ■ Ddrti plsftinccvv Logarski dolini j7 m; PD Celje (iti (.d(i) * Dom na Smrtkovcu (1.177 m) ■ FD (!ms na Koroškem (1) * FHscbatfčv ¿Dm na Okreslju m)- r :•<;.•. ■. ■ Planinski dom I. Štajerskega bataljona [is ČrEiJ (q6b m) PC Vransko Viak lidcn bomo nt cd pravočasno prispelimi glasovnicam i7>neli5ii dvn prejemniki "«grad, ki |u prispevata Oljska knfa in zabita LLikač - west Piue Mozirje, vse pMSneglasovnice bodo cb zak-ljdikuizbora sodelovaje v ¿re^anjL; |i avnih nagrad, ki ¡u prav tako vata omenjena jiokrovittjlia. r siti.1.- nočitev i jajtrkum ¿d 3 ustbi v Ikitelu i...1 ■ -^¡Lli 1 x voifljja . L-i-ibk^i ■■ 11 In ¡akru (^n f 1 I!), f/hrir bo poiekal dokonča miseca septembra- Zdaj pa nadelo! Izpolnite glasovnico, o prilepite na dopisnico B i^tarei;e niso v Vi u..!; ■ ,-r.r In ¡C r;a:ka=r>ejif do tcrk^, 22. Septembra 2Q1i, poiljitt na naslov: Savinjske r.o* cu. Savinjski ce&il 4, Nazai Med pravočasno prispelimi giasovnicami bomo i.1 iri:bali 1 prejemnika nagrad, ki ju prispevata Celjska koča pfstnpnfeaia pustolovski park 1 odrasel 11 otrali) in Zaiiiij Lukar - Wes( Blue Wloztrfa ¡hlače). U poitevj I i borna sania glasovnici :.; tekoče i !-:tr ¿asopisa. M«) prispelimi glasovni«™ i? prejšnje ItevFIke je bil irsh naklonjen Zi\ O; l:\jii, Dobie-ir^ ir h; a o, k i prc|me (iDillo za dve osebi v hotelu Celjska koi a, in Tanji E1 rnent Hfiat,1 tlubnko v), Ljubnotib s.ivinji. ki pnjjrnt- filaffl Zaiti te Lukae ■ W«t Biue. Nagrajenki prevzameta nagradne bone v tijniitvu Savinjskih novic najkasneje do petki, z. oktobra 101 j. Pokrov iteljaakcijesta iflor1 'vrt if jpirtun 4 pnkliinfi «tlotlld VA^.hvi j^blue. com HOTEL" CELJSKA I Savinjske novice št. 38, 18. september 2015 27 Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08 in 87/11), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09, 81/11 in 47/14) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNEGA STANOVANJA V NAJEM Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2015 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne 21.08.2015 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. LISTA B Lista B je bila oblikovana na podlagi 10. v povezavi z 9. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere lahko zavezanci za plačilo varščine. 1. PODKRIŽNIK Lenart 210 točk Prednostna lista se uporablja do izvedbe novega razpisa. Gornji Grad, 11.9.2015 Številka: 352-0011/2015-4 Župan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r. SKUPAJ NA|BOLjŠl Dve energiji. Vsaka zase odlični.