. \ovičar. Državni zbor. 23. t. iu. je bila 27. soja državnega zbora. Prvosednik dr. Giskra. — Pričujoči so tudi vsi slovenski poslaaci. Na dncvnem redu je bila volitev zapisovaleev ia pretres kazenske postave. Izvoljeni zapisovalci bodo se v četrtek razglasili. Potem sc je začel pogovor zastrau kazeaskepostave, ki iaia marsikaj preaarediti, kar je do zdaj veljalo. Dr. Miiblfeld kot poročevalec odbora, kteri je vladino kazcnsko postavo presojeval, pravi, da bc bode treba veliko pri tej postavi prenarejati. Po kratkem razgovoru, ki je zadeval nektere aialenkosti, bili so sprejeti trije prvi §§. ki to-le velcvajo : 1. Tepen.je je za vse tiste, ki ne spadajo k vojaštvu, odpravljeno, (Tega bodo tatovi in potepuhi naj bolj veseli: pošteai ljndje pa ae. Vred.) 2. Namesto tepenja se bode kazBovalo z zaporom. (Kaj pa več košta iu bolj zda? Vred.) 3. V obče se tudi železje v ječah ne sme rabiti. Pri 4. §., ki veleva, da so jetaiki za naprej le tedaj smejo v železje djati, ako bi bili traiasti ali bi se posilama nstavljali ali pa druge k terau šuatali, ali ko bi skušali uiti — se oglnsi dr. Berger, odpravi, češ da iaiamo straži stoje, da se nič ue žgodi. (Kaj le več košta;" železje, ki hudobaeže vklepa, ali pa vojaki? Vr.) V enakem smislu so govorili tudi šc Bekteri drugi; slednjič je pri glasovanju veadar obveljalo, da ^e sraejo tudi v prihodnjič hudodelci, če bo treba, vklepati. §. 5. Določuje, da bi smela vsaka sodaija v rečeh, za ktere je smrtna kazen odločeaa, glede na vae okoliščine nanie8to smrti obsoditi v zapor za vse žive dai ali začasno, toda čez 10 Iet. — Zoper to se ustavlja tniaister pravospdja pl. Hye rekoč, da vladarju, a Be sodnijam gre pravica pomiloščenja. — Dr. Mithlfeld pa opazuje, dase pravica pomiloščevati ne kaže toliko, ako se pomilosti hndodelBik, maiveč ako se prizaaese zavolj politiških pregreškov. Pri glasovanjn dobi § večino glasov od levice in nekterih Polakov ia obvelja, kakor ga je odbor osnoval. Zoper njega so s Tirolci ia nekterimi drugi glasovali tudi naši. — §. 6 da obsojeaec drugih državljanskib pravic ne izgubi — je bil sprejet; §. 7. pa, da nasledki obsojenja naj za vse žive dni ne trpijo, je bil nazaj vržea v rešetko odborovo, da ga se cakrat aacifrajo. Prišle se tudi do zbora prošnje iz Celovškega ia Duaajskega mestnega odbora, da crkvena vravnava ali konkordat le kar na vrat na nos naj se odpravi. Katoliška ljudstva po Avstriji, kakor tudi vsi Ipanietni ljudje aocejo o tem nio sli.šati, da bi ae kat. crkvi ter hoče, da se žele/je celo iz ječ vojakov zadosti, ki naj v ječah na pravice vzele, ki jih iaia, ne od cesarja, ne oddržavnikov, ae od aiestflib odborov, tudi ne od papeža ali škofov, ampak od Boga. Kdor jih crkvi krati, se ustavlja Bogu samemu! Iz tega, da aekteri mestai odboraiki sv. crkev aovražijo in ji pravie ae privošijo, še ne sledi, da je crkev, kakor kaka sužaja, brez pravice. — Nasproti bedastim čenčarijaai učiteljakega zbora na Duaaju, v ktereni so večidel le nemški najemniki iz mest ia pa nekatoličani svojo modroat svctu odkrivali; nasproti brezumaim ia brezbožnim bescdam, ki so jih zagrizaeai prekucubi v preteklih daeh v švicarski Genovi govorili, je zares tolažljivo slišati, kako da pošteai ljudje in pametni domoIjubi v svojib zborih se obaašajo. — Dva preimenitna katollška zbora sta se obhajala ta aiesec: v Mehliai na Belgijskem ia v Iašpruku. — V Mebliai je bil med drugimi odličaitni gosti tudi glaaoviti fraac. biškop Dupaflloup, ki je o duševnih nadlogah dnešajib dai in o vporu zoper katoliško crkev tako lepo, živo in prepričavao govoril, da tuu je glasaa pobvala od vseh stranJ doncla. — Kavno tako je navdušil slavai fraae. predigar oče Hiacint zbornike z izvratno besedo, v ktercj je povdarjal resaico: da za obvarvati rokodelce aavadaih grdih pregreli druge pomoči ni, kakor Ie v kristijaaski veri. — Vdelcžilo se je tega zbora veliko svetnih, najimeaitniših ljudi obojega spola, ravsu ia kavsu pri aas na Nemškem govoril je kar je veselo znainnje, da v liberalni Belgiji katoliška stranka proti stranki novošegnih nevernikov aa krepkih aogab stoji. V Iašprnku so se 8. t. m. sošli katoličanje iz Nem žkega in Avstrijaaskega, ter obhajali 18. zbor katoliških družeb. Pričujoči so bili trije biškopi: doaiači Brikseaski, iz Liaca in Sentpolitaaski; potem vcliko poročaikov pobožaib družeb iz vseh krajev. — Poaiealjive so bile besede Briksenskega biškopa: nda ravuo samostalnost (aezavisaost) katol. crkve njene sovražaike Baj bolj v oči bode, ki jo zavolj tega bolj sovražijo, kot vse druge protestaaške verske družbe . . . Avstrija — sklepali so biškop — je ravao zato v tolikih bomatijah, ker je zgrešila svoj katoliški poklic!" — Pao gola rc.SBica; da bi se le povsod spozaala ia — kaj opravila Naj opomaimo tudi, kako tuji pametniljudje o sedanjem sodijo. — Dr. Liageas iz Abeaa med drugiai te-le jedernate besede: nV Vestfaliji se katoličanje pouašajo s pobožaiaii druž bami ia ajib delovanjem. Cel6 v našem glavaeai mestu Be rolinu se najde možakov krepkega katol. duba v visokih služ bah in časteb, kteri, kar zadeva razumaost, se smejo z bečkim mestBiai odborora (kteri vedao zoper jezuite ia kat. crkev rogovili — Vr.) če več ae vsaj meriti. Mi v Poriflskih krajih se jezuitov ae bojimo, se tudi ne sramujemo njih predig poslušat hoditi ia si iz njih koristi pridobiti. Ako se v kteri deželi aoviaarstvo predrzae, zoper katoličaae tako rogoviliti, kakor v Avstriji, je to le mogoče zato, ker ti (aamreč katoličani) sami ne vedo, kar jiiu gre. Kdor se pusti z bogaaii teptati in se k temu še smeji, se pač čuditi ae snie ako se zoper ajega krivičao delati Be neha" Taki ia enaki govori so aavduševali pričujočeinjim kazali pot, po kterej je v sedanjib zbeganih časih hoditi. Gotovo ti zbori brez dobrega sadu ostali ne bodo. — Oba zbora sta poslala tudi svetemu Očetu, papežu Piju pisma udaaosti, vcrnosti in srčne ljabezni. (Boj z ai edvedoua.) Po Radaiških gorah v Erdelju napravijo vsako leto goajo (Treibjagd). 0 letoŠBJi pripoveda neki lovcc, ki je bil sam drugo zveriao tirali so psi v goaji, starega sledeči prigodek: Med medveda, ki se je zdaj 30 kr. — Ima tudi g. Belar še nekaj iztisov svoje s 1 ovenske mase, ki je bila že od reč straai pohvalieaa in se pri njeai dobiva. (Daa.) — V Beču 80 nenadama zaprli marsal-lajtaaala v pokoju, baroaa Kudelko, ia scer zavolj nezvestobe pri državinih deaarjib — pravi W. Tagb. — Premalo vere ia vcsti je dan daBešaji, zato pa toliko velikih ia malih tatov ! ~ V Ogerski, kot ustavai državi, aočejo Ijudje davkov plačevati, pnmanjkljeji pri davkarijab se zatoraj amožijo od dana do daaa. Vradoiki velikih župaaij se plačujejo 8 čes- ia juaija davkarijo je tedaj gotova, le: 52 m i 1 i j o a o v so j edaaki 206 nioral osraaiočea umaknoti. — 15. septembra t. 1. se je slovenska čitavnica. prav skrbao strelcev izogibal, tako da ga ni bilo mogoče dobro na muho dobiti, ia je le obstreljea bil, kar je priletnega aiomljača toliko razjarilo, da se ves togotea aa aekega strelca spusti. — Dvakrat slišimo vstreliti in pa neznau glas. Napaden lovec ai bil dobro zadel. Predeu pa ko pridemo v pomoč na laesto, od kodar se je vpitje slišalo, je že bil medved strelca objel. Oba sta bila okrvavljeua, in za strelaj daleč od mesta čuli smo le ječati še. Kar je še aioči zmogei niedved, vleče gtrelca s sebo kraj prepada. Vstreliti m bilo mogoče in pomagati tudi ne, ker sta borivca že celo blizo prepada bila. Le trenotek ia oba zgiaeta spred oči. Giozovito rjoveaje aaznaajalo je, da se Biedvedu buda godi. Prišedši na aiesto vidiaio, da jc medved nesrečno padel ia pod strelca prišel. Prepad bil jc 7 seŽBJev globok ia medved se je bil ubil, strelec pa je aezaveden v aiedvedovih taeahležal. — Komaj no komaj smo strclca spravili, da je k sebi pri.šcl in upaaje je, da bode pri življeaju ostal. (Vlkfr.) — Neki posestnik na Vipavskem je sporočil pred saierljo sv. Očetu papeža 30.000 for. s prošujo za ajih blagoslov v zadaji uri. — To stvar so brž židovski časoikarji bečki spreobraoli, češ, da je posesiaik to zato činil, aaj bi ga v Rinm svetmka proglasili, kar se za denar doseči zamore. — Norci! nebesa se ue kupijo, ampak le po svetcsti zaslužijo. Ko bi svetost za deaar se dobila, bi se pač židovi uaj bolj suiejali ia sveti Oče od samib židovskib dcnarjev tako obogateli, da noben vladarjev tako! ¦— Pribodnjo nedeljo 29. t. m. bo č. g. Jobst Ferd., ki je 1. 1817 v duhovnika posvečea bil, v stolai crkvi v Mariboru svojo petdesetletaico slovesao obhajal. — Svetli kaez SchoBburg je predložil deželaemu kraajskeam odboru poBudbo.. da boče Ba svoji grajšiai Saežaiku na Notranjem gozdaarsko Šoloza6do8 učeacev Bapraviti, in v ta namea odstopiti bišo blizo grada, kjer bi nčenci zastonj staaovaaje imeli. Šola bi bila pod izuceniru gozdaarskiai ravnateljeni ia najel bi s-e posebea učitelj, ki bi učence gozdiiarstva učil, jim pa tudi v prostraaib grajšiaskib gozdib praktičao kazal, kako se irBa po gozdih ravnati. — Prav bvalevredna ia potrebaa reč! — G. L. Belar, učitelj pri sv. Jakopn v Ljnbljaui in ondotni organist, je zložil 4 napeve za nTaBtuai ergo", ki so pripravBi z:i večji ali aiaajši kor in so prav rtobro postav- ljeni po muzičnen) soglasju; dobivajo se pri g. Milica po kim deaarjem. Tako se je poslalo mesca maja 30.000 fl. iz davkarije Kraljevega Gradca v neko Novobistriške velike župaaije. — Poravaava nied Cis- ia Traaslitavo da, celo, celo gotova ia se glasi tako gold., ktere plaea Translitava, . . ^  aiilijoBoai, ktere mora plačati Cislita^va. — Ogerska s vseaii svojiaii postraaskimi deželaaii plača tedaj saaio četrtiako! (Prav smesno.) Kakor je dobro zaaao so vsi kapelai aioj8tri v Pragi niorali policiji obljubiti, da ne bodo več igrali ruske himBe. Mesto te zdaj iaarljivo igrajo  t u r s k o. (Neniška kidtura.) Pred kratkiai so pevali (Reicbenberg) (aa Českem) aeki Tirolci, tako ljudski pevci, svoje aarodae pesrai. Tirolci so pa tudi znali, sam R >g ve, kje so se je naučili, lepo česko pesem nKde domov aiuj," — ktera se je vsikder zlo dopadla, samo v Reicheabergu to ai bilo celo tako. Ko so Tirolci imeBOvano pesem zaeeli pevati. podigBe česki deželai poslaaecia bilježaik Uchatzy s vso svojo družbo strahovit brup. Ko veadar kljub vsenui žuganju Ijubeznjivega aeaiškega kulturoaosca Tirolci Biso aehali Iepc pesmi pevati, se podigne g. Uchatzy in žuga ostr , da hoče policijo Ba pomoč sklicati, če pevci ae bodo nebali. Na to se podigae vse aasoče občinstvo in Tirolec, kteri zvua te pesaii, uobene druge česke besede ni zastopil, stopi k gospodu poslaBcn in mu reče prav aa debelo; da je to pesem že peval aa Fraacoskeai ia Taljaaskem da se je vsikdar prav dopadla ia da se am aa Čcskein prvokrat zgodi, da je ae sme pevati. Tako aapibBeaega človeka /.a „11..] I yl-1 !._!__ jl • r*t * -rv » . • v Liberci lmeaovani šc nikder ni našel, kakor tnkaj. -- Gospod Uchatzv se je v Kommi slovesno odprla