JEEGLAS -ET. Uto XLV - št. 37 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 15. maja 1992 Hudi zapleti pri imenovanju nove slovenske vlade Stara vlada je dolgo odhajala, nova pa še težje prihaja V sredo zaradi nesklepčnosti zbora občin parlament ni imenoval nove vlade, včeraj pa je bila sklepčnost zagotovljena in na osnovi kompromisa med vladno koalicijo in novo opozicijo se je le začel postopek imenovanja nove vlade z dr. Janezom Drnovškom na čelu. Ljubljana, 15. maja - Natanko dve leti po prvi seji sedanjega parlamenta je kriza parlamentarnega odločanja ob imenovanju nove Drnovškove vlade dosegla doslej najvišjo stopnjo. Poslanci strank nove opozicije (krščanski demokrati, ljudska stranka, narodni demokrati in liberalci ter neodvisni poslanci Demosa) so se v sredo iz skupščinske dvorane preselili na balkon in hodnike, njihova odsotnost pa je vplivala na nesklepčnost zbora občin in skupna seja je padla v vodo. Predsednik parlamenta dr. France Bučar jo je sklical za včeraj ob 10. uri, prav tako pa se je sestala tudi komisija za skupščinski poslovnik. Nova opozicija je namreč kot razlog bojkota navajala neskladnost poslovnika z novo ustavo, kršitve skupščinske procedure in napake vodstva skupščine (Bučarje zaradi teh očitkov včeraj predlagal celo glasovanje o svoji zaupnici), nesprejemljivost glasovanja o ministrih v svežnju (ugovori so bili tudi zoper njihove nastope pred komisijami) in podpredsednikih posamično. Da je politika sposobnost dogovarjanja, se je pokazalo včeraj, ko je bila sklepčnost na skupni seji zagotovljena, postopek imenovanja vlade pa se je vendarle začel. Zjutraj so se sešli vodje poslanskih klubov, pa Demosov klub poslancev in poslovniška komisija, ki je sklenila, da se do 19. maja pripravijo spremembe poslovnika in uskladijo z ustavo, da se nova vlada imenuje po sedanjih zakonih in pravilih, kar pomeni, da bodo novosti veljale za imenovanje prihodnjih vlad. Zgodaj popoldne so poslanci izglasovali, da se pred skupščino predstavijo tudi podpredsedniki, zelo blizu pa je bil tudi kompromis, da se v svežnju ne glasuje samo o ministrih, ampak tudi o podpredsednikih. Predstavniki opozicije so poudarjali, da namen njihovega oporekanja postopku in bojkota ni preprečevanje izvolitve nove vlade, ampak izvolitev po pravni poti, da bo nova vlada res skupna vlada in ne le vlada strank, ki sojo sestavile. Ko to poročamo, seja skupščine še traja. Pred poslanci so govorili kandidati za podpredsednike Herman Rigelnik, dr. Jože Pučnik in Viktor Žakelj, nato pa seje začela razprava. Dosedanje dogajanje v skupščini kaže, da utegnemo Slovenci danes dobiti novo vlado. • J. Košnjek, foto G. Šinik Grožnja prenoviteljev Socialdemokratska prenova je zagrozila, da bo v primeru neizvolitve nove vlade od-poklicala svoje poslance iz skupščine, kar bi povzročilo parlamentarno krizo, razpust parlamenta in razpis predčasnih volitev. Liberalci na ustavno sodišče Skupina poslancev Liberalne stranke je vložila na Ustavno sodišče Slovenije zahtevo za presojo ustavnosti postopkov o konstruktivni nezaupnici, do izdaje odločbe pa naj se z imenovanjem nove vlade počaka. Drnovšek poslancem Dr. Janez Drnovšek je včeraj poslancem zagotovil, da bo kljub zapletenim političnim razmeram, kar je zanesljivo omejitev, poskušal premagati blokade in izpeljati pravočasne volitve. V tem času pa bo poskušala vlada obvladati še vedno nevarno inflacijo in postaviti gospodarstvo in finance na zdrave temelje. Med temeljnimi nalogami bodo lastninsko preoblikovanje, ki ni samo gospodarsko, ampak politično vprašanje, nov osnutek pa je že pripravljen in ga bo nova vlada ocenila in dala parlamentu, sanacija finančnega in podjetniškega sektorja, vključevanje v svetovne in evropske gospodarske grupacije, dogovor o socialnem ravnotežju, reševanje nezaposlenosti in preprečevanje eksperimentov v družbenih dejavnostih. zaplet iz Iskrine Orodjarne rešen Delavci ne bodo ostali brez pokojnine i/ ranj, 13. maja - V nekdanji Iskrini Orodjarni se je hudo zapletlo v*radi priznavanja 7 mesecev pokojninske dobe v času, ko podjetje Predstečajni agoniji ni bilo zmožno plačevati prispevkov za pokoj-'ftsko zavarovanje. Svet kranjskih sindikatov je zdaj dobil odgovor '"istrstva za delo, ki pravi, da neplačevanje omenjenih prispevkov e sme vplivati na pravice delavcev. ' nasprotju z dosedanjim predsednikom, vztraja na kontinuiteti tfP stne stranke. Sporno ime Slovenska ljudska stranka (sporno, ker > tujini je že oz. še vedno je stranka s tem imenom, pa tudi zate-ker na to ime pretendirajo SKD po pridružitvi na II. kongresu te-sicer zamejske, a zgodovinske stranke) upravičujejo z neke vrste novim korporativizmom; z jedrom stanovske kmečke zveze "' ustanovitvijo novih zvez (gospodarske, delavske, ženske, ekolO" ške) pa postati tudi nekakšna "krovna" politična organizacij'1 "zmernega" konsenativizma. S prodorom "mladih " sil je stranka zadnje mesece korenit" in izzivalno razširila krog svojega delovanja, se ideološko izpostd' vila in - po razpustitvi Demosa - naravnala v čisti pragmatizei"-Celo zelo uspešno, koketirajoč tako s strankami, zvestimi volil"1'' mu programu Demosa, kot s t.i. in razvpito (Bavčarjevo) sredi"' sko koalicijo. Vendar, tedaj je stranko (še) obvladoval Oman, ki bo zdaj - tudi na kongresu SKD - kandidiral za podpredsedniško mesto v "konkurenčni". Gotovo tudi v funkciji >""' gneta. .. Izzvano je zanimivo in novo razmerje sil, hote ali ne bo ferencirano dosedanje tako rekoč "enovito" volilno telo. SK&' SLS, tvegajoč, da jih zapusti pretežni del članstva in volilcev, ,a' ko tudi, prav v dneh pred kongresom, "vsiljuje" SKD vodenje bolj "tradicionalistično populistične" politike in s tem tudi neke vrste zamenjavo strankinih vlog. Janez Poštra" ;^;.!^i:.:V:^:: GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjav Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Slojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Z1« Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokorn / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DELO - TČR. časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadcja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463, tclefax: (064) 215-366 / Mali «V telefon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7-17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračm naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). Z GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje radovljiške skupščine Odborniki Lipniške doline protestno zapustili skupščino Skupščina ni podprla predloga izvršnega sveta, da bi poslovni čas skrajšali samo za gostinske lokale v Prešernovi ulici v Radovljici. Radovljica, 12. maja - Odborniki petih krajevnih skupnosti Lipniške doline (Kropa, Kamna Gorica, Lancovo, Podnart in Srednja Dobrava) so na torkovem zasedanju občinske skupščine uresničili to, kar so napovedali že marca: protestno so zapustili zasedanje in povedali, da se sej ne bodo udeleževali vse dotlej, dokler občina in republika ne bosta začeli z obnovitvenimi deli na Upniški cesti in izpolnili več kot dvajset let stare obljube. Čeprav je z odborniki Lipniške doline solidarnostno odšel tudi predstavnik krajevne skupnosti Gorje, je bil zbor krajevnih skupnosti še vedno sklepčen, tako da je skupščina lahko nadaljevala delo. Ker je bil predvsem zbor združenega dela ves čas na robu sklepčnosti, proti koncu pa tudi zbor krajevnih skupnosti, sta predsednika zbora budno pazila, da se kdo ni "izmuznil" po opravkih ali domov. Zbori občinske skupščine so sprejeli tudi osnutek odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada (s številnimi pripombami) in občinskega sveta za varstvo pravic najemnikov, potrdili so lovsko-gospodarske načrte lovskih organizacij za čas do 1995. leta, sprejeli poročilo o stanju športa v občini, osnutek odloka o grbu občine Radovljica, informacijo o delu izvršnega sveta med zadnjima skupščinskima zasedanjima in predlog za sodelovanje z italijansko občino Sondrio. Med zasedanjem je bila tudi krajša slovesnost, na kateri so podelili priznanja inovator leta za lani. Priznanje sta prejela Miran Mozetič iz blejskega LIP-a in Ciril Jemc iz leske Verige. Zbori občinske skupščine so dnevni red zasedanja dopolnili z nekaterimi novimi točkami, med drugim tudi z informacijo o Upniški cesti. Janez Cengle je V imenu odbornikov petih krajevnih skupnosti Lipniške doline povedal, da 23-mesečna prizadevanja niso dala rezultatov, prav tako ne grožnja o blokadi ceste. Poslance je povabil na petkovo (današnjo) dveurno zaporo ceste in na protestno zborovanje, nato pa skupaj z ostalimi zapustil skupščinsko dvorano. Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je pojasnil, da bodo še ta mesec izpolnjeni vsi formalni (prednostni) pogoji za začetek obnove, med drugim tudi sofinanciranje občine, in da bo potem samo treba začeti delati. Na izrecno vprašanje enega od odbornikov, kdaj se bo obnova začela, pa ni mogel odgovoriti povsem določno. Marko Smrekar je dejal, da je Upniški primer mogoče razumeti tudi kot streznitev in opozorilo občini, da se dobro pripravi na velike načrtovane posege v radovljiški prostor - na gradnjo avtomobilske ceste in drugega tira železniške pro-*ge, na plinifikacijo... Razprava je bila burna tudi ob predlogu, da bi po hitrem postopku spremenili poslovni čas in tri gostinske lokale v Prešernovi ulici v Radovljici Živahno je bilo tudi na kadrovskem področju. Odborniki so za novega podpredsednika izvršnega sveta izvolili Sreča Verniga, ki je v občinski vladi odgovoren za gospodarstvo, načrtovanje in informatiko; socialisti pa so med drugim dali pobudo za razrešitev članice izvršnega sveta Bernarde Podlipnik. Pobudo utemeljujejo s tem, da kot direktorica javnega podjetja Komunala Radovljica ne more biti hkrati tudi članica organa, ki ima po odloku o ustanovitvi javnega podjetja posebna pooblastila in nadzorno vlogo; imenuje pa tudi direktorja. zavezali k temu, da bi bili lahko vse dni v tednu odprti največ do desetih zvečer. Izvršni svet je takšen predlog posredoval skupščini predvsem zato, ker so se stanovalci Prešernove ulice, predvsem pa tisti, ki stanujejo blizu okrepčevalnice Čuk, vse bolj pritoževali zaradi hrupa, kaljenja nočnega miru, uničevanja zasebne in javne lastnine ter smradu. Večina razpravljalcev je soglašala s tem, da je treba zavarovati stanovalce pred "nočnim nasiljem", ne pa tudi s predlogom izvršnega sveta. Liberalni demokrati so celo predlagali, da bi odlok umaknili z dnevnega reda. Neodgovorno bi bilo, če bi zaradi enega spornega lokala morali vsi v ulici zapirati vrata prej, kot sicer določa odlok o poslovnem času, je dejal Zvone Prezelj (Demos) in poudaril, da je problem v tem, ker ne znamo pokazati na krivca za- nastali položaj. Socialist Marko Bezjak je storil tudi to: gre za napako upravnega organa za gospodarstvo, ki je lastni- ku oz. najemniku gostinskega lokala Čuk izdal začasno dovoljenje za poslovanje v prostorih, ki so bili sicer predvideni za trgovino in za manjšo steklarsko delavnico. Kot smo slišali, je republika začasno dovoljenje že odpravila; v pristojnosti inšpekcije pa je, da odločbo republiškega ministrstva uresniči. Danilo Korošec in še nekateri drugi so opozarjali na problem, da bo morebitna omejitev poslovnega časa samo za lokale v Prešernovi ulici spodbudila druge in da bo skupščina kmalu dobila tudi predloge za tovrstne omejitve na Bledu, v Bohinju in v drugih krajih. Zbori so po razpravi soglašali z Demosovim predlogom, po katerem bodo gostinski lokali v stanovanjskih objektih z različnimi lastniki lahko poslovali najdlje do desetih zvečer, ob soglasju vseh ostalih lastnikov pa dve uri več. Odborniki so tokrat sprejeli le osnutek odloka, o predlogu pa bodo razpravljali na naslednjem zasedanju. • C. Zaplotnik Kranjska vlada o lokalni samoupravi To je spuščanje megle Kranj, 13. maja - Obravnava predloga lokalne samouprave je na seji kranjske vlade sprožila izjemno ostro razpravo, v kateri za gradivo Odbora za lokalno samoupravo slovenske skupščine niso našli dobre besede. Na vprašanja lahko odgovorijo le z vprašanji. Razpravo o gradivu za pripra- ni primerno za razpravo na skup- Vo predloga nove slovenske lokalne samouprave, ki jo predpisuje nova ustava, je sprožila prošnja republiškega odbora, da naj občine posredujejo svoje pripombe, in ne zahteva in sklepi občinskih zborov, ki so zahtevali uvrstitev te tematike na dnevni red. Izvršni svet očitno sodi, da je gradivo še v tej meri nedorečeno, da ščini, tudi sam pa se je sklenil odzvati le z vprašanji, katerih odgovori bi šele omogočali opredeljevanje. Zlasti pomembna se jim zdijo naslednja odprta vprašanja: pristojnosti občin, način finansi-ranja, enakopravnost občin ne glede na velikost in ekonomsko moč, očitno najhujša ovira pa je nedorečenost novega sistema dr- žavne uprave, zlasti načina njenega delovanja na terenu. Podobna odprta vprašanja se pojavljajo tudi pri predlaganem organiziranju regij oz. pokrajin, ki po mnenju kranjske vlade ne more biti izključno prostovoljno. Brez odgovorov na vprašanja, kako bodo funkcionirali komunalni sistemi, kdo bo skrbel in financiral posamezne družbene dejavnosti, kaj bo z urejanjem prostora in drugimi za državljane sedaj racionalno organiziranimi storitvami, sedanji predlog, po mnenju vlade, spominja na rušenje hiše, ki se ji je razbil le en strešnik. Zamerijo, da občine doslej v priprave niso bile vključene in poudarjajo, da so se krajevne skupnosti (zlasti na podeželju) med ljudmi lepo uveljavile. Velik in spregledan problem bo tudi delitev premoženja sedanjih občin, zato se utegne ta proces tudi blokirati. Celotno gradivo pa večino članov navaja na misel, da gre za politično motiviran in načrtovan poizkus odvračanja pozornosti ljudi od pomembnejših in nujnejših sprememb v naši družbi, kljub vsemu pa bodo na bližnjem posvetu občin o tej tematiki konstruktivno sodelovali. • S. Z. Članski zbor Kranjskih demokratov Z volitvami iz krize kranj, 13. maja - Danes so se Kranjski demokrati sestali na dobro obiskanem članskem sestanku občinskega odbora Demokratske stranke Slovenije, na katerem so izvolili novo vodstvo z željo, da delo stranke °živijo. Po začetnem zagonu in velikih intelektualnih potencialih, ki so z novimi člani stranke, po besedah dosedanjega začasnega izvršilnega odbora Francija Ka-Plarja, veliko obetali, se je stranka z notranjimi nesporazumi *našla v vsakdanjosti "umazane Politike" skoraj popolnoma °hromljena za kreativno delo, s katerim so želeli nastopiti na kranjski politični sceni. Precej je k temu prispevalo nestrinjanje kranjskega odbora s prvim (pre-Jhalo dogovorjenim) nastopom porja Bavčarja za mandatarja in Protestom, ki so ga tedaj naslovili (ta vodstvo stranke, zlasti pa zlo-raba poročila o tem v Gorenj- skem glasu, ki si ga je privoščila SDZ - NDS. Precejšnjo oviro za delo predstavljajo tudi finančne zagate, saj se obljubljeni dogovor o razrešitvi oz. financiranju iz proračuna, sprejet na družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, še ni uresničil. Odločili so se, da krizo rešijo z izvolitvijo novega vodstva, ki bo morda uspešneje znalo strniti in organizirati sile zbrane v stranki. Na tajnih volitvah je bil izvoljen nov izvršni in nadzorni dobor, za predsednika pa Milan Podgoršek. Po zboru nam je na vprašanje, kakšni so njegovi načrti, dejal: »Načrtov za delo je bilo že veliko, problem je bil v njihovem uresni- Driavno vodstvo Demokratske stranke je na članskem zboru zastopal podpredsednik stranke mag. Igor Omerza (znan tudi kot generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva Slovenije), ki je za Gorenjski glas povedal: » »Za Demokratsko stranko je izjemnega pomena, da imamo močan odbor v Kranju, kajti mislimo, da je Kranj pomembno industrijsko središče, ki potrebuje odbor sposoben v programskih okvirih naše stranke pripraviti in ponuditi drugačen razvoj in reševanje lokalnih problemov. V vodstvu stranke nismo pripravljeni in nočemo posegati v občinske odbore kol nekdanji komite, in če prihaja do sporov oz. nesoglasij, kot je bil to primer v Kranju, želimo le pomirjati in prispevati k njihovemu razreševanju. Posebno škodljivo je, da se nerazrešeni spori, kot je bil to primer tu, prenašajo v javnost. Logika in pravilo je, da ljudje, ki v stranki in njenem na kongresu legitimno sprejetem programu ne najdejo dovolj prostora za svoje delovanje, stranko zapustijo, saj ne želimo biti nekakšna pokrovka za najrazličnejše stranke, pač pa je nujna profilacija. Mislim, da se z današnjimi volitvami ti spori dokončno končujejo in razrešujejo ter da bo v Kranju delo DS z našim boljšim sodelovanjem dobro steklo. Mislim, da razmere v Kranju zahtevajo več znanja, demokracije in pragmatičnosti in manj ideologizma ter revanšizma, k temu pa lahko DS veliko prispeva.« čevanju. lipam, da se bomo v novih organih uspešneje lotili naše osnovne namere: izdelati in ponuditi Kranju novo, drugačno perspe- ktivo, drugačen razvoj. Za to imamo vse možnosti in sposobnosti in tega ne smemo zamuditi.« • Š. Ž. NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Odlični učenci boljševizma Padec generala Adžiča in z njim množice generalov, polkovnikov in drugih visokih vojaških starešin je pokazal, da Miloševi-čeva "nova" Jugoslavija najbolj verno nadaljuje tradicijo "stare" SFRJ, oziroma še bolje - boljševizma. Čistke, kakršni smo bili priča pred dnevi, so temeljna značilnost boljševikov, ko so po uspešno prevzeti oblasti začeli obračunavati s svojimi najtesnejšimi sodelavci in zavezniki. Stalin se je znebil Trockega in vrste drugih sovjetskih komunistov. Tito je žrtvoval Dilasa. Rankoviča itd. Miloševič se je zdaj znebil ljudi, ki so najbolj verno služili ideji o veliki Srbiji ter vestno izpolnjevali vse njegove zamisli in ideje. Zaradi svoje ideološke omejenosti pa niso bili sposobni predvideti konca, kijih je čakal že dalj časa. Če bi samo malo pogledali izven svojih dialektično-materialističnih okvirov, bi že zdavnaj spoznali, kakšna usoda jim je namenjena na koncu. Toda vojska se še nikoli ni odlikovala s širino, jugoslovanska pa še toliko manj. Ona je bila pač garant samoupravljanja, socializma, neuvrščenosti in enotnosti države, kar vse je hotela ohraniti, pa čeprav za kruto ceno nedolžnih civilnih žrtev. Zdaj so se generali nenadoma soočili s krutim dejstvom, da so v tej njihovi dobri veri in prepričanju za nekoga opravljali najbolj umazane posle. Miloševič iz vsega skupaj spet odhaja čist. V prav presenetljivo verni boljševiški tradiciji za seboj ne pušča sledi, ki bi ga zgodovinsko neposredno obremenjevale. Ves čas se na moč trudi, da se Srbija kot država sama ne vmešava v vojne, ki divjajo na območju bivše Jugoslavije, čeprav jih s svojimi govori in idejami že od nekdaj podžiga. V tem smislu je torej izreden politik, ki se bo že čez čas odrekel tudi svojemu sedaj najtesnejšemu zavezniku - Momiru Bulatoviču. Črnogorci v svoji evforiji še niso sposobni dojeti, da so praktično v novi Jugoslaviji sklenili pakt s hudičem. Neizogibno jih čaka podrejen položaj, če ne še kaj hujšega. S čistko med vojaki skuša sedaj Srbija svetu spet dokazati, da ona in njena nova Jugoslavija nista odgovorni za pokole na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Vendar tudi svet ni več naiven. Politiki že predobro poznajo teorijo o večni ogroženosti srbskega naroda, ki se je najprej začela na Kosovu in nato razdivjala širom Jugoslavije. Če se je v mednarodni politiki še nekaj časa nazaj izredno previdno govorilo o sprtih straneh v Jugoslaviji, se danes povsem jasno pojavlja stališče, da je agresor Srbija z Milo-ševičem na čelu. Do tega zasuka je prišlo po dolgotrajnih razpravah na najrazličnejših ravneh. Odstavitev generalov je mogoče razložiti tudi s tem, da je novi Jugoslaviji popolnoma jasno, da ekonomsko ne bo mogla vzdrževati sedanjega vojaškega aparata, ki se je na prsih bivše države dojil petinštirideset let. Srbija si zdaj premeteno nabira najboljšo tehniko in najbolj zveste (srbske) vojaške strokovnjake, s katerimi bo čez noč ustanovila svojo sodobno vojsko, ves preostanek tega glomaznega aparata pa bo prepustila v milost in nemilost okoljem, ki so jih le-ti sicer po njenih navodilih spremenili v ruševine in smrt. Predstavljati si je treba samo primer kakšnega Milana Aksentijeviča, ki se praktično nima več zateči v noben del bivše države. Ti ljudje tako ostajajo "v zraku", nanje je odprt prost lov v novih državah, kjer obstajajo precejšnje možnosti, da jih bodo po-lovili kot vojne zločince. Te usode pa so spet primerljive s tistimi, kijih je boljševizem namenjal svojim vojščakom v sovjetski Sibiriji, ali pa kar pri nas na Golem otoku. Srbija si ob vsem tem mirno pere roke in se ne obremenjuje z bližnjo zgodovino. V njej je že zdavnaj dosegla maksimum. Resda si fizično ni priključila ozemlja v drugih državah. Ima pa nad njim ogromen vpliv. Letni občni zbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj ( Z ljudmi in za ljudi Kranj, 12. maja - V pripravah na drugi kongres SKD so se danes v Kranju sestali na letnem občnem zboru člani SKD v občini Kranj. Kot je to običajno ob takih priložnostih, so pregledali svoje delo ter slišali nekatere informacije o dokumentih, ki so na dnevnem redu kongresa. Posebno opazna je za kranjsko občino široka razvejanost in aktivnost krajevnih odborov SKD. Na začetku zbora so Slovenski krščanski demokrati Kranja, po krajšem kulturnem programu, z molitvijo in izbranimi besedami počastili spomin nedavno umrlega predsednika občinskega odbora SKD Vladimirja Mohoriča. Kako velika vrzel je z njegovo smrtjo nastala, je pokazal tudi ta zbor, kjer ob njegovi izgubi ni bilo pravih besed niti poročila o razvejani dejavnosti tega organa. Stalno poudarjanje Vladimirja Mohoriča, da je za stranko predvsem pomembna njena organizacija na terenu, delo z ljudmi in za ljudi, pa je vendar obrodilo: če se je občinski odbor ukvarjal predvsem z (občinskimi) političnimi vprašanji, pa so poročila krajevnih odborov (doslej jih deluje 11, dva pa sta v ustanavljanju) pokazala, da se ti poudarki v krajevnih odborih, sicer različno, uresničujejo. O delu komisij pri občinskem odboru je bilo manj besed, kot poseben dosežek so bile le omenjene tri številke časopisa Čas, Mladi krščanski demokrati pa so se pohvalili z uspešno organiziranim taborom za mlade iz vse Slovenije. Prave razprave na tem letnem občnem zboru ni bilo. Zbor je pozdravil prvi predsednik občinskega odbora, sedanji poslanec in predsednik Zbora občin Skupščine Slovenije Ivan Bizjak, ki je opozoril na spremenjene razmere, v katerih seje stranka po padcu vlade Lojzeta Peterleta znašla. Poudaril je, da ima prehod v opozicijo tudi dobre strani, predvsem pa se bomo morali navaditi, da v pravi večstrankarski politiki ni več nič stalnega. Drugi kongres pomeni prilagoditev sedanjim razmeram, ko so SKD postali velika stranka, ki ima, po njegovih besedah, to prednost, daje enotna (ne monolitna!). Ob koncu so zbor pozdravili tudi predstavniki nekaterih občinskih odborov drugih strank, za predstavitev Slovenske ženske zveze - prve interesne skupine v okviru SKD, pa je poskrbela z vabilom k sodelovanju njena predsednica Vera Aljančič. (Pre) dolgo(vezno) branje nekaterih, čeprav izbranih točk novega programa SKD, brez pisnega gradiva, ni bila dobra priprava na kongres. Načrtovana objava programa in statuta v brošuri pred kongresom, bi bila učinkovitejša. • S. Ž. PO GORENJSKI UREJA: ANDREJ ŽALAR Kljub vsemu se ponavlja Med očitki na minulo 45-letno enoumno obdobje so bile zelo pogoste poudarjane tudi ničkolikokrat dane. a potem nikoli izpolnjene Obljube. Takšne neizpolnjene obljube so danes še posebno pogoste v kronikah krajev in ljudi, ki so bili malce bolj odmaknjeni od urejenih ali občinskih središč. Še največ pa jih je pravzaprav iz obdobja, ko so nekdanji občinski samoprispevki prišli nekako iz mode in v krajih, ki so bili na meji občin. Ena od obljub pred volitvami v samostojni Sloveniji, in to ne ravno redka, je bila tudi. da takšnih neizpolnjenih obljub ne bo več; ali: če je nekaj obljubljeno, mora biti tudi izpolnjeno. V nekakšni evforični zagretosti jih takrat ni bilo malo, ki so verjeli, da bo temu res tako. Vendar streznitev in realnost vse bolj kažeta resnični pomen takratnih obljub in besed. Pred dnevi je eden od sedanjih gorenjskih županov rekel, da žal ni tako, kot smo računali, in da upa, da bo tako, kot smo želeli, da pa je vse odvisno od vseh nas. Med ugotovitve na to temo v nekem kraju sodi tudi tale. 20 let so bili priča le obljubam; zdaj pa je tudi minilo že 23 mesecev, ki so več kot podobni prejšnjima dvema desetletjema. Če bi iskali razloge, bi se lahko oprijeli tudi naslednjega (vendar upam, da ne bo postal pravilo - slepilo): 23 mesecev je ja vendarle veliko manj, kot nekdanjih 20 let. Res je, vendar je pomembnejši nauk. ki se kaže: Kljub vsemu se ponavlja. # A. Žalar Predlog sredstev za KS pripravljen - Kranj - izvršni vset občine Kranj je na današnji seji obravnaval poročili o porabi sredstev proračuna za dejavnost in investicijsko vzdrževanje v krajevnih skupnostih za leto 1991 in ugotovil, da so bila sredstva namensko uporabljena in zlasti pri investicijah zelo obogatena. Pri tem se niso mogli izogniti problematiki zaposlenih tajnikov KS, kljub temu da so se sredstva za osebne dohodke (po deležu) zmanjšala, da slabo delo sankcionirajo z manjšanjem sredstev, in dejstvom, da mnogi tajniki s svojo aktivnostjo pridobijo (ali zaslužijo) nekajkrat višja sredstva od svojega OD. Izrednega pomena pa je, da je bil potrjen predlog komisije za delovanje KS o razdelitvi sredstev za investicije v letošnjem letu. Občutno povečana sredstva v vrednosti 10,3 milijona tolarjev (pri tem kaže poudarili, daje skok od lanskih 1,5 milijona tolarjev tudi posledica združitve postavk za vzdrževanje kulturnih spomenikov in za kulturne domove) naj bi dobilo 25 KS (zaprosilo je za denar 30 KS), po javnem odpiranju vlog, javnem točkovanju in ogledih komisije na terenu pa so bila sredstva, kot je dejal eden od razpra-vljalcev, "dvakrat pregriznjena in trikrat utemeljena". Za veljavnost predloga mora razdelitev potrditi še zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. # S. Z. Razstava vezenin - Mošnje - Še jutri (sobota) in v nedeljo bo v župnišču v Mošnjah odprta razstava vezenin in predvsem različnih velikonočnih prtičev, ki so jo svečano odprli v nedeljo ob letošnjem krajevnem prazniku. Prireditelji so pričakovali, da bodo za to izvirno razstavo dobili od krajanov kakšnih 50 različnih vezenin, dobili pa so jih kar 200. Razstava bo danes in jutri odprta od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 12. • (až) Še nekaj rezultatov - Cerklje - Pred jutrišnjim (16. maj) državnim prvenstvom v Hrastniku Kaj veš o prometu, objavljamo še nekaj rezultatov s kranjskega občinskega tekmovanja, ki je bilo minuli teden v petek v Cerkljah. Nižja stopnja (3. in 4. razredi): 1. Podružnična enota Jezersko, 2. F. Prešeren Kranj, 3. Matija Čop Kranj; višja kategorija (od 5. do 8. r.): I. France Prešeren Kranj, 2. Davorin Jenko Cerkije, 3. France Prešeren Kranj (II. ekipa). Skupni zmagovalec: 1. OS France Prešeren Kranj (I. ekipa). 2. OŠ Davorin Jenko Cerklje, 3. OŠ. France Prešeren Kranj (II. ekipa). Srednje šole: I. Srednja šola za trgovinsko dejavnost Kranj (I. ekipa), 2. Srednja šola /a trgovinsko dejavnost Kranj (II. ekipa), 3. Gimnazija Kranj. Posamezniki (3. in 4. r.): 1. Gregor Seliškar, 2. Luka Pan-te (oba Jezersko). 3. Adrijan Novak (Cerklje), 4. Mojca Likar (Bes-nica), 5. Gregor Srečnik (Duplje); višja kategorija (od 5. do 8. r.): 1. Janez Traven (Cerklje), 2. Sašo Grčar, 3. Vlado Ninič, 4. Gordan Kržan, 5. Darko Bunič (vsi OŠ F. Prešeren). Srednje šole. I. Matej Cegnar, 2. Boštjan Štefelin, 3. Andrej Meglic, 4. Peter Veselic (vsi SŠ za trgovinsko dejavnost Kranj), 5. Gorazd 2un (Gimnazija Kranj). • (kj) Opozorilna zapora Lipniške doline — zavarovalnica triglav, d. d. »ubijana OBMOČNA ENOTA KRANJ «4001 KRANJ, Oldhamaka 2 l«l«(on (064) 22 853. — p p. Klafai 064 24-862 L Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj obvešča občane oz. svoje zavarovance z območja naselij: Čer-nivec, Brezje, Dobrepolje, Moše, Peračica, Globoko, Mošnje, Zgornji in Spodnji Otok, Hlebce, Nova vas, Vrhnje, Gorica, Ljubno, Posavec, Praproše, Otoče in Brdo, da je preklicala pooblastilo za svojega zavarovalnega zastopnika Romana Simnovca iz Lesc, Dežmanova št. 3 z veljavnostjo od 14. 5. 1992 dalje. II. Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana, Območna enota Kranj objavlja prosto delovno mesto zavarovalnega zastopnika za opravljanje naslednjih del: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU ČRNIVEC Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri (V. oziroma IV. stopnja), — eno leto delovnih izkušenj, — starost najmanj 18 let (moški odslužen vojaški rok), — veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi, — da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska 2, Kranj. K prošnji je treba predložiti: zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Zahteva za uresničitev programov Ker so izrabljena vsa pravna sredstva za dosego dogovorjenih programov za ceste in kamnolome in ker se niso začela dela, bo v petek, 15. maja, splošna opozorilna blokada ceste od Lancovega do Podnarta. Lipnica, 14. maja - Predsedniki petih krajevnih skupnosti (Kamna Gorica, Kropa, Lancovo, Podnart in Srednja Dobrava), poslanci in člani posameznih organizacij iz Lipniške doline so se na sestanku v nedeljo ob predhodni podpori krajanov v dolini odločili za splošno opozorilno blokado ceste v Lipniški dolini. Ves promet na cesti bo blokiran od Lancovega do Podnarta (omogočen bo le intervencijskim vozilom) v petek, 15. maja, od 13. do 15. ure, ob 14. uri pa bo v križišču pri šoli v Lipnici protestno zborovanje. srednjeročnega obdobja v srednjeročno obdobje. Ugotovila je, da stanje na cesti prerašča gospodarsko problematiko in postaja že političen problem. Ugotovitve, ki jih je občinska skupščina 26. septembra 1990 sprejela, so bile dogovorjene s predstavniki Republiške uprave za ceste, občine Radovljica in vseh petih krajevnih skupnosti pred sejo skupščine in izvršnega sveta 4. septembra 1990 in sicer: 7. septembra 1990 bo opravljena revizija projekta regionalne ceste. Do 15. oktobra bo Republiška uprava za ceste naročila upravnemu organu občine Radovljica izdelavo ustrezne dokumentacije (lokacijsko, gradbeno dovoljenje). Spomladi 1991 se začnejo dela in bodo potekala v etapah po naslednjem redu: Kamna Gorica - odcep kamnolom - šola Lipnica, križišče Kropa - Kropa, Spodnje Lancovo - Zgornje Lancovo, krišče Kropa - Podnart. Predstavniki KS se obvežejo, da bodo pomagali pri razreševanju premoženjsko pravnih zadev oziroma pri pridobitvi soglasij lastnikov zemljišč ob trasi ceste. Republiška uprava za ceste ne bo financirala pločnikov. Kar pa zadeva kamnolome, bo problematiko reševala ločeno posebna delovna skupina. Od sprejetega in takrat dogovorjenega je cesta še vedno takšna, kot je bila, ugotavljajo v Lipniški dolini. Cesta je tudi letos izpadla iz programa republiških sredstev, stanje v kam- Krajanom in odgovornim v krajevni skupnosti v Lipniški dolini je torej prekipelo. Naveličani več kot 20-letnih obljub, ko je bila ureditev ceste že nekajkrat v srednjeročnih planih, in ko prav danes (14. maja) mineva 23 mesecev, ko je bila na drugem zasedanju občinske skupščine Radovljica dana ponovna pobuda, da se problematika regionalne ceste in kamnolomov ponovno uvrsti na dnevi red, so sC ob ugotovitvi, da ni več normalnih pravnih poti za uresničitev obljub, odločili za zaporo. 26. septembra 1990 je občinska skupščina po predhodni obravnavi (10. septembra) v izvršnem svetu ugotovila, da je bila rekonstrukcija regionalne ceste R 321 in 321 a, ki je v pristojnosti Republiške uprave za ceste, že pred dolgimi leti uvrščena v srednjeročni plan, nato pa se prelagala iz leta v leto, iz Andrej Poklukar Srečanje ob jubileju Gorje, maja - Gorjanski godbeniki, ki bodo letos proslavljali 85- letnico obstoja in delovanja, že deset let sodelujejo z organizacijskim komitejem Eurofanfar iz Villefrecheja v bližini Tou-lusa v Franciji. Na prireditvah v Franciji sodelujejo glasbene skupine iz okrog 15 evropskih držav. Tudi Gorjanski godbeniki so bili že dvakrat gostje na tem festivalu. Minuli teden pa so člane organizacijskega komiteja povabili v Gorje, da skupaj v okviru svoje 85-letnice predstavijo prijateljem iz Francije svoj kraj in lepote Gorenjske. "Dvakrat smo bili doslej na festivalu v Franciji in obakrat, 1986. in 1989. leta, smo osvojili prvo mesto. Bili smo prvi, ki smo na tem festivalu nastopili iz nekdanjih vzhodnoevropskih držav. Letos smo spet povabljeni na to prireditev (od 23. do 30. junija) in ker praznujemo 85-letnico, našega proslavljanja, ki bo od 12. do 16. junija, pa se ne bodo mogli udeležiti, smo jih povabili nekaj prej, je konec minulega tedna na srečanju z gosti in godbeniki na Homu nad Zasipom povedal predsednik Godbe Gorje Andrej Poklukar. Minulo soboto, po ogledu Soteske Vintgar, so se gorjanski godbeniki in gostje iz Francije na družabnem srečanju na Homu pomerili tudi v nogometu. Člane organizacijskega komiteja iz Francije pa je v dneh med obiskom pri godbenikih sprejel tudi predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Vladimir Čeme. • A. Lovska razstava - Jelendol - Ob letošnjem 1. maju so člani Lovske družine Jelendol pripravili v tamkajšnjem družbenem domu zanimivo razstavo. Lepe primerke rogov in kož ter preparirane male gozdne živali, parklarje, ptice in zveri so si z zanimanjem ogledali tudi številni obiskovalci prireditev ob letošnji razstavi mineralov in fosilov v Tržiču. Za otroke je bil seveda najbolj privlačen velik medved v kotu. Razstava bo odprta do nedelje, 17. maja, ko pričakujejo tudi goste / letošnjega teka po Dolžanovi soteski.• S. S. Programska skupščina - Radovljica - Danes. 15. maja, dopoldne bo v občinski sejni dvorani programska skupščina občinske organizacije ZZB NOV Radovljica. Na dnevnem redu bodo poročila o poteku krajevnih skupščin, občinskega odbora, sekretariata in drugih organov ZZB NOV v preteklem enoletnem obdobju. Obravnavali in potrdili bodo programske naloge za tekoče leto in organizacijske ter statutarne spremembe, o katerih so se že izjasnili na vseh krajevnih skupščinah. Na zadnji seji občinskega odbora pred današnjo skupščino so se tudi dogovorili o udeležbi na osrednji proslavi 50. obletnice ustanovitve Gorenjskega in Kokrškega odreda, ki bo 6. junija v Kranju, isti dan pa bo tudi tradicionalna proslava na Ljubelju, ki seje bodo udeležili nekdanji taboriščniki iz Slovenije in njihovi svojci iz Francije. • (jr) nolomih pa je vedno slabše. Na sestanku ta teden je predsednik KS Kamna Gorica rekel, da so le v KS izpolnili opredelitev o pomoči pri dovoljenjih. Kar pa zadeva kamnolome, iz njih že tri tedne pospešeno odvažajo gramoz, in v treh dneh poskusnega preverjanja so krajani našteli 88 kamionov, kamnolom pa je takšen, da ga je moč sanirati le še na način, da ga prebarvajo z zeleno barvo. Tokrat so v dolini odločeni« da se dosedanja dogajanja in problemi končajo. Na seji občinske skupščine ta teden so poslanci zbora KS na začetku zasedanja zapustili sejo in na sejah ne bodo več sodelovali do podpisa pogodb in začetka del na cesti ter razrešitve problematike glede kamnolomov. Na osrednje zborovanje ob zapori« ki bo ob 14. uri, zapora pa bo trajala dve uri, pa prebivalci Lipniške doline vabijo vse sim-patizerje.tt A. Žalar Delavni gasilci Kranj, maja - Med najbolj delavnimi celo leto, v teh spomladanskih dneh pa še posebej, so na Gorenjskem nedvomno gasilci v številnih gasilskih društvih. Tako smo v zadnjih dneh dobili več sporočil in prispevkov o njihovem delu in srečanjih, nekatere pa smo zabeležili tudi sami. Davča - V dneh praznika sv. Florjana so se na primer zbrali gasilci Selške doline v Davči, kjer je bilo gasilsko društvo ustanovljeno šele pred leti in je eno najmlajših v škofjeloški občini. V Davči so z blagoslovitvijo vozil in opreme tako po 45 letih spet obudili nekdanjo tradicijo tovrstnih vsakoletnih srečanj. Pobudnika sta bila predsednik GD Železniki g. Kamenšek in župnik v Sorici in Davči g. Kožuh. Po svečanosti, v kateri je nastopil tudi domači zbor, je bila potem do jutra gasilska veselica. Škoda, da so vabilo prezrli na občinski gasilski zvezi v Škofji Loki. Besnica - Gasilci iz Besnice v kranjski občini pa so minulo nedeljo povabili k Florjanovi maši v Zgornjo Besnico vse gasilce z desnega brega Save v občini. Po zboru pred gasilskim domom v Spodnji Besnici so se z vozili odpeljali do mrliških vežic, od koder so člani, članice, mladinci in pionirji v sprevodu krenili v cerkev. Flor-janove maše so se udeležili gasilci iz Besnice, Podblice, Mavčič, Bitenj, Stražišča, Zabnice in Brega ob Savi, ki pokrivajo tudi Orehek in Drulovko. Cerklje - Gasilci v Cerkljah v kranjski občini bodo 27. junija proslavljali 100-letnico delovanja. Takrat bo dopoldne tek- V Besnici so povabili k Florjanovi maši Slika sv. Florjana krasi sušilni stolp v Cerkljah movanje gasilcev za Barletov memorial, zvečer pa bo v kulturnem domu svečana akademija. Naslednji dan, 28. junija-pa bo v Cerkljah svečana gasilska povorka in proslava pred gasilskim domom ter nato še veselica. Pokrovitelj proslave 100-letnice GD Cerklje bo izvršni svet kranjske občinske skupščine. V Cerkljah pa bo letos tudi občinsko gasilsko tekmovanje. Za letošnji praznik pa so gasilci že olepšali sušiln' stolp na domu s sliko sv. Flori' jana. 3,8 metra visoka in l»J metra široka, ki jo je v zgrafit-3 tehniki (najverjetneje edini tovrstni v Sloveniji) izdelal Član društva Štefan Močnik. Hkrati pa so člani v sejni sobi že uredili tudi 80 kvadratnih metrov opaža in orodišče. Program uspešno uresničujejo tuđi gasilci v Podnartu, ki s° s prostovoljnim delom že zgradili stolp za sušenje cevi, načrtujejo pa tudi obnovo protip0' žarnega bazena in še enega nT dranta na Ovsišah. Pripravljajo se tudi na državno prvenstvo i" gasilsko veselico, ko bodo mladinci razvili prapor. Med nedavnimi prazniki so organizira* li tudi balinarski turnir in p«1' pravili kres. Sicer pa je ena od lepih in zglednih navad gasilcev, da se vedno in povsod poslovijo za vsakim umrlim članom v društvu. • A. Ž. Še SO dobri ljudje - Kranj - Lep pregovor pravi: Dober sosed v nesreči pomaga; še boljši pa je listi, ki v nesreči ni pfivo.ščljiv. O tem sva se z ženo sama prepričala 30. aprila, ko so nama sosedje priskočili na pomoč. Vsem velika hvala za pomoč in za izkazano pozornost. - Ivan Petrič, Čirče 14, Kranj. PO GORENJSKI UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR I šoli s prilagojenim programom so otroci srečni, ker so uspešni Ne gre za novačenje, gre za otroka POMISEL Vse več manj sposobnih otrok ostaja v redni Radovljica, 13. maja - Včerajšnji dan odprtih vrat in poimenovanje radovljiške osnovne šole s prilagojenim programom po čebelarju Antonu Janši je bila tudi priložnost za problemski pogovor o "posebnem" šolstvu, ki mu z novimi normativi in t.i. integracijo redne So'e jemljejo učence, pa o kategorizaciji otrok z manjšimi sposobnostmi in o njihovem zaposlovanju. Na pogovoru so sodelovali ravnatelji vseh štirih osnovnih šol s prilagojenim programom na Gorenjskem, strokovnjaki iz Zavoda Matevža Langusa v Kamni gorici |Q iz radovljiškega centra za socialno delo. V šoli s prilagojenim programom velja normativ petnajst otrok v oddelku, v redni šoli, ki |ma, denimo, v oddelku tri drugačne" učence, se ji je približal s 24. Dogaja se, da vse Več učencev, zrelih za šolo s Prilagojenim programom, osta-P v redni osnovni šoli, saj imajo zadnjo besedo pri preusmer-Janju starši. Ti telesno okvaro otroka še nekako priznajo, se nanjo pravočasno pripravijo, težko pa se sprijaznijo z njegovo manjšo duševno sposob-nostjo. Olga Kneževič iz Centra *a socialno delo v Radovljici, Ki sodeluje v komisiji za razvrščanje, je povedala, da precej otrok z različnimi težavami niti ne pride do razvrščanja, tisti, ki Pa so razvrščeni, praviloma pridejo v šolo s prilagojenim programom. »Iz izkušenj ugotavljam, da bi na tem področju Korali več delati z učitelji iz rednih šol. Ti starše pogosto tolažijo, češ saj bo šlo, nam pa hkrati pošljejo priglasnico.« Zakon o razvrščanju in pravilnik sta zelo zastarela, je še povedala. Ravnateljica škofjeloške šole Kristina Sokolov pa je opozorila na primere, ko so učitelji pri-glaševali otroke, komisija za razvrščanje pa je njihove predloge zavrnila. Starši so bili ogorčeni na učitelje. Po več letih se je potrdilo, da so imeli prav učitelji, taisti otroci z motnjami, ki se jim zaradi učnih neuspehov začno kopičiti še vedenjske motnje, so prišli v šesti, celo v osmi razred šole s prilagojenim programom. Takrat je prepozno. Zakaj jih ne bi preusmerili v drugem, tretjem razredu? Šola s prilagojenim programom ni sramota, otroci so v njej srečni, ker so uspešni, zadovoljni so tudi njihovi starši. Jeseniški ravnatelj Tone Dež-man je dejal, da redna osnovna šola za delo z manj sposobnim otrokom ni strokovno usposobljena, nima zaposlenih specialnih pedagogov, praviloma ne izdelanih individualnih programov. »Mi ne novačimo učencev,« je dejal, »ne skrbi nas toliko naša zaposlenost kot otroci. Kaj bo z njimi? V prvih treh ra- osnovni šoli obsojenih zredih, morda celo do petega, se integracija še lahko obnese, kasneje, ko je pomembna predvsem storilnost, bodo ti otroci obsedeli v zadnjih klopeh. Žal to načenjamo mi, ne pedagoška stroka, Zavod za šolstvo vidi le prihranek, ne pa dejstva.« Stane Konc, ravnatelj kranjske šole, je dejal, da ni nasprotnik integracije, če se bo redna šola z manj sposobnim otrokom res strokovno ukvarjala, Franc Markelj iz radovljiške šole pa je poudaril, da je pomembno kakšnega otroka integrirati; telesno ali duševno prizadetega. Kategorizacija bi po njegovem morala biti opravljena pravočasno, da bi šola že junija lahko programirala delo za naslednje šolsko leto. V praksi je tako, da dokončno oblikuje oddelke šele septembra. Zvonka Štefančič iz Zavoda Matevža Langusa je dejala, da pred različnostjo otrok v osnovni šoli skušamo mižati, na pragu srednje šole in fakultete pa je dovoljena. Srednje in težje duševno prizadeti otroci imajo po zakonu pravico do specialnega pedagoga. Ko otrok preraste vrtec in pride v delovno usposabljanje, programov za huje prizadete ni, torej pravice do usposabljanja zanj ni. Govora je bilo tudi o zaposlovanju. Za učence, ki konča- na zadnje klopi. Ravnatelj Franc Markelj: »Radovljiška šola je po razdružitvi od Zavoda Matevža Langusa od 1. maja samostojna. Poimenovali smo jo po Antonu Janši, ki je štirinajst let živel in delal v Radovljici. V sklopu šole so osnovna šola, trenutno je v njej 61 učencev, oddelki za delovno usposabljanje, v njih je dvanajst zmerno in huje prizadetih otrok, in delavnice pod posebnimi pogoji. V šoli je zaposlenih 23 ljudi, od teh petnajst defek-tologov. V torek smo imeli odprte ure pouka. Prišli so starši naših učencev, povabili pa smo tudi starše potencialnih bodočih učencev. Morda se bodo po tem, kar so videli, lažje odločili, kje bodo šolali svoje otroke, ki so normalni otroci, samo malo drugačni.« jo šolo s prilagojenim programom ali skrajšani srednji program zadnji dve, tri leta, ni več dela. Iz lažje duševno prizadetega človeka, ki bi se lahko sam preživel, ga družba, potem ko v njegovo usposabljanje za delo in življenje vloži ogromno denarja, spremeni v težjega duševnega invalida, za katerega bo morala skrbeti do 50., 70. leta. • H. Jelovčan Mag. Viktor Žakelj na okrogli mizi o brezposelnosti Jesenice so mesto, ki umira Jesenice, 14. maja - Območna organizacija Socialistične stranke Jesenice je minuli torek pripravila okroglo mizo pod naslovom Kako obvarovati jeseniško delavstvo pred vse hujšo nezaposlenostjo. Na okroglo mizo so povabili predsednika stranke mag. Viktorja Zaklja in ministri-Cf> za delo Jožico Puharjevo. Jožica Puharjeva je najprej spregovorila o zakonodaji, ki opredeljuje položaj delavca ter o Orugih zakonih, ki jih je sprejela skupščina. Tako o zakonu o zaposlovanju tujcev in o zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju v podjetjih. Med drugim Je dejala, da v Sloveniji kar 40 odstotkov fi rm ne more izplačevati takih plač. ki jih zagotavljajo sprejete kolektivne pogodbe, "epublika Slovenija je sprejela Vrsto akcij za stimuliranje novih plovnih mest in za prekvalifika-ClJo zaposlenih, sovlagala v opremo delovnih mest. Treba se je ^ogniti temu, da bi prišlo do daljšega obdobja nezaposlenosti Posameznih delavcev, poskrbeti MALA ANKETA za nove programe in nezaposlene čimprej usmerjati v nove zaposlitve. Lani je Republika 46 tisoč delavcem pomagala do upokojitve z dokupom let. Mag. Viktor Žakelj je Jesenice označil kot mesto, ki je predolgo živelo v iluziji industrializacije, zapuščal ga je ustvarjalni kader, mesto je začelo umirati. V jeseniški masovni proizvodnji je bilo zaposleno veliko tujerodne delovne sile, upadla je nataliteta, vedno več je upokojencev. Zdaj je na Jesenicah 2.000 nezaposlenih in to so meje nezaposlenosti, ki so še komaj obvladljive. Vsekakor je podatek, da na dva zaposlena pride po en upokojenec zaskrbljujoč in primerljiv le z Itali- jo, ki pa ima bistveno višji družbeni proizvod kol Slovenija. Take industrializacije, ki je bila predolgo podaljšana in ki jo je Evropa že v sedemdesetih letih presegla, nima nobena gorenjska občina. Modela države blaginje je za večne čase konec, treba se bo usmeriti v razvojno perspektivne programe in poskušati stopiti v korak s svetom, ki je v postin-dustrijski dobi. Mag. Franc Belič z Zavoda za zaposlovanje je dejal, da sta na Gorenjskem v najhujši krizi Jesenice in Tržič, kjer je odstotek nezaposlenosti najvišji. Le škofjeloško občino nezaposlenost ni toliko prizadela, saj ima le 4 odstotke nezaposlenih. Franc Belčič je bil optimističen, saj med drugim ugotavlja, da se mladina hitro prilagaja novim razmeram in se vpisuje v perspektivne programe šolanja. V take poklice, ki poleg zaposlovanja v družbenem sektorju nudijo možnost zaposlitve tudi v zasebnem sektorju. Strokovni kader se iz jeseniške, tržiške in radovljiške občine seli v Kranj in Ljubljano - tako ima ekstra profit Kranj, vse druge občine pa izgubo. Vendar se kljub vsemu trend brezposelnosti počasi umirja - nekoliko se bo povečal le zaradi mladih, ki jim bo potekla pripravniška doba. Letos bo na Jesenicah okoli 400 ljudi izgubilo pravico do denarnega nadomestila in se bodo »preselili« na denarne pomoči; od tega pa jih bo 125, ki bodo izgubili vsakršno tovrstno podporo. Pri Zavodu za zaposlovanje obenem opažajo, da jih je veliko, ki izgubljajo denarno nadomestilo tudi zato, ker so se na novo zaposlili. Na zavodu se oglašajo' tudi tujci, ki bi pri nas radi odprli majhne firme in zaposlovali od 40 do 100 ljudi in iščejo podatke o kadrih. Se pravi, da tuji investitorji želijo predvsem in najprej imeti zagotovilo, da je za posamezno dejavnost ali proizvodnjo takoj na razpolago kvalificiran in usposobljen kader. • D. Sedej Odprtih rok in src za begunce? Ko smo pred slabim letom dni med ljudmi poizvedovali, kako bi sprejeli morebitne begunce iz nekdanjih bratskih republik, smo slišali >eliko naklonjenih mnenj in pripravljenost za pomoč. Kakšen odnos imajo naši državljani do beguncev danes, ko jih je Slovenijo preplavi-'° nekaj deset tisoč? Viktor Lesjak iz Kokre ^Beguncem iz Bosne je res tež da i smilijo se nam. Zdi se mi, Jim Slovenci kar veliko po- lagamo. Bogve, če to znajo ce-»ftti, V naši vasi še ni beguncev, ža njihovo stisko vemo v glav-m^m s televizijskih zaslonov, ^e bi bilo treba, bi naša druži-*}'* tudi katerega sprejela, toda *enske z otroki in ne morebiti Kakega mladega moškega, kakršne tudi videvam med begunci.« Nataša Kavčič iz Škofje Loke: »Slišim za stisko beguncev iz Bosne, pa tudi za humanitarno pomoč, ki jim jo nudimo v Sloveniji. Mislim, da jim Slovenci dovolj pomagamo. Tudi jaz bi zanje prispevala, kar potrebujejo.« Dr. Igor Veter iz Kranja: »Dogajanje v bivši Jugoslaviji je norija, nevredna človeka 21. stoletja. Pri svojem delu v ordinaciji srečujem tudi begunce in slišim marsikaj nesrečnega in nelepega. Čudi me, da smo Slovenci v odnosu do njih precej trdega srca. Poslušal sem radijsko anketo o beguncih in bil presenečen, kako trdo so se odzivali poslušalci, zlasti ženske. Kaže, da smo v skrbi za lasten žep pozabili na dobrosrčnost do sočloveka.« Andreja Intihar iz Mavčič: »Mislim, da Slovenci lepo skrbimo za begunce, ki so se k nam zatekli pred vojno. Zdi se mi prav, da jim pomagamo, kdove, morda bomo tudi Slovenci kdaj potrebovali podobno pomoč. Tudi sama bi zanje kaj prispevala, zlasti oblačila in podobne trajne dobrine.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Revni postajajo še revnejši * Strokovna služba Zveze sindikatov Slovenije je spet izračunala, koliko nas stane življenje. Košarice življenjskih stroškov so aprila vredne od 34.670 do 111.984 tolarjev! Izračuni kažejo, da se hitreje dražijo minimalne mesečne košarice, kar pomeni večji udarec po Žepih manj premožnih. Tričlanska delavska družina je za povprečno porabo aprila potrebovala 92.377. za minimalno pa 53.870 tolarjev. Zgolj minimalne mesečne stroške pa je zadovoljila že s 34.670 tolarji. Pri štiričlanski delavski družini pa so številke še bolj astronomske. Za pokritje povprečnih življenjskih stroškov ji je potrebnih 111.984 tolarjev, minimalnih pa 65.284 tolarjev. Za minimalno mesečno preživetje ji zadošča 41.479 tolarjev. Za april sindikat na podlagi podatkov Zavoda za statistiko objavlja dejanske košarice življenjskih stroškov, ne ocenjenih kot druge mesece. V primerjavi z ocenami za marec so se košarice aprila podražile le od 0,6 do 2,8 odstotka (statistični zavod je sestavo košaric nekoliko posodobil). V primerjavi z dejansko izračunanimi življenjskimi stroški v novembru - statistični zavod opravi izračun dvakrat v letu, aprila in novembra - so košarice dražje od 66 do 73 odstotkov. Če pa letošnje aprilske stroške primerjamo s košaricami iz lanskega aprila, se je življenje podražilo od 269 do 278 odstotkov. Značilnost, da se.hitreje dražijo minimalne mesečne košarice od povprečnih, je pripisati dejstvu, da je vse dražja hrana in druge neobhodne dobrine, medtem ko se manj pozna pri trajnih potrošnih predmetih. Hrana namreč v minimalnih mesečnih stroških tričlanske družine predstavlja nad 57 odstotkov vseh stroškov, pri štiričlanski pa že skoraj 60 odstotkov. Večina delavskih plač gre torej skozi želodec. # D. Z. Žlebir VESTI Bleščečih šest blesti Gledališka skupina Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Bleščečih šest, ki deluje v Kranju, seje minuli torek z igro Iz življenja nekega pubertetnika, predstavila udeležencem prireditev ob svetovnem dnevu invalidov. Nastopili so v KUD France Prešeren v Ljubljani. Z isto predstavo so povabljeni tudi na zaključno srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije potekalo 22. in 23. maja na Ptuju. Čestitamo! Hvala za darovana oblačila Občinska organizacija Rdečega križa v Radovljici se zahvaljuje vsem občanom, ki so darovali oblačila za begunce v zbirnem centru v Stari Fužini. Obenem obveščajo, da imajo oblačil trenutno dovolj in jih tudi nimajo kje skladiščiti. Zato vljudno prosijo vse, ki bi želeli darovati oblačila, da s prinašanjem počakajo na njihovo naslednje obvestilo. Stolpec za upokojence Pridružite se teniškim navdušencem - Zaradi velikega zanimanja sekcija za tenis pri Društvu upokojencev Kranj pripravlja že tretji teniški tečaj za začetnike. Prijavite se lahko v pisarni društva, Tomšičeva 4, ali na telefon 329-566 Zinki Šarabon. Razstava ročnih del - Sekcija za ročna dela pri kranjskem upokojenskem društvu vabi na ogled razstave ročnih del, ki bo od 27. do 30. maja v prostorih društva. Otvoritev razstave s kulturnim programom bo v sredo, 27. maja, ob 10. uri odprta pa bo vsak dan od 9. do 18. ure. DPrirejajo tudi modno revijo pletenin ob spremljavi citer Vide Učakar, ki bo v petek, 29. maja, ob 17. uri v gostinskih prostorih društva. Vse člane društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljskimi dejavnostmi, vabijo, da na razstavi sodelujejo s svojimi izdelki. Izdelke bodo sprejemali v ponedeljek, 25. maja, od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure v veliki sejni dvorani v 1. nadstropju zgradbe društva. Planinski izlet na Jelovico - Kranjske upokojence vabijo na zanimiv panoramski izlet na Jelovico, ki bo v četrtek, 21. maja. Zbrali se bodo na avtobusni postaji v Kranju ob 6.30, od koder se bodo z avtobusom odpeljali proti Bledu. Z avtobusne postaje Mlino se bodo odpravili na Talež in Goško ravan. 1 tlet vodita Miro Feldin in Metka Šparovec. LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, p.o. Škofja Loka, Vincarje 2 razpisuje naslednja delovna mesta 1. POMOČNIK VODJE SEKTORJA ZA TRŽENJE (delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) Razpisni pogoji: — visoka izobrazba ekonomske, komericalne, tehnične, orga-. nizacijske ali pravne smeri, — aktivno znanje dveh svetovnih jezikov (obvezno nemški jezik) — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanjetrgovinskih in vodstvenih del Poleg navedenih razpisnih pogojev mora kandidat izpolnjevati splošne pogoje, kijih določa zakon. Mandat pomočnika vodje sektorja za trženje traja 4 leta. 2. 2 (DVA) INO-KORESPONDENTA Razpisni pogoji: — višja ali visoka šola ekonomske, pravne ali filozofske smeri — aktivno znanje nemškega jezika in pasivno znanje angleškega jezika — znanje strojepisja in osnov računalništva Pisne prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LTH - ORODJARNA IN LIVARNA, KADROVSKA SLUŽBA (ZA RAZPIS), 64220 ŠKOFJA LOKA, Vincarje 2. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku. MERKUR KRANJ - Poslovalnica Merkur Za najbolj zahtevne kupce Najstarejšo Merkurjevo trgovino številni kupci po vsej Sloveniji poznajo tudi pod imenom: Pri ta starem Merkurju na vrhu Jelenovega klanca v Kranju. "Trudimo se, da prav na vseh področjih - od kakovostnega in širokega izbora, prijaznega in strokovnega svetovanja, do brezplačne dostave na dom in s hitro dostavo, če med delom kupcu kakšnega izdelka oziroma že kupljenega blaga zmanjka... - zadovoljimo kupca," pravi poslovodja trgovine Merkur v Kranju Marko Sušnik. Eno od osnovnih pravil v tej trgovini je, da, posebno pri nekaterih izdelkih, ne sme biti izdelka, ki ga kupec želi, da ga ne bi imeli. Če pa se vendarle včasih zgodi, potem ga takoj preskrbijo. To še posebno velja za Vijake in Rezilno orodje. Prav po vseh vrstah vijakov in rezilnem orodju so si v tej trgovini dobili ime po vsej Sloveniji. Poleg vijakov in rezilnega orodja pa so v trgovini Merkur v Kranju dobro založeni tudi s splošno železnino, brusnimi materiali, ročnim in električnimi ročnimi orodji, okovjem, žeblji, varilno tehniko... Novost, ki jo prav zdaj uvajajo in bo čez nekaj dni prav gotovo razveselila številne kupce po Gorenjskem in Sloveniji pa bo širok in celovit izbor različnih ležajev in semeringov. Pravijo, da bo tudi to eden tistih celovitih prodajnih porgramov, ki že zdaj velja za vijake in rezilno orodje. Kratka predstavitev posameznih oddelkov v Merkurju Kranj pa iz- f;leda takole. OKOVJE: imajo ce-ovit program stavbnega in pohištvenega okovja. Pri oknih je še posebno treba spomniti na izdelke Lama Dekani, pri vratih pa na italijanske kljuke Premar. SPLOŠNA ZELEZNINA: vse za vrtičkarje, poljedelce, gozdarje (ordje AD-LUS in ALKO). Imajo tudi Zeleno posvetovalnico z nasveti o pripravi zemlje, sajenju, negovanju trave, pribor za analizo zemlje... Zelena posvetovalnica bo od 19. do 22. maja na prostoru pred trgovino. ELEKTRIČNO ROČNO ORODJE: Iskra in Black & Decker z vsem spremljajočim orodjem. V trgovini Merkur je tudi tako imenovani "zbirni center" za pokvarjeno Black & Decker orodje. Po nekaj dneh, ko pokvarjeno orodje oddate v popravilo, ga že dobite nazaj popravljenega. Nekaj podobnega že načrtujejo tudi za lskrino orodje. Poleg dobre zalo-ženosti z lepili, s silikonskimi kiti, brusnim materialom (rezilke, brusne plošče, diski, čepi, pile...) in ročnega orodja (celovit program Unior Zreče) in pri Splošni železnim (kosilnice ALKO in program ročnega orodja ADLUS) je treba pri REZILNEM ORODJU pouda riti izredno celovit izbor raznih svedrov, rezkarjev, povrtal, ročnih in strojnih navojnih svedrov, stružnih nožev... Imajo tudi vse jjotrebno s področja varilne tehni- Danes in jutri (15. in 16. maja) bo pred trgovino Merkur Kranj tudi predstavitev električnega ročnega orodja Blac & Decker. Od 19. do 22. maja bo (že omenjena) Zelena posvetovalnica. Ob tem, da so cene v trgovini zares konkure- čne, pa je treba poudariti, da že od 12. maja velja prodaja na tri čeke (za nakup nad 5.000 tolarjev) za celoten Merkurjev prodajni program. Zelo znižane so tudi obresti pri prodaji na posojilo (na šest obrokov iz prejšnjih 38 odstotkov znašajo obresti zdaj 18 odstotkov). Seveda pri vseh nakupih in ugodnostih lahko kupujete cene tudi z Merkurjevo kartico zaupanja. Če je še nimate, jo zdaj dobite pri nakupu nad 10.000 tolarjev z gotovino, čeki, pri nakupu s posojilom ali prek Stanovanjske zadruge Kranj. Merkur Kranj je torej najstarejša Merkurjeva trgovina, s prijazno postrežbo, strokovnimi prodajalci, kvalitetnim blagom, s konkurenčnimi cenami...; skratka, s ponudbo, ko ima kupec vedno prav; tudi če gre za svetovanje. Odprta je vsak dan od 8. do 19. in ob sobotah od 8. do 12. ure. Vse informacije dobite tudi po telefonu na številkah 064/216-461, 064/211-268 ali fax: 064/211-236. In še nekaj: trgovina ima tudi svoj parkirni prostor. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Vabimo vas na NAKUPOVALNI DAN v Nakupovalnem centru STORŽI Č na Kokrici v petek, 15. maja 1992, od 10. do 18. ure! Ob 16. uri začetek zabavnega programa z nagradnim žrebanjem! Nastop Kranjske pihalne godbe. v Nakupovalnem centru v Radovljici v soboto, 16. maja, od 8. do 13. ure Od 9.30 dalje zabavni program z nagradnim žrebanjem! Ugodna prodaja sirov, suhomesnatih izdelkov, sirupov in sokov, piva, sadja, riža, keksov, pralnega praška in toaletnega papirja ter velik izbor slaščic iz Kranjskega kolačka. Vabljeni tudi na degustacijo piva, sirov, suhomesnatih izdelkov, vina in ocvrtih rib! Dobrodošli! p.o. ECREinfl Mirka Vadnova 8, Kranj razpisuje na podlagi Zakona o prometu nepremičnin in sklepa Delavskega sveta podjetja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO IZPRAZNJENEGA STANOVANJA v Kranju, Janeza Puharja 2 (naselje Planina), velikost 50,90 m:, dvosobno (kuhinja in kopalnica opremljeni). Izklicna cena je 50.900 DEM. Javna dražba bo v sredo, 20. 5. 1992, ob 14. uri v sejni sobi podjetja Creina Kranj, Mirka Vadnova 8. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki pred začetkom dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na žiro račun Čreine Kranj 51510-601-16018 SDK Škofja Loka ali na blagajni Mirka Vadnova 8 uro pred začetkom dražbe. Pooblaščenci pravnih oseb morajo pred začetkom dražbe priložiti pooblastilo, fizične osebe pa potrdilo o državljanstvu. Plačano varščino bomo ponudniku, ki bo na dražbi uspel, šteli v kupnino, drugim ponudnikom pa brez obresti vrnili v 3 dneh po končani dražbi. Varščino plačano v gotovini pri blagajni bomo vrnili takoj po dražbi. Kupec mora skleniti pogodbo in plačati celotno kupnino najkasneje v 8 dneh po dražbi, sicer varščina zapade. Kupnina bo plačana v tolarski protivrednosti po prodajnem menjalniškem tečaju LB Gorenjske banke d. d. Kranj na dan podpisa pogodbe. Za nakup velja klavzula "videno-kupljeno", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Davke in druge dajatve plača kupec in niso všteti v ceno. Podrobnejša pojasnila in informacije o ogledu stanovanja dobite po telefonu 218-161 int. 50 ali 51, pri Magdi Perko. MINI METRO Trgovsko podjetje KOKRA MINI - METRO, d.o.o., Kranj Poštna ulica 1 razpisuje po sklepu skupščine družbe delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Razpisni pogoji: — najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — sposobnost organiziranja in vodenja Zaželeno je, da kandidat prijavi na razpis priloži vizijo razvoja družbe. Poleg navedenih razpisnih pogojev mora kandidat izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa zakon. Mandat direktorja traja štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vložijo kandidati v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Trgovsko podjetje KOKRA MINI - METRO, d.o.o, Kranj, Poštna ulica 1, kadrovska služba. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni v skladu z veljavnimi predpisi. ETIKETA ŽIRI Industrijska ulica 6 64228 Žiri objavlja prosto delovno mesto VODENJE GLAVNE KNJIGE Pogoji: VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na računovodskih delih, V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na računovodskih delih Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema kadrovska služba podjetja v roku 8 dni od objave oglasa. __ Proizvodnja in trgovina d.o.o. Vse, ki imate dostavno vozilo ali kombi ter hkrati nekaj komercialnih sposobnosti, in se želite vključiti v uspešno podjetje z živili, vabimo k sodelovanju. Pisne ponudbe sprejemamo na naslov: p. p. 138. 61001 Ljubljana. Irfch 64220 ŠKOFJA LOKA MALOPRODAJA Kidričeva 66, tel.: 064/631-301, fax: 064/631-551 Izjemna priložnost Akcijska prodaja vseh tipov zamrzovalnih skrinj - dodatni popusti - cene za gotovinsko plačilo (vključno s prometnim davkom) ZS-220 ZS-300 ZS-380 ZS-530 ZS-350 M 21.359 SLT 27.214 SLT 29.346 SLT 36.425 SLT 29.550 SLT Možnost tudi na obročno plačevanje, polog 40 %, ostalo na 3 čeke. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Rumena knjiga o kulturi NIC VEČJA REZINA Brez dvoma se je republiško ministrstvo za kulturo izjemno potrudilo in v prijetno rumeni brošuri že na začetku maja predstavilo republiški program kulture za leto 1992, dodano pa je tudi poročilo o uresničevanju lanskega programa. O značilnosti letošnjega republiškega programa kulture je na tiskovni konferenci sredi tega tedna govoril minister dr. Andrej Capuder. Ko je primerjal lanski program in njegovo izvajanje, je ocenil, da se kljub vsemu dogajanju, ki ni bilo naklonjeno umetniškim in kulturnim dosežkom, raven kulturnega življenja v Sloveniji ni bistveno znižala. V uvodu k programu je minister celo zapisal, da seje na nekaterih področjih ta kvaliteta tudi popestrila alt celo opazno dvignila. Prve sadove pa po ministrovem mnenju daje že tudi izvajanje nekaterih temeljnih izhodišč za raz-voj kulture v Sloveniji, ki jih je lil dr. Capuder predložil na začetku svojega mandata. Kot Primerna se je izkazala tudi tako imenovana paradigma "dinamičnega ravnovesja" in sicer °b upoštevanju demokratizacije in racionalnosti v kulturni Politiki. Ne glede na to, da je minister za kulturo pravzaprav predstavljal program kulture v tem letu, pa je predstavljanje z oceno za preteklo leto pravzaprav izzvenelo kot obračun dveletnega mandata in že nekakšno predajanje poslov morebitnim novim ljudem v ministrstvu za kulturo. Ti novi ljudje se bodo gotovo kulturne politike lotevali z drugačnimi načeli, vendar pa je po mnenju dr. Capudra skoraj gotovo, da tako predloženega programa za to leto tudi morebitne zamenjave v ministrstvu ne bodo bistveno menjale. Kaj torej prinaša program 1992? Predvsem nikakor ne več denarja, kot pa ga je bilo minulo leto. V absolutnih zneskih je program sicer ocenjen na zajetnih več kot 4 milijarde tolarjev, kar pa realno pomeni prav toliko kot lansko leto. Če pa bi se hoteli poigrati še s primerjavo v dolarjih in primerjati zdaj V republiškem programu za kulturo v letu 1992 je Prešernovemu gledališču za redno dejavnost, vendar samo za kritje neposrednih materialnih stroškov, namenjenih 8,7 milijona tolarjev, ali približno polovico denarja potrebnega za njegov obstoj. Po načelu postopnih korakov kranjsko gledališče, vsaj tako se zdi, končno vstopa med enakovredno obravnavana slovenska poklicna gledališča. že ne več primerljive Markovt-čeve dinarje pred dvema letoma, se je izraženo v zanesljivih dolarjih slovenski kulturni program v dveh letih s stotih milijonov dolarjev zmanjšal na letošnjih petdeset milijonov dolarjev. Toda to so že finančna preigravanja, ki pa izvajalcem v kulturi niso veliko mar, še posebej, če vedo, da bodo letos za svojo dejavnost prejeli približno toliko kot lani, a z drugačno strukturo. Osebni dohodki zaposlenih v kulturi, ki so bili zadnje čase že kar resen kamen spotike, se bodo letos lahko povečevali, medtem ko bo manj ostalo za materialne stroške. Če bodo v občinah za dejavnosti, ki sodijo v republiški kulturni program, lahko dodajali svoj polovični delež, bo kultura še nekako zvozila to leto. Če pa bodo tako kot pri deležu za kulturne akcije v občinah zbrali le 30 odstotkov dodatnega denarja tako kot lani (ali pa še to ne), se bodo v nekaterih institucijah morali marsičemu odpovedati. Treba pa je vedeti, da usoda slovenske kulture v tem letu ne bo, tako kot že vse doslej ne, odvisna le od republiškega in občinskih proračunov, pač pa tudi od sponzorjev in nekaterih drugih akcij.© Lea Mencinger MOZART ■ KDO JE TO Zadnjo aprilsko nedeljo sta Komorni ansambel Slovenicum in njegov dirigent Uroš Lajovic sklenila Mozartov ciklus. Ciklus je zasnoval dirigent Uroš Lajovic in ga v okviru Festivala Ljubljana uresničil v štirih letih. Stalni izvajalec ter koncertov je bil Komorni ansambel Slovenicum s svojim dirigentom, pa tudi Akademski Pevski zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Tomaža Paganela in Bakija Jasharija. V Štiriletnem ciklusu je poleg stalnih izvajalcev sodelovalo še 27 instrumentalnih in 18 vokalnih solistov. Koncerti so obogatili ljubljanske nedeljske do-Poldneve v Slovenski filharmoniji, večkrat pa so bili predstavljeni tudi poslušalcem širom Po Sloveniji, v Velenju, Kopru, na Prevaljah. Iz obsežnega ciklusa bomo predstavili le koncerte, pri katerih je sodeloval ludi Kranjski APZ. Poleg čarobne glasbe NVolfganga Amadeusa Mozarta, ki je obsegala dobršen del vsakega koncerta, Je dirigent predstavljal tudi glasbena dela drugih skladate-Jev - njegovih učencev, učite* 'Jev in nasprotnikov. Prvi koncert (marca 1989) je Predstavil dela Gregoria Alle-grija, Gtovannija Battista Mar-"nija in Vvolfganga Amadeusa Mozarta. Gregorio Allegri je bil skladatelj baročne cerkvene glasbe, znan predvsem po svojem devetglasnem zborovskem Miserere, ki ga je zbor Sikstin-ske kapele skoraj 250 let vsako leto izvajal v obredju velikega tedna. Na prvem koncertu je bilo predstavljeno njegovo zgodnje delo, motet za soliste, mešani zbor, godala in orgle Domine, ad adjuvantum me fe-stina. Na tem koncertu se je zbor predstavil še v Mozartovem delu Regina coeli, napisanem po vzoru neapeljske cerkvene glasbe. Regina coeli je tretja od štirih marijanskih an-tifon, ki so jih peli od velike do binkoštne sobote in od tod njen slavnostni koncertni slog. Na prvem koncertu, ki so ga, razen Ljubljančanov, poslušali tudi Velenjčani, Koprčani in Prevaljčani, so poleg Komornega ansambla Slovenicum in APZ France Prešeren sodelovali še sopranistki Dunja Spruk in Irena Baar, altistka Sabira Hajdarević, tenorist Dušan Kobal, baritonist Marcos Bajuk in violončelist Igor Šker-janc. Že maja so orkester, zbor in Uroš Lajovic Ljubljančanom in Velenjčanom predstavili prvi Mozartov oratorij, v katerem se zgleduje pri avtorjih sodobne- ga italijanskega oratorija, Betu-lia liberata (Osvobojena Betu-lia). Pri izvedbi so sodelovali še tenorist Branko Robinšak, altistka Dragica Kovačič, sopra-nistka Irena Baar in basist Ivan Sancin. Libretist je črpal večinoma iz Stare zaveze. Besedilo Osvobojene Betulie je napisal po naročilu cesarja Karla VI. Poleg petnajstletnega Mozarta ga je pred njim in po njem uglasbilo še okrog 25 skladateljev. Oratorij nedvomno predstavlja enega najpomembnejših preizkusov talenta mladega Mozarta. Betulia liberata je mejnik v njegovem opusu, delo, v katerem je deček zrasel v moža. V tretjem koncertu so bila predstavljena le dela VVolfgan-ga Amadeusa Mozarta - v prvem delu instrumentalna, v drugem pa oratorij za dva soprana, tenor in zbor Davide pe-nitente (Spokorjeni David). Za glasbo tega oratorija je Mozart uporabil prva dva stavka iz svoje maše v C-molu. Pri izvedbi oratorija sta sodelovali sopranistki Irena Baar in Lidija Horvat, tenorist Branko Robinšak, APZ France Prešeren in Komorni ansambel Slovenicum. Zadnji koncert je prinesel koncertno izvedbo opere La Clemenza di Tito (Titusovo usmiljenje), ki je nastala v dveh poletnih tednih leta 1791 na podlagi naročila iz Prage in je sploh eno njegovih zadnjih del. Po njej je napisal le še Koncert za klarinet, tri manjše arije in tragični Requiem. V zadnji koncertni izvedbi so poleg Komornega ansambla Slovenicum in APZ France Prešeren sodelovali še tenorist Branko Robinšak, mezzosopra-nistki Dunja Vejzović in Eva Novšak-Houška, sopranistki Vlatka Oršanić in Irena Baar ter basist Juan Vasle. (Op.: Povzeto po koncertnih listih za posamezne koncerte.) Ob koncu cikla "Mozart -Kdo je to" se moramo izvajalci in poslušalci z občudovanjem zahvaliti dirigentu Urošu Lajo-vicu za čudovita nova spoznanja o glasbi, ki nam je obogatila vsakdan. Organizator koncertov Festival Ljubljana pa nam za jesen napoveduje nadaljevanje nedeljskih glasbenih matinej, ki bodo prinesle nova velika imena svetovne glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalno-sti. Mija Mravlja PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GOSTUJE SNG DRAMA - V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 20. uri SNG Drama Ljubljana ponovilo komedijo Alda Nicolaja PRVA KLASA za abonma petek II in izven, jjutri, v soboto, ob 20. uri bodo predstavo ponovili za abonma sobota II in izven. ŠKOFJA LOKA: KONCERT- V galeriji Loškega gradu bo danes, v Petek, ob 20. uri koncert ob 5-letnici delovanja ženskega pev-skega zbora VVZ Škofja Loka pod vodstvom Pavle Grahek. Kot gost bo nastopil moški komorni pevski zbor Mengeški zvon pod vodstvom Janeza Nastrana. ŠKOFJA LOKA: KRŽIŠNIK RAZSTAVUA - V galeriji Ivana Groharja bodo danes, v petek, ob 20. uri odprli razstavo akad. slikar-|a in oblikovalca Tomaža Kržišnika. Na razstavi, ki sodi v okvir kongresa ICSID bo predstavil nekaj oblikovalskih dosežkov in knjižne opreme. ŽELEZNIKI: HLEBŠEVE SLIKE - V galeriji Muzeja Železniki ?pdo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slikarja Vinka S'ebša na temo Lišaji vesolja in fotografsko razstavo Sandija ^ufarja na temo Živo iskalo in paleta fotografije. Na otvoritvi sodeluje MePZ Elektromotorji in recitator J. Rejec. Muzejske *birke so na ogled vsak dan od 8. do 15. ure. T*ŽIČ: GORENJSKA FOLKLORA - Na osnovni šoli Bistrica se bo P v petek, 15. maja, ob 19. uri v okviru Gorenjskega srečanja .°lklornih skupin predstavilo šest gorenjskih skupin, kolikor jih Je selektorska komisija izbrala: FS Sava Kranj, FS KUD Rudi Je-£fetič Ribno, FS Tehnik Škofja Loka, FS Karavanke Tržič in ^'asbena sestava FS Tehnik Škofja Loka ter vokalna skupina Bo-Qece neže FS Primskovo Kranj.- B.K. (MfĆ- MALI STRAHEC- V Paviljonu NOB bodo jutri, v sobo-[?' ob 17M 18. in 19. urj predstavili lutkovno igrico MALI STRAŠEČ avtorja Kozme Ahačiča v izvedbi Čenč pri Mladinskem 8ledališču Tržič in v režiji Gabrijele Bodlaj. - B.K. RADOMLJE: BOUKOVA RAZSTAVA - V obnovljenem paviljonu arboretuma Volčji potok bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli stalno zbirko skulptur akad. kiparja Janeza Boljke. Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec, kiparjevo delo bo predstavil Aleksander Bassin, v glasbenem programu pa bodo krstno izvedli multi-medialni projekt Samorog na pesnitev Gregorja Strniše in skladatelja Darjana Božiča. Izvajajo Sabira Hajdarević, alt, Jurij Reja, tenor, Stanko Arnold, tromba, Anton Grčar, tromba, Jože Kocjančič, rog, Janez Polanc, rog, Djuro Penzeš, bas in APZ Tone Tomšič, dirigent je Jože Fiirst. JESENICE: POKRAJINA 92 - Na OŠ Karavanških kurirjev NOV na Koroški Beli bodo jutri, v soboto , ob 10. uri odprli razstavo mladih fotografov s Koroške (Avstrija), Furlanije - Julijske krajine (Italija) in Gorenjske (Slovenija). KAMNIK: KONCERT- V dvorani Veronika bo danes, v petek, ob 20. uri letni koncert ženskega in moškega pevskega zbora Solidarnost Kamnik, ki ju vodita prof. Olga Štele in prof. Ivica Ropaš. Na srednji ekonomsko naravoslovni šoli R. Maistra bo danes, v petek, ob 19. uri srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik. V dvorani Veronike bo jutri, v soboto, ob 19.30 uri v organizaciji ZKO Kamnik koncert Musica aeterna. Nastopajo Ada Holcar, flavta, Alenka Okorn, kitara, Martina Golob -Bohte, klavir in Damjana Zupan, klavir. KRANJ: LUTKOVNA PREMIERA - V modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 20. uri Lutkovna skupina Tri premierno uprizorila lutkovno igrico OJOJ, BOLI. RADOVLJICA: RAZSTAVA LESENIH LOKOV V galeriji Šivčeve hiše odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo lesenih lokov avtorja Franca Oblaka in slikarsko razstavo akad. slikarja Bonija Ceha. Razstavo bo odprl dr. Stane Bernik. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše se z grafičnimi listi predstavljajo gorenjske likovne umetnice. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Henrik Marchel. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o podjetništvu v Kranju (1918 do 1941). JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava unikatnega pohištva arhitekta Janeza Suhadolca. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava izdelkov v tolčeni tehniki avtorja Ibrahima Pipa. BLED - V belem salonu hotela Toplice so na ogled slike akad. slikarja Jožeta Ciuhe. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO Knjižnica razstavlja Lojze Ferenc iz Škofje Loke. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu je na ogled razstava fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V galeriji Loškega muzeja je na ogled likovna razstava članov gorenjskih likovnih skupin. V galeriji Fara razstavlja Jiri Kočica. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja "abstrakcije" Mirni Strlič'iz Žirov. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled mednarodna razstava geoloških in rudarskih ekslibrisov. V Paviljonu NOB je na ogled razstava ob 500 letnici rudnika in mesta Idrije ter likovna razstava akad. slikarja Rudija Skočirja iz Idrije. KAMNIK - V galeriji Mihe Maleša, Titov trg 20 bo do septembra na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava članov foto krožka OS A. T. Linhart Radovljica z naslovom Radovljica 92. Izdelovalec lokov Franc Oblak: LEPŠE IN BOLJŠE V času svetovnega oblikovalskega kongresa bo v Šivčevi hiši v Radovljici skupaj s slikarjem Bonijem Čehom razstavljal tudi Franc Oblak, znani izdelovalec lokov iz Radovljice. Z lokostrelstvom se ukvarja že skoraj dvajset let, profesionalno pa se je z izdelovanjem tega prefinjenega orožja začel ukvarjati pred desetimi leti. Do sedaj je naredil že približno 1500 lokov, ki jih uporabljajo lokostrelci po vsem svetu. S kakšno vrsto lokov se trenutno ukvarjate? "Na razstavi, ki jo bova organizirala skupaj z Bonijem Čehom, bo sicer moč videti vse vrste lokov; otroške, tekmovalne, lovske, pa tudi te, ki jih delam zadnje čase, to so kopije starih orientalskih lokov, ki jih je poslikal Boni Čeh. Loke te vrste so okoli leta 1500 uporabljali v Turčiji, Iraku, Iranu in Indiji. Da so jih dokončali, so potrebovali celo pet let. Mene pri tem zanimajo predvsem oblike starih lokov, pri izdelavi pa uporabljam nove materiale, največkrat javor." In kako je z njihovo funkcionalnostjo? "Seveda se z današnjimi loki glede natančnosti ne morejo primerjati, zanimajo me oblikovno, tudi interes med ljudmi je zanje precej velik." Sodelujete tudi z drugimi oblikovalci? "Predvsem sodelujem s tekmovalci, ker sem tudi sam aktiven lokostrelec. Bolj intenzivno zadnji dve leti, odkar je možnost tekmovati tudi z lovskimi loki COMPAUND, ki jih tudi izdelujem. Seveda sem včlanjen tudi v društvo oblikovalcev Slovenije, in v času kongresa bom skupaj s še petdesetimi razstavljal na Ljubljanskem gradu, izšel bo tudi skupni katalog." Lokostrelstvo je priljubljen šport za mnoge narode. Kakšne so vaše izkušnje? "Najbolj so navdušeni Avstrijci, veliko mojih lokov je tudi v Belgiji, Franciji in Nemčiji, pa tudi v ZDA in Kanadi. Največ je povpraševanja po lokih za rekreacijo in začetnike. Sam pa tekmujen s svojim lovskim lokom." • M. Ahačič, foto: P. Kozjek RAZSTAVA "POKRAJINA '92" Jesenice - Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela in foto klub Andrej Prešern z Jesenic sta organizatorja razstave mladih fotografov s Koroške (Avstrija), Furlanije - Julijske krajine (Italija) in Gorenjske (Slovenija) z naslovom "Pokrajina '92". Žirija v sestavi Adi Fink, Marjan Kukec in Jani Novak je ocenila 345 fotografij in za razstavo odbrala 134 fotografij 62 avtorjev. Za kolekcijo je prvo nagrado prejel Adman Šupok (OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela) za fotografije "Zelenci 1, 2, 3", drugo nagrado je prejel Miha Žakelj (OŠ Tone Čufar Jesenice) za fotografije "Pogled skozi macesen", "Pogled na Golico" in "Planina pod Golico", tretjo nagrado pa si je prislužil Luka Strajnar (OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela) za fotografije "Mokra fantazija I, 2, 3". Diplome za kolekcije pa so prejeli Patrick Quaggiato iz italijanske Gorice, Primož Sečnik iz Lesc, Jan Posratsching iz Beljaka, Tjaša Pristov s Koroške Bele in Miha Knific iz Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Pri posameznih fotografijah je prvo nagrado dobil Sladjan Umljenovič (OŠ Prežihov Vo-ranc Jesenice) za fotografijo "Tri", drugo nagrado je prejel Saša Lavrič (OS Prežihov Voranc Jesenice) za fotografijo "Pogled", tretje mesto pa so podelili Klemenu Čopu (OŠ Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela) za fotografijo "Starosta". Diplome za posamezne fotografije pa so dobili Petra Pavlenčič iz Žirovnice, Petra Resman iz Radovljice, Polona Brelih z Jesenic, Jasna Plesničar iz Gorice v Italiji in Denis Bertoni iz Vidma v Italiji. Lojze Kerštan GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Krmarji v kalnem Zaplete pri izvolitvi nove slovenske vlade si seveda lahko razlaga vsak po svoje in verjetno to tudi počne, saj mimo tega dogodka preprosto ne moremo. Zamenjave vlad v demokratičnem in gospodarsko stabilnem svetu ne povzročajo pretresov, v sosednji Italiji se celo šalijo, da jim gre bolje, če se vlade menjajo po tekočem traku. Pri nas je seveda drugače, saj so razmere bistveno drugačne, gospodarski sistem šele gradimo, manjka kopica zakonov na številnih področjih, da bodo stvari vsaj približno urejene. Neurejenost pa seveda sama po sebi poraja ribarjenje v kalnem in nedvomno je to moč najbolje pojasniti z divjo privatizacijo. Več ali manj vsi vemo, da tiho poteka, nihče pa nad tem ni pretirano zaskrbljen, če izvzamemo nekaj vročih strankarskih nastopov, ki niso bili nič drugega kot metanje peska v oči. Peterletova vlada bi v dveh letih vendar lahko popravila Markovičev zakon, če bi hotela, zanesljivo na začetku, ko ji moči še niso pošle. Vendar tega niti poskusila ni. Sklep je potemtakem logičen, divja privatizacija ustreza vsem! Kdor tega ne počne, ne ve, kaj je dober "posel" in se kot Don Kihot bojuje z mlini na veter! Novinarji smo pri pisanju o divji privatizaciji seveda v hudem precepu, saj jo Markovičev zakon dovoljuje in ob navajanju konkretnih imen se tožbi ni moč izogniti, če se divji privatizator seveda odloči zanjo. Stavimo lahko le na karto, da se zanjo ne bo odločil, temveč raje molčal, saj "drek" le še bolj smrdi, če ga mešaš. Seveda se je tudi do podatkov zelo težko dokopati, saj so največja poslovno skrivnost, direktorji seveda o tem nočejo govoriti, tudi če so bili že izzvani. Najpogosteje nam tako preostane brskanje po poslovnih imenikih novih podjetij, kjer je moč ugotoviti, kdo ga je ustanoviti! in kdo je njegov lastnik. Dlje pa se je težko prebiti, običajno le takrat, ko poči najšibkejši Člen v verigi, bolje rečeno verižici divjih privatizatorjev ali pa se razjezi delovni kolektiv, ko je govoric že preveč. Dolgo smo poslušali, da v kalnem krmarijo le rdeči direktorji, zdaj je ta pesem že izpeta. Na obzorju so kot vse kaže takšni primeri tudi v fitmah, ki niso prepleskane rdeče, celo v takšnih, ki so bile družabniško ustanovljene pred dobrim letom... Sicer pa, pregovor pravi, da so vsi ljudje pod kožo rdeči. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Prototipa transportnih vozil (STA) Podjetje Indos iz Ljubljane je s sodelovanjem agencije Studio Marketing izdelalo prototipa dveh novih transportnih vozil in sicer viličarja in večnamenskega vozila na električni pogon. Direktor Indosa Stane Miklavc pravi, da so pri snovanju viličarja skušali doseči optimalno usklajenost ekonomskih, ekoloških in oblikovalskih prednosti, saj naj bi bil ne le funkcionalno delovno sredstvo, temveč tudi tržno uspešen izdelek. Kot prvo vozilo eko-transporta pa so izdelali večnamensko vozilo na električni pogon, ki je uporabno v industriji, turizmu, zdravstvu, mestnem in javnem prometu. Več gospodarstvenikov v slovenski diplomaciji (STA) V diplomatskih in konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini naj bi kmalu sodelovalo več gospodarstvenikov, v Sloveniji pa naj bi ustanovili posebno telo, ki bi nadziralo sredstva za gospodarsko predstavitev Slovenije v tujini, o svojem delu pa bi poročala parlamentu. Gospodarska zbornice Slovenije je predlagala, naj bi ustanovili Center za promocijo Slovenije, v njem bi delovali predstavniki vlade in gospodarstva, skrbeli naj bi za navzočnost slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih, za profesionalne stike zlasti s tujo javnostjo in objavo publikacij na strokovni ravni. Evropski kongres o hitrih progah Konec aprila je v Bruslju potekal prvi evropski kongres o hitrih progah, ki so se ga udeležili tudi predstavniki slovenskih železnic. Poleg evropskih so se ga udeležili tudi strokovnjaki iz ZDA, Japonske in Kanade. Največ pozornosti so namenili obstoječim hitrim program in prihodnji mreži v Evropi, infrastrukturi in obratovanju železnic ter financiranju in javni predstavitvi hitrih vlakov. V predlaganem konceptu bodoče mreže hitrih vlakov je za Slovenijo najpomembnejši koridor Benetke - Ljubljana - Zagreb, po katerem naj bi vlaki vozili s hitrostjo 250 kilometrov na uro. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj razpisuje na podlagi 35. in 70. člena zakona o zavodih (Ur. 1. RS, št. 12/91), 22. člena zakona o kulturno-umetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot (UR. 1. SRS, št. 10/84) ter zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur. 1. RS, Št. 8/90) prosto delovno mesto RAVNATELJA GORENJSKEGA MUZEJA V KRANJU Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o zavodih, izpolnjuje še naslednje pogoje po statutu zavoda: — da ima visoko izobrazbo humanistične smeri, kije zastopana v muzeju — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na področju varovanja naravne in kulturne dediščine. Kandidati naj predložijo tudi program razvoja muzeja. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, programom razvoja ter kratkim življenjepisom Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve SO Kranj, Slovenski trg l, 64000 Kranj. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Poslovneži iz Slovenske knjige napovedujejo Gostinska ponudba na visoki ravni V vili Bistrica nad Tržičem bodo po prenovi sprejemali le urejene goste. Tržič, 14. maja - Poslovneži iz Slovenske knjige, povečini Tržičani, so pred nedavnim prevzeli lastništvo podjetja Vila Bistrica. Sedaj se pripravljajo na ureditev restavracije in prenovo kuhinje, ki naj bi jo vodil znani kuhar Lenček. Kot je povedal v pogovoru za Gorenjski glas novi direktor podjetja Darko Mežek, bodo poleg sprejemov za poslovne goste organizirali posebne oblike izobraževanja. Lahko za uvod poveste nekaj več o razlogih, da ste skupaj z drugimi sodelavci Slovenske knjige prevzeli podjetje Vila Bistrica? MEŽEK: »V zasebni založbi Slovenska knjiga, ki si je po letu 1989 ustvarila velik ugled z izdajo komercialnega tiska in zahtevnejših knjig, je več lastnikov iz tržiške občine. Trem je osnovni poklic gostinstvo. Vedno smo potihem gojili željo, da bi se uveljavili tudi v tej dejavnosti. Že nekaj časa smo iskali primerno lokacijo oziroma neki boljši lokal. Ponudba Marka Bedine, prejšnjega direktorja podjetja Vila Bistrica, za sodelovanje v tem objektu je prišla ravno prav. Vedeli smo za stare občinske namere, da bi tod uredili hotel visoke kategorije. Za kaj takega zaenkrat še ni pravi čas, vendar smo naredili načrt za ureditev kvalitetne restavracije. Z Bedino smo našli skupni jezik in se aprila letos dogovorili, da Slovenska knjiga prevzame lastništvo njegovega podjetja. Moj namestnik v Vili Bistrica bo Dušan Podre -kar iz Tržiča, Bedina pa bo sodeloval kot organizator nekaterih dejavnosti.« Česa se boste lotili najprej in kakšen bo program dela v vili? MEŽEK: »S tovarno Stilles se dogovarjamo za novo opremo Predsednik izvršnega sveta SO Tržič Frančišek Meglic: »Občina je sklenila pogodbo o večletnem najemu objekta z Markom Bedino. O zamenjavi vodstva firme nismo vedeli ničesar. Sedaj nameravamo razčistiti z novimi lastniki, kakšni so njihovi nameni oziroma poslovni načrti.« Tudi parku okrog vile nameravajo vrniti urejen videz. uredili nekaj sob za nočitev gostov parkirišča in cesto. Že sedaj bomo sprejemali manjše število poslovnih gostov, po preureditvi pa bo v restavraciji prostora za skupine do 40 oseb. Našim obiskovalcem bomo zagotovili kvalitetno ponudbo. Kuhinjo bo vodil Janez Lenček, ki mu bomo zaupali tudi vodenje visoke šole kuhanja. Ta naj bi stekla konec letošnjega leta, kasneje pa nameravamo organizirati še viso- restavracijskih prostorov. Ker sedanja kuhinja ne omogoča priprave hrane za več gostov, bomo čez poletje prenovili kuhinjo, posodobiti pa bo treba tudi sanitarije. Če se bo pojasnilo lastništvo stavbe, bi morda Prejšnji direktor podjetja Vila Bistrica Marko Bedina izjavlja: »Pri poslovanju smo naleteli na praktične težave, ker pri gospodarstvu ni bilo odziva za naš program. Že prej so napovedovali, da ne bomo preživeli brez gostinske dejavnosti. Program podjetja Vila Bistrica ostaja, menja se le njegovo vodstvo. ko šolo vrtnarjenja in morda tudi šolo tenisa; za slednje bo prej treba prenoviti teniško igrišče.« Kdo bodo vaši gostje in kaj j«"1 boste ponudili poleg dobre hrane? MEŽEK: »To bodo predvsem poslovneži, s katerimi imam? stike, ali bomo sodelovali v prihodnje. Konec maja bomo v vi; H predstavili novi Poslovni imenik Republike Slovenije' Razmišljamo tudi o izdaji knjige Velika šola vrtnarjenja v sodelovanju z angleško založbo-Vsak petek in soboto bomo prirejali večerje ob kulturnem programu. Ob sobotah bodo v vili tudi poroke s svečanejšim obredom. Taka ponudba bo na voljo le urejenim gostom, ob nedeljah pa bomo vrata odprli za vse obiskovalce, ki bi si zaželeli boljše kosilo ali slaščico iz naše kuhinje.« • Stojan Saje Turistična zveza je pripravila veliko akcijo "Moja dežela - urejena in čista" Cilj: domačinom in turistom prijazno okolje Ljubljana, 11. maja - Tekmovanje slovenskih turističnih krajev za naslov najbolj urejenega je sicer že tradicionalno, saj je bilo doslej organizirano že triindvajsetkrat, vendar pa je v minulih letih v načinu ocenjevanja prišlo do mnogih sprememb. Cilj tekmovanja ostaja vse leta enak, to pa je skrb, da so turistični kraji čimbolj privlačni, urejeni, gostoljubni, prometno varni, bogati po prireditvah in ponudbi, pa tudi čisti in hortikulturno urejeni. Taki pa so prijazni tako domačinom kot turistom. Kot so povedali predstavniki Turistične zveze Slovenije na ponedeljkovi tiskovni konferenci, so pravila letošnjega izbora precej spremenjena. Tako se kraji za tekmovanje ne bodo več prijavljali sami, temveč bo tekmovanje organizirano po regijah. Slovenijo so razdelili na trinajst regij. Tako bo za Gorenjsko koordinator tekmova- nja Gorenjska turistična zveza, v tekmovanje pa bodo vključeni turistični kraji vseh petih gorenjskih občin. Ker pa seveda vsi kraji ne živijo od turizma v enaki meri, so jih razdelili na: izrazito turistične kraje (npr. Bled, Kranjska Gora...), turistične kraje, izletniške kraje, manjše kraje in večja mesta (nad 20 tisoč prebivalcev). Naj- pomembnejši kriteriji pri ocenjevanju določenega kraja bodo splošna urejenost kraja in okolice (podoba zgradb, obrobje gozdov, smetišča...), prometna urejenost kraja, urejenost lokalov in njihove okolice ter krajevne infrastrukture. Pomembna novost letošnjega tekmovanja je, da je Turistična zveza povabila k sodelovanju slovenske bencinske servise (Petrol, Istra - benz Koper), slovenske pošte, železnico, pa tudi medije, ki bodo organizirali vrsto tekmovanj, ki so v preteklosti že potekala ali pa jih bodo zastavili na novo. Tako bodo pri Kmečkem glasu ocenjevali najlepše kmetije, pr> Delu pripravijo turistično poroto bralcev, pri Dnevniku turistično patrolo, pri radiu pa bodo v akcijo ocenjevanja mejnih prehodov vključili tudi mejne prehode s Hrvaško. Poleg tega bo Gasilska zveza ocenjevala gasilske domove. Planinska zveza pa planinske domove. Organizatorji tudi pričakujejo, da bodo k ocenjevanju privabili še smučišča, gostilne, tehnične baze AMZS, tako da bi se akcija v naslednjih letih še razširila. Pokrovitelja tekmovanja sta Ministrstvo za turizem in gostinstvo ter Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora republike Slovenije, na Turisti; čni zvezi pa so pridobili tud1 sponzorje tekmovanja. Tekmovanje naj bi bilo za letos zaključeno konec oktobra, slovesna razglasitev rezultatov pa bo decembra. • V. Stanovnik Dobave bodo od 150 narasle na 600 milijonov prostorninskih metrov zemeljskega plina Alžirski plin v Sloveniji Kranj, 13. maja - S priključitvijo na italijanski plinovod v Šempetru pri Novi Gorici si je v Slovenijo pot utrl zemeljski plin iz Alžije. Podjetje Petrol-Zemeljski plin je pogodbo o dolgoročni dobavi zemeljskega plina z alžirsko firmo Sonatrach podpisalo januarja 1990. Sredi februarja letos je s spojitvijo italijanskega in slovenskega plinovoda, kar so zdaj slovesno obeležili, Slovenija dobila drugi vir napajanja z zemeljskim plinom. Slovenija je doslej prejemala le ruski zemeljski plin in sicer na slovensko-avstrijski meji pri Šentilju, začetek preskrbo-vanja sega v leto 1978. Plinovodni sistem je bil zasnovan in zgrajen tako, da je mogoče napajanje iz dveh smeri, prva pogodba o dobavah alžirskega plina je bila podpisana že leta 1985, dokončno pred dobrima dvema letoma. Dogovorjeno je bilo, da bodo Alžirci dobave postopoma povečevali, od 150 milijonov prostorninskih metrov zemeljskega plina v prvem pogodbenem letu do 600 milijonov prostorninskih metrov letno v petem letu in nato s to količino do leta 2007. Novi vir je seveda pomemben predvsem zaradi večje zanesljivosti pri oskrbi že dokaj razvejanega plinovodnega si- stema v Sloveniji, hkrati pa bo seveda omogočal njegovo hitrejše širjenje, predvsem na široko potrošnjo. Ponekod po Sloveniji so se namreč že odločili za to, v Škofji Loki so se tudi gradnje že lotili, v Kranju pa so na zemeljski plin priključili kotlovnico na Planini. Z alžirskim plinom bodo seveda takšne možnosti še večje, pričakujemo lahko razmah priključevanja široke potrošnje vzdolž celotnega plinovodnega omrežja. Veliko pa si obetajo tudi od uporabe plina za tako imenovano kogeneracijo, to je za sočasno pridobivanje električne ■energije in toplote tako v industriji kot v mestnih toplarnah. V strukturi porabe primarne energije ima zemeljski pl'n zdaj v Sloveniji 13-odstotni delež, v industriji pa je s 51- od; stotnim deležem med fosilnim' gorivi že zavzel vodilno mesto- Alžirski plin k nam prihaja iz 2.100 kilometrov oddaljenega mesta Oued Es Saf Saf na alžirsko-tunizijski meji, zato je moral Petrol pogodbe o transportu plina skleniti s tremi fir' mami: s tunizijsko firmo Trans Tunisian Pipeline Company za transport prek Tunizije, s firmo Trans Mediterranean Pipeline Company za transport po p'1' novodu pod Sredozemskim morjem in z italijansko firmo Snam za transport prek Italija Vendar plinovod upravljajo z enega mesta, italijanska firma Snam ga s pomočjo teleinfar' macijskega sistema nadzira '2 Milana. • M. V. VSEBINA Lea Mencinger: MED HARMONIJO IN UPORABNOSTJO PREDMETOV Lea Mencinger: PLETENINA - OBLIKOVALSKI IZZIV Lea Mencinger: MED TRADICIJO IN SODOBNIM OBLIKOVANJEM Zora Torkar: UPOGNJENO POHIŠTVO NA GORENJSKEM Lea Mencinger: SMUČI VRHUNSKE KVALITETE IN DESIGNA Darko Pretnar: INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE - DEL RAZVOJNEGA PROCESA Verena Vidic: NEKDANJI ŽEBUI NA GORENJSKEM Grafično oblikovanje v GT Kranj Razstava industrijskega oblikovanja v 19. stoletju Beseda urednice Letošnjemu najpomembnejšemu dogodku na področju oblikovanja -17. kongresu oblikovalcev ICSID v Ljubljani in številnim spremljajočim dogodkom je posvečena tokratna številka Snovanj. Prispevki z različnih oblikovalskih področij skušajo prikazati oblikovanje - koliko je vpeto v razvojni proces predvsem na Gorenjskem in kakšne možnosti so še na tem področju. Lea Mencinger ► crossroads t VVorldesign ■ I , ^----------------------1 L4"- Za ^ /uspešen \ posel propagandna ■ I OBJAVA f Gorenjskem glasi Pokličite 218-463 1. RADIO žnu 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Zrcal ce, zrcalce... - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 19.00 - Zadetek v petek -17.00 - Športne novice -18.00 - Novice - osmrtnice - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek, koristni nasveti -17.05 - Glasbena deletaci-ja - Emmerson, Lake and Palmer -17.45 - Radio Domba - 18.55 - Napoved sporeda za soboto - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio "GA GA" 11.05 - Petkovo srečanje - 12.05 - Na današnji dan - 12.30 - Kmetijski nasveti - 13.00 - Danes ob 13-ih -13.45 - Iz tujega sveta - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Radijska tribuna - s poslanci - 17.05 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Oddaja za pomorščake -22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - KINO 15. maja CENTER amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20. uri STORŽIČ nem trda erot. MERILYN ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. SKODRANA SUZI ob 18. in 20. uri KOMENDA amer akcij, film DENARJA NA PRETEK ob 20. uri LAZE amer. akcij. fant. film TERMINATOR II. - SODNI DAN ob 19 uri ĆEŠNJICA amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. krim. film FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 18. in 20 uri ŽELEZNIKI amer. zgod drama JFK ob 19 uri RADOVUICA amer. pust. film HOOK - KAPITAN KLJUKA ob 20. uri BLED amer. pust. film RUDNIKI KRALJA SALAMONA ob 20. uri Veselošolsko tekmovanje Starši pri pouku Jesenice - V soboto, 9. maja, je bilo v osnovni šoli Toneta Cufarja na Jesenicah občinsko veselošolsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 179 učencev iz vseh šol jeseniške občine, ki so pokazali veliko vedenj. Naloge so uspešno in hitro rešili. V prvi skupini so tekmovali učenci četrtega razreda. Zmagovalka je Lucija Čadež (Kor. Bela). V drugi skupini (petošolci) je kar pet zmagovalcev: Andrej Dolar (Žirovnica), Janez Cuznar (T. Čufar), Karolina Rebernik (Mojstrana), Andan Kazić in Željko Pešut (P. Stražišar). V skupini šestošolcev sta zmagala Andreja Auberšek (Žirovnica) in Dalibor Tomič (P. Stražišar). Med sed-mošolci sta zmagovalca Blaž Košir (Mojstrana) in Edin Ajdinovič (P. Stražišar). V zadnji skupini so se pomerili osmošolci. Zmagala sta Damir Rakovič (Kr. Gora) in Dominik Rus (Žirovnica). Vsi najboljši bodo tekmovali še na republiški Veseli šoli. Tekmovanje bo 31. maja v Ljubljani. Tudi babica se je smučala Vprašal sem babico, kako so se oni igrali. Dolgo je premišljevala. Najprej je rekla, da se niso igrali. Veliko so morali delati. Potem pa je zagledala moje nove smuči in se je nasmehnila. "Saj res, tudi mi smo se smučali," se je spomnila svojih Odmori Odmori v naši šoli so bili zelo kratki, vendar so nam jih podaljšali in najdaljši odmor je dolg dvajset minut. Če se sprehodite po avli, zveste, kdo je oropal trgovino, kako se je končala krvava bitka za Moniko in še in še. Če še pa-zljiveje prisluhnete učencem, boste zaznali pomlad in ljubezen. Najprej pridivja z Jože-tom, ki pošilja poklone mladi dami na stopnicah, se razširi na osmošolce, ki začuda pišejo zelo slabe kontrolne in se starši čudijo, od kod taki nerodni sinovi in deklice, ki se lišpajo. Nenadoma pa ljubezen začne svojo ofenzivo pred zemljepisno učilnico, kjer lenari slavni 7. b. Pripelje se kar na papirnatem aviončku, ki prileti iz kdo ve katere roke. Morda pa, le kdo se skriva za debelimi at- mladih dni. Živahno je pripovedovala o smučeh, ki so jih takrat imeli. To so bile dile in na njih usnjeni pasovi. Smučali so brez palic, kar s čevlji. Tudi kombinezonov niso imeli. Imeli pa so veliko prostora in snega za zimsko veselje. # Uroš Lahajnar, 4. a r. OŠ Bistrica pri Tržiču lasi... Zaradi zvonjenja je pravkar prebujajoča se ljubezen malce prekinjena... Čez nekaj časa pa se razplameni in nagajivi fantje zvežejo med seboj torbe deklet, ki jih je dolga Erosova puščica zadela v srce. Odmori pa niso le ljubezen in pomlad, temveč trenutki, ki jih lahko izkoristimo za učenje in pripravljanje na naslednjo uro. Mislim, da so odmori čas, ki ga vsakdo rad uživa. • Matiček Žumer, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Pomlad me razganja Mami hoče od mene pomoč, jaz pa sanjam dan in noč. Sama ne vem, kaj se dogaja, oči mi reče: "Pomlad te razganja!" Pomlad res me razganja, še soba me kliče, da pospravim jo. Vse moje delo počakati bo moralo. • Tjaša Koša k, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka Moje igrače Moje so igrače najlepše na svetu, z njimi se igram, rada jih imam. • Sandra Smodiš, 1. r. Jezersko OŠ Ljubim te Ljubim te, pa ne vem - kako! Ljubil sem te, pa nisem vedel - kako! Ljubil te bom, pa še vedel ne bom - kako! Ljubim te, pa ne vem, kako povem naj ti! • Andrej Bolčina, 7. b r. OŠ bratov Žvan Gorje W8U GAULOISES BLONDES KRANJ- /V HOTELU CREINA, TEL.: 064/213-650/ • ČETRTEK 14. 5. program maj 1992 AKCIJSKA PRODAJA verand r V podružnični šoli na Orehku poteka v 1. b razredu eksperimentalni program integriranega pouka. Da bi to "čudo" starši čim bolje razumeli, jih učiteljica Tatjana Štular vsak prvi torek v mesecu vabi k pouku. V torek je bil zadnji takšen odprti dan v tem šolskem letu. • Foto: H. Jelovčan Kaj veš o prometu V naši okolici so ceste zelo nevarne, ni označenih prehodov, v križiščih ni semaforjev, tudi pločnikov in kolesarskih stez ni, pogosto so naselja zaparkirana. Veliko je nesreč, za katere so krivi predvsem pijani vozniki. Razen tega so žive meje na ovinkih in v križiščih in ovinki so nepregledni. Na cesti so tudi jarki in pozimi velikokrat poledica. Imamo samo eno šolsko pot, ki pa je tudi nevarna. Učenci iz Srednje vasi in novega naselja nimajo nobene varne poti. Žrtve mnogih nesreč so otroci in živali. Ob pisanju tega spisa sem si zaželela, da bi imeli v Šenčurju in okolici pločnike in v križiščih semaforje. Upam, da se mi bo želja uresničila. • Urška Ciglič, 4. a r. OS J. in S. Mlakarja Šenčur Prihodnost v ogledalu Ne bo sna, ki bi vihar pregnal. Ne bo okna, ob katerem bi vihar zastal. Le v mojem ogledalu se bo videla prihodnost. • Sašo Mekinda, literarna delavnica Studio Griva II Mali malarji Ljubljana - Od 18. do 23. maja so vsi mali in veliki otroci, učenci in njihovi učitelji ter drugi ljubitelji otroškega likovnega ustvarjanja povabljeni k ogledu razstave Mali malarji v Knjigarno in galerijo Kazina v Ljubljani. Slovesna otvoritev razstave s podelitvijo nagrad bo v ponedeljek ob 11. uri. Razstavo Mali malarji prireja tretje leto zapored uredništvo otroške revije Kekec. Predstavlja izbrane risbe, gvaše in grafike osnovnošolskih otrok iz različnih krajev Slovenije. "Malarije" teh ustvarjalcev so nedvomno vznemirljive in kažejo s svojo prvobitno izpovednostjo arhetipske značilnosti likovne govorice ter hkrati problematiko izražanja v določenem slikarskem mediju, ne da bi bile zamejene znotraj pred-metnosti ali brezpredmetnosti. Tematsko dela niso uglašena na "otroško" podobotvorje, ustrezneje je govoriti o razponu med odzivi na realna stanja in imaginarno fantastiko, ki je pogosto likovno dovršena. RENT Koroška 5 (hotel CREINA) KRANJ MLADI V03 - 6 izposojanje osebnih vozil in kombijev 6 vožnje tudi z voznikom 6 konkurenčne cene - popusti tel. 064/213-160 ali 064/328-602 Vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 je gost Radia Kranj, Gorenjskega glasa in Droge Portorož na 97,3 MHz popularni Gorenjec ali Gorenjka, ki ga z glasovanjem na kuponih iz časopisa izbirate bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Kranj. V oddaji so doslej sodelovali Andrej šifrer, Vitomir Gros in Helena Blagne na top listi popularnosti Gorenjske so že Franci Petek, Barbara Mulej, Bernarda Oman, Jelko Kacin, Bojan Križaj, Tomo Česen, Miran Šubic in drugi. Gost naslednje oddaje bo tisti, za katerega bo prispelo največ Vaših glasov. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: *ADiO Etere* Kupon na dopisnici z v vsaki oddaji bodo iz Barcaffeja. DROGA PORTOROŽ Mašini naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj -med prispelih kuponov enega nagradili s kilogramom ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC Domači zdravnik Sedemdnevni jedilnik za ozdravitev artritisa Nedavno tega smo vam na tejle strani na kratko že predstavili knjigo Girauda W. Campbella z naslovom "Zdravniško preizkušeno domače zdravljenje artritisa", ki jo je v slovenščino prevedel Aleksander Urbančič iz Ljubljane. Po ugotovitvah dr. Campbella in številnih bolnikov, ki so se ravnali po njegovih navodilih, se artritisa, sklepne revme in vseh drugih revmatičnih bolezni znebimo le s pravilno prehrano. Zboleli smo, ker smo uživali živila, ki vsebujejo preveč maščob, sladkorjev, strupov in premalo vitaminov. Campbellovo zdravljenje pa temelji na naravni (alternativni) prehrani in ustrezni mentalni higieni. Vključuje le naravno, nepredelano, čim manj toplotno obdelano hrano, veliko presnega sadja in zelenjave, vse v obliki bioživeža (s čim manj aditivov in kontaminantov). Campbellova dieta je povsem uravnotežena zdrava prehrana, seveda pod pogojem, da so živila higiensko neoporečna, v svojem uvodu v knjigo ugotavlja dr. Dražigost Pokom. Vključevanje surovega mleka in mesa je, v naših razmerah, lahko zdravstveno usodno. Da bi se vsaj malce lahko sami razmislili o svoji prehrani, če vas mučijo bolečine v sklepih, vam otekajo roke in ste odvisni le od tablet, da sploh lahko zdržite iz dneva v dan, vam danes predstavljamo sedemdnevni jedilnik. Dr. Campbell pravi, da si seznam prepovedane hrane obesite na vidno mesto v kuhinji, poleg seznama pa obesite še sedemdnevni jedilnik, kateremu dodajajte sprejemljivo hrano, ki jo boste preizkusili v naslednjih tednih zdravljenja artritisa. Ta jedilnik temelji na najugodnejših rezultatih. Nadomestila so dovoljena skladno z dosegljivostjo in osebnim okusom, nikakor pa ne prepovedana (moka vseh vrst in izdelki iz moke, kot so kruh, peciva, testenine, kava, žgane pijače, čaj, vino, pivo, gazirane pijače, sladkorji, marmelade, konzervirana hrana, zamrznjeno sadje, vsa predhodno predelana hrana, kot so muesli, corn flakes, ovseni kosmiči in podobno). Čim več surove zelenjave naj bo na dietnem krožniku. PRVI DAN Zajtrk: nič. Kosilo: nič. Večerja: nič. Spijte vsaj liter vode DRUGI DAN Zajtrk: nesladkan grozdni ali slivov sok, banane. Kosilo: sveža goveja jetra, zaželena surova ali rahlo popečena na maslu, olju ali masti, mešana zelena solata s kisom in oljem, skleda borovnic ali drugega sezonskega sadja. Večerja: krožnik surove zelenjave (paprika, paradižnik, zelena...), surova sadna solata (nastrgana jabolka, fige, grozdje, banane, itd., vendar nobenih limonovcev). Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega olja. TRETJI DAN Zajtrk: mleto surovo sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Kosilo: na maščobi rahlo prazen filet morske ribe, surova cvetača ali kakšna druga surova zelenjava, 2,5 del surovega neobdelanega mleka z eno veliko žlico pivskega kvasa in veliko žlico melase. Večerja: sveža goveja jetra s čebulo, rahlo praženo na maščobi, mešana zelena solata, melona ali drugo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega olja. TRGOVCI, LASTNIKI PAPIRNIC, OTROŠKIH TRGOVIN...... Stalno v zalogi najkvalitetnejši modelčki ITALIJA avtomobilov Uvaža in prodaja: & - J) OTĐOCV" tel: 061/151-200 064/212-479 fax: 061/223-356 Vsako sredo od 12. do 16. ure prezentacija več kot 70 modelčkov v Kranju, Kokrškega odreda 18 (Vodovodni stolp) ČETRTI DAN Zajtrk: suhe slive ali sok suhih sliv, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka Kosilo: telečja ledvica, rahlo pražena, mešana zelena solata, 2,5 surovega neobdelanega mleka z žlico pivskega kvasa in žlico melase. Večerja: na žaru pečen zrezek morskega lista, solata iz surove špinače, polovica avokada, jagode ali drugo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega olja. PETI DAN Zajtrk: polovica melone ali drugo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Kosilo: polovica avokada, narezan paradižnik, vodna kresa, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka z eno veliko žlico pivskega kvasa in žlico melase. Večerja: pastetke iz svežih govejih jeter, toliko surove, da jih lahko jeste, mešana zelena solata, rabarbara, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega olja. ŠESTI DAN Zajtrk: nesladkan grozdni sok ali sok suhih sliv, telečja ledvica, rahlo opečena, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Kosilo: solata iz rakcev, polovica melone ali drugo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka z veliko žlico pivskega kvasa in veliko žlico melase. Večerja: velika skleda solate s surovim grahom, surovim stročjim fižolom in drugo surovo zelenjavo, slive in drugo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega olja. SEDMI DAN Zajtrk: narezane banane, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Kosilo: na žaru rahlo pečen morski list ali druga vrsta ribe, koščki korenja z vodno krešo, grozdje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Večerja: rahlo prazen priželjc, surova zelenjava, zmleta v mešal-niku, lubenica ali drugo surovo sezonsko sadje, 2,5 dl surovega neobdelanega mleka. Dvakrat dnevno zaužijte veliko žlico ribjega mleka Posebna navodila za vseh sedem dni 1. Pijte samo, kadar ste žejni, in še takrat le sok iz surovega svežega sadja, surove sveže zelenjave ali surovo neobdelano mleko ali navadno vodo. 2. Vsak dan se klistirajte, dokler preizkusa z aktivnim ogljem in koruzo ne pokažeta, da to ni več potrebno. 3. Z dieto nadaljujte, dokler pregrevanje, bolečine in otekline ne izginejo. 4. Ko naštete težave izginejo, dodajajte dieti po eno novo vrsto hrane dnevno, vendar samo tiste, ki jih najdete na seznamu dovoljene hrane. In še nasvet Nakupite hrano, ki jo boste jedli prvih sedem dni: drobovino, sveže ribe, svežo zelenjavo in sveže sadje. Sedemdnevni jedilnik uporabljajte le za orientacijo. Program obvezno začnite s postom. Vztrajajte pri programu, dokler bolečine in otekline ne izginejo. Sočna sladica Sirova torta Zamesimo krhko testo in z njim obložimo tortni model. Na testo damo sočen nadev iz skute, pudinga in rozin. Potrebujemo: za testo: 250 g moke, 1 vanilin sladkor, ščepec soli, 125 g masla ali margarine, 1 jajce, maščobo za pekač; za nadev: 50 g masla ali margarine, 3 jajca, 175 g sladkorja, 1 limono, 750 g skute, 150 g kisle smetane, 2 vrečki vanilijevega pudinga, 125 g rozin, 1 žličko moke. V skledo damo moko, sladkor, vanilin sladkor, zmehčano maščobo in jajce. Mesimo z električnim ročnim mešalnikom, nato pa še z rokami, da dobimo gladko testo. Oblikujemo ga v kepo, pokrijemo in postavimo za 30 minut na hladno, da počiva. Namastimo tortni model s premerom 26 cm. Razvaljamo testo, z njim obložimo dno in stene tortnega modela. Ob robu modela naj sega 4 cm visoko. Testo na dnu modela nekajkrat prebodemo z vilicami, da se med pečenjem ne dviguje. Model s testom damo v pečico, pri 200 stopinjah pečemo 25 minut. Pripravimo nadev: zmehčano maščobo umešamo z jajci, sladkorjem in nastrgano limonino lupino. Primešamo skuto, kislo smetano in prašek za puding. Rozine povaljamo v moki, nato jih zamešamo v skutno zmes. Skutno zmes damo na pečeno testo v modelu. Model damo spet v pečico, pri 175 stopinjah pečemo torto še 1 uro in 15 minut. Po 45 minutah pokrijemo torto s kosom aluminijeve folije, da se na vrhu ne zapeče preveč. Ko je torta pečena, izključimo pečico, torto pa pustimo v njej počivati še 15 minut. Nato jo vzamemo iz pečice, previdno jo ločimo od roba modela, vzamemo jo iz modela in pustimo, da se ohladi. ZAPOSLIMO PRODAJALKO Ponudbe pošljite na naslov FIN-EST d.o.o., J. Puclja 9, Kranj Informacije po telefonu: 329-714 La musique Les Negresses Vertes Nedvomno odlična predhodnica letošnje Druge godbe bo v sredo, 20. maja, v Hali Tivoli v Ljubljani koncert francoske lumpenproletarske skupine Les Negresses Vertes. Skupino "Zelenih Zamurcov" sestavlja osem odtrganih tipov, ki igrajo glasbo, ki je etnorock. Multiinštrumentalna muzika še najbolj spominja na Pogues, jasno, govorim o njihovi francoski različici, harmonika je namreč zančilna. Skupino v zadnjem času precej rolajo na Radiu Glas Ljubljane, recimo uspešnici Zobi la Mouche in Voila 1' ete, obe z njihovega albuma izpred treh let. Bodite prepričani, da bo koncert pravi žur, pojme glasba, umetnost in pa tisto o zombijih pa si v sredo zvečer pojasnite sami. • I. K. SOBOTA, 16. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.00 8.10 8.10 8.30 8.50 9.05 11.00 12.00 12.05 14.00 14.40 15.45 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10 18.48 18.50 19.00 19.10 19.15 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.53 22.56 1.50 2.10 Video strani Izbor Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Pravljica Lonček, kuhaj: Piškoti iz ovsenih kosmičev Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Tok, tok, ponovitev Operacija 2-1-13-62, ponovitev dokumentarne oddaje Video strani Video strani Napovednik Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Mali lord Fauntlerov, ameriški film (ČB) EP, Video strani Slovenija - Umetnostni vodnik: Dvor pri Polhovem Gradcu Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip EPP Tuji shovv EPP S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, šport EP, Video strani Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Video strani 16.10 Sova, ponovitev. Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka 17 30 Svetovalna oddaja 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Vi-deomeh, 69. oddaja 19.00 Kre-menčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.15 Klasika 20.30 Bratranci in sestrične, francoski film 22.00 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske 23.00 Yutel, eksperimentalni programi l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola 10.00 Poročila 10.05 EBU, koncert za otroke 11.05 Ljubljenca bogov, angleška nadaljevanka 11.45 Risanka 12.05 Me je kdo iskal? 13.25 J. Gotovac: Mora na, 1/3 del opere 14.00 Poročila 14.05 Vincent in jaz, kanadski barvni film 15.55 Poročila 16.00 Dokumentarna oddaja 16.45 Turbo Li-mach Shovv 18.00 Poročila 18.06 Kralji reke, zadnji del avstralske nadaljevanke 19.00 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.05 Nitti - izsiljevalec, ameriški barvni film 21.40 Usode 22.10 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Horoskop 23.50 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.05 Filmska noč: Rojeni poraženci, ameriški barvni film 2.05 Kot v dobrih starih časih, ameriški barvni film 3.45 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.25 Tenis: odprto prvenstvo Italije, polfinale, prenos iz Rima 19.30 Dnevnik 20.10 Lucija, dokumentarni film 21.35 Pri Huxtablovih 22.05 Hrvaška nogometna liga 23.10 Polnočni klici 23.55 Hit Depo 2.25 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 35 mm, oddaja o filmu 10.45 Popotnik skozi čas, ameriški film 12.15 A Shop 19.00 Kanalizator shovv 19.25 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Intervju 21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 22.00Videogrom 23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 23.50 Erotična uspavanka Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 11.00 Stekleni čeveljček, ameriški glasbeni film 12.30 Hello Avstrija, hello Vien na 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Oče, mati in devet otrok, nemška SLOVENIJA 1 SOVA KLJUBOVANJE ameriški film; igrajo: Jean Michael Vincent, Theresa Sal dana in drugi. Mladega mornarja Tommvja začasno odstavijo in šest mesecev ne sme delati na nobeni ladji. Zato se nastani v newyorški četrti, kjer živijo Južnoameričani. Prebivalce nenehno ustrahujejo portoriška poulična tolpa in preprodajalci mamil in Tommy se odloči, da bo prebivalce organiziral za boj proti njim. komedija 15.05 Comedv Capers 15.20 Čarobni trenutki 15.25 Verski prazniki 15.30 Jaz in ti 15.30 Boule in Bili, risanka 15.35 Duck Tales 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Moja velika knjiga o džungli 17.30 Odštevanje 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Shovv Rudija Carrella 22.15 Brazgotinec, ameriški film 0.55 Čas v sliki 1.00 Fu-mančujeva krinka, ameriški film TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 14.55 1000 mojstrovin 15.06 Leksikon umetnikov 15.10 Življenje za Mozarta 15.30 VVolfgang Amadeus Mozart, simfonija v D duru 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Kolumb in doba odkritij, 3. del 17.45 Kdo me hoče - živali iščejo dom 18.00 Alf 18.30 Slika Avstrije 18.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Pikova dama, opera 23.40 Čas v sliki 23.50 Šport 1.50 Čas v sliki i. radio zna 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 17.00 - Športne novice -18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obv«ktila - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati - 17.00 - Pogovor z gostom iz lutkovnega gle dališča Čenče - 17.45 - Zakladi Tržiča - 18.40 - Pet minut za Šuštarsko nedeljo 18.55 - Napoved sporeda RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.05-9.30 - Raglja 10.00-12.00 Kulturna panorama -12.05 - Na današnji dan - 13.00 - Danes do 13 ih -14.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.05 - Tedenski aktualni mozaik - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Radio na obisku - 22.00 - Zrcalo dneva - 22.30 - Kratka radijska igra - 23.05 - Literarni nokturno -23.15-5.00 - Nočni program - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - KINO 16. maja CENTER amer kom. MOJA PUNCA ob 17. in 21. uri STORŽIČ amer glasb, film V POSTELJI Z MADONNO ob 16. uri, nem trda erot. MERI LYN ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer kom. SKODRANA SUZI ob 17., 19. in 21. uri DUPLICA amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 19 in 21. uri amer. zgod. drama JFK ob 17. in 20. uri ŽELEZNIKI amer krim. film FANTJE IZ SOSEŠČINE ob 19. uri RADOVLJICA amer barv film VVEDLOCK POROČNA OGRLICA ob 20. uri BLED amer. zab. film NAKLJUČNI TURIST ob 20. uri BOHINJ amer zab film SKODRANA SUZI ob 20. uri NEDELJA, 17. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 9.20 9.20 10.10 10.35 11.05 11.30 12.00 12.06 12.10 12.35 13.06 14.25 15.56 16.00 16.50 16.56 17.00 17.10 18.30 18.40 19.00 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.35 22.55 22.58 23.00 0.10 Video strani Program za otroke, ponovitev Živ žav Ebu drame za otroke: Tuo-mas, ponovitev Baletna šola iz Ljubljane se predstavlja: Ancient airs and dances; Plesni nokturno: Glasovi pomladi Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije Obzorja duha Poročila EP, Video strani Kremenčkovi, ameriška risana serija Videomeh, ponovitev 69. oddaje Video strani Španski vrtnar, ponovitev angleškega filma Napovednik S. Borg: Junak med barabami, angleško avstralska nadaljevanka EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Nasilno dejanje, ameriški film (ČB) Novosti založb: Od obzorja do obzorja TV mernik Risanka Napovednik Slovenski loto EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna EPP Zdravo EPP Kongres oblikovalcev ICSID TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Ameriške video smešnice, 4. oddaja ameriškega varietej-skega programa Vietnam, avstralska nadaljevanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.10 Video strani 14.20 Sova, ponovitev: Murphv Brovvn, ameriška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka 15.40 Napovednik 15.46 Športna nedelja: Imola: Formula 1, Kasaški derbi, Tacen '92, Veslanje: Oxford - Cambridge, Rally Pariz -Capetovvn 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.00 San Remo '92 20.30 Galaktična odiseja, japonska dokumentarna serija 21.25 Aleksa šantič, nadaljevanka TV Sarajevo in TV Slovenija 22.30 Športni pregled 23.00 Niccolo Machiavelli: Mandragola, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica 0.40 Formula 1, posnetek iz Imole 1.20 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Poročila 8.05 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Zgodbe o lisici 10.00 Poročila 10.05 Otroški zbor zvezdice 11.05 Farmakologija 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.00 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 14.45 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 16.00 Poročila 17.10 Firepo-wer, britanski barvni film 18.50 Tom in Jerrv kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Sedma noč 21.40 TV dnevnik 22.05 Šport 22.20 Smirnova igra sonati Frana Parača in Šostakoviča 23.00 TV tednik 23.30 Glasba 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 14.10 Video strani 14.25 Formula 1 za VN San Marina, prenos iz Imole; Tenis: odprto prvenstvo Italije, prenos iz Rima; Opatija, profesionalni boks, reportaža 16.10 Gillete sport 19.30 Dnevnik 20.15 Vrnitev Sherlo-cka Holmesa, 1. del angleške nanizanke 21.10 Po neskončnosti sveta, potopisna serija 21.45 Bagdad ca fe, ameriška humoristična nanizanka 22.05 Pod nadzorom, francoski barvni film 23.30 Jazz 0.00 Video strani KANALA 9.00 Jutranji pozdrav 9.15 Cirkus Miranda Orfei 10.00 Gulliverjeva KANALA 22.00 CYRANO DE BERGERAC francoski barvni film, 1990; glavna vloga: Gerarde Depar-dieu; Vitez Cvrano je spreten mečevalec in še spretnejši pesnik, pa vendar povsod, kjer se pokaže, vzbuja smeh in odpor. Ljudje namreč ne morejo spregledati njegovega velikega nosu. Zato se nesrečni poet odpove upanju, da bi ga vzljubilo oboževano dekle. potovanja, ameriški barvni risani film 11.00 Paramix, ponovitev 11.45 Volk samotar 13.10 Voščilnice in čestitke na Kanalu A 13.15 Pregled produkcije Kanala A 13.45 Hightan-der II, ameriški barvni film 15.15 Kanalizator Shovv 15.46 Nasvidenje v naslednji vojni, slovenski film 17.10 Dokumentarec tedna 17.30 Kult ura 18.00 Izkrivljena pravica, ameriški film 19.30 Pregled produkcije Kanala A, ponovitev 20.15 Pozdrav s torto 20.30 Tropska vročica, ameriška nanizanka 22.00 Cvrano de Bergerac, francoski barvni film, 1990 1.00 Pregled produkcije kanala A 0.40 Kabaret s striptizom/Erotična uspavanka/MCM/ TV AVSTRIJA l 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Skrivnost delfina 17.00 Mini čas v sliki 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis -pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po ki-nodvoranah - vreme - 16.30 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 10.35 - Koristen nedeljski pogovor -11.05 - Potuj z menoj - 11.25 - Modni kotiček - 11.40 - Planinski šopek - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel - 12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 - Obvestila -13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje - 14.00 - Nekaj več o krajevni skupnosti Sebenje -14.35 - Glasbena lestvica Slovenca - 15.20 - Napoved sporeda - RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 - Jutranji program - 8.05 -Radijska igra za otroke - 9.05 -Pomnjenja -10.06 - Prizma optimizma -11.05 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 12.10 - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 - Za naše kmetovalce 15.30 -Dogodki in odmevi -16.00 - Lojtrca domačih - 18.00 - Nedeljska reportaža - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - V nedeljo zvečer - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 - Literarni nokturno - 23.15-4.00 - Nočni program 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP - 18.30 - Resna glasba 19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slo venije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovale! - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - Športna oddaja 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - KINO 17. maja CENTER amer. kom. MOJA PUNCA ob 17. in 19. uri, prem. amer. drame KURBA ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film RIBA, PO IMENU VVANDA ob 16. uri, nem. trda erot. MERILYN ob 18. in 20. uri ŽELE-ZAR amer. ris. PEPELKA ob 17. uri, amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. kom. SKODRANA SUZI ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. zgod. drama JFK ob 17. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. avant. film PODVODNA PLATFORMA ob 19. uri RADOVUICA amer. zab. film SKODRANA SUZI ob 18 uri, amer. pust. film HOOK - KAPITAN KLJUKA ob 20. uri BLED amer. pust. film RUDNIKI KRALJA SALAMONA ob 18 uri, amer. zab. film SKODRANA SUZI ob 20 uri BOHINJ amer. zab. film NAKUUČNI TURIST ob 20. uri Ne vem, zakaj nekateri tako vztrajno ponavljajo tisto, češ politika je - oprostite - kur-ba! Morda v politiki včasih pri kakšnem subjektu res izbruhne kakšna deviacija v smeri prostituiranja, ampak na splošno pa vsaj v naši politiki kakšne divje in globoke prostitucije ni na široko zaznati. Bi prej kazalo razmisliti, da je oznaka za politiko kot k. veljala v bivšem režimu, ko res nisi vedel, kdaj in kje te bo pohopala kakšna pohotna politična hobotnica in te stisnila v tisto črno luknjo eno-umja. Danes pa? Ah, danes pa je v naši politiki vse tako kristalno čisto kot solza. O vseh strankah tako ali tako vemo tako rekoč vse, saj le redka premore nekaj zdravega dolgoročnega političnega taktiziranja -takega, ki pri resnih političnih analitikih vzbuja zanimanje in sladke skomine. Vse je en čisto navaden bumf - tresk med oči in - zdravo! Nič strankarskih skrivnosti in zakritih političnih potez. Pričakovati je, da bo ta prostodušna politična odkritost enkrat vendarle kulminirala tudi v obliki kakšnega finega in zdravega medstrankarskega pretepa v parlamentu - tako kot v Italiji, denimo. V takem stanju demokracije, v kakršnem smo, pa se moramo čisto preprosto sprijazniti s tem, da se nam stranke v parlamentu razgaljajo dobesedno do golega! Sram me je -vpijejo tisti trezni poslanci, ki se jim taka nagota v javnosti gabi! Gre kajpak za tiste naga-jivčke, ki na zasedanju v sredo niso hoteli na svoj poslanski sedež v parlamentu, ampak so zasedli prvo vrsto balkona. Slika - šlek so delali gor z balkona na nesklepčne poslance, ki tako niso mogli izvoliti Drnovškove vlade! Televizijska kamera se je kar nekajkrat sprehodila po tem otroškem vrtcu na balkonu, mi ob televizorjih TEMA TEDNA Sonček je... in mi smo skuštrani pa smo na smrt uživali, da je v tej turobni in mrakobni republiški skupščini še nekaj takih, ki so v vsaki situaciji za vroče! Ta balkonski akt bučnega veselja nekaterih Demosovih poslancev mora nujno v anale zgodovine! Da se lahko nekdo zna pred vso slovensko javnostjo veseliti, da zaradi njega še nekaj časa ne bo nove vlade - katerekoli in kakršnekoli že -je res vredno zgodovinskega spomina! So se tam na balkonu nebrzdanega veselja gospodje poslanci baje preminulega Demosa ščipali, butali in naslanjali na balkonsko ograjo parlamenta kot grozd primestnih pobali-nov! Bolj jih je kamera snemala, bolj so tiščali smejoča se usteca v stisnjene pesti. Ne vi- KAJ NOSI MINISTER BAVČAR V VREČI - To ni nagradna uganka, ampak le dokaz z nedavne razstave mineralov in fosilov v Tržiču, da so jo obiskali tudi ugledni gostje. Ministrova žena je namreč navdušena zbiralka primerkov iz okamnelega sveta. Po velikosti zavitka sodeč, je na policah njene zbirke še dovolj prostora. Uganka je ostala samo, kako globoko je moral minister seči v žep; izjavil je le na kratko, da preveč! • S. S. -Foto: S. Saje dim razloga, zakaj ne bi tega prizora televizija koristno uporabila v terminih za otroške risanke: saj so bili kot v risanki Tom in Jerrv - televizija pa ravno s Tom in Jerryjem »špa-ra«, da je kaj! Res škoda, da je predsedujoči tako hitro zaključil nesklepčno sejo, saj so bili »balko-narji« v takem stanju, da bi po možnosti tudi kaj zajodlali ali stisnili grla v tisto Sonček je in... mi smo skuštrani! V tem smislu so se gotovo veselili kasneje, v družbi poslanskih isto-mišljenikov, ki so čukali doma in nekako niso hoteli na balkon in javno uprizarjati takšne estradne obstrukcije. Volilci, ki smo sedeli doma, smo si oddahnili. Lažejo torej tisti, ki pravijo, da so nekateri poslanci in ministri padle Peterletove vlade doživljali padec kot najhujšo osebno tragedijo! Sploh ni res! Kako boš ti, ki si čustveno čisto na tleh zato, ker si ob oblast in ker moraš nazaj v staro službo, pred kamerami kazal toliko nebrzdane veselosti kot so jo pokazali balkonarji? Možno pa je, da je prav obratno: od samih histeričnih popadkov, da si ob oblast, nenadoma izgubiš vso trezno presojo in vse lažno poslansko in človeško dostojanstvo in greš osle kazat na balkon! Poslanci, da dol čmokneš! Ne vem, kaj si mislite vi -ampak vsaj sto tisoč nezaposlenih bi bilo veselih vsakršne vlade, bele, rdeče, črne ali roza, samo da je in da posluša njihov obupni klic na pomoč! Tej in drugi populaciji, ki je v času brezvladja najbolj prizadeta, se tomandjerryjevski poniglavi balkonski shovv ne zdi prav nič zabaven - skuštrancem s skupščinskega ganka bo priletel tak bumerang neizprosnega javnega mnenja, da se mi že zdaj smilijo. Naj Zoran Predin zanje pripravi kakšen nov napev tipa: «Burja je in... mi smo zra-dirani...« • D. Sedej ZA ČEBELNJAK LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE?!? »NE ZAMERITE, AMPAK RES STE NA BALKANU! Osnovna šola F. S. Finžgarja v Lescah ima za stavbo šole zares velik travnik, gozd, šolsko igrišče. Ne bi zdaj pogrevali vseh zapletov glede zemljišča - o njih so mediji že obširno poročali - radi bi opozorili na še en zaplet. Če ne bi slišali na lastna ušesa, sploh ne bi verjeli, da se kaj takega res lahko dogaja. Osnovna šola v Lescah je želela in še vedno želi na travniku za šolo postaviti gorenjski čebelnjak, gorenjski kozolec in lopo - vse seveda zato, da bi pomembno obogatili pouk. Kozolec imajo leto dni že v shrambi, prav tako imajo v šoli čudovito etnološko zbirko kmečkega orodja, ki so ga prispevali Leščani. Idejo, da bi za šolo postavili pravi gorenjski kozolec, jim je posredovalo Turistično društvo Lesce, ki tudi sicer izredno skrbi za razvoj turizma v kraju in za lepo in prijazno okolje. Šola in Turistično društvo stalno sodelujeta -šola ima več priznanj turističnega društva in Gorenjske turistične zveze. Šola živi s krajem, otroci so deležni turističnega pouka, saj se pedagogi zavedajo, da je prihodnost v turizmu, zato je nadvse pomembno, da otroci na šoli zvedo čimveč o turizmu, ekologiji, okolju... Postavitev čebelnjaka so načrtovali hkrati s postavitvijo kozolca in lope. Čebelarsko društvo Radovljica je dalo pobudo za postavitev pravega gorenjskega čebelnjaka in obljubilo, da bodo čebelarji popolnoma prostovoljno vodili čebelarski krožek na šoli. Na šoli so poiskali arhitekta, kajti upravni organ na občini je zahteval načrt... Oddelek za urbanizem radovljiške občine očitno ni kar tako, še posebej ne, kadar gre za osnovno šolo v Lescah. Ko je šola lani vložila prošnjo za postavitev čebelnjaka, kozolca in lope ter si domišljala, da bo lahko to postavila le z odločbo o priglasitvi del, se je pri priči zataknilo! Občinski odlok namreč predvideva, da take in podobne reči s priglasitvijo del lahko postavi le zasebnik, ne pa tudi družbeni sektor! Šola je seveda družbeni sektor, zato s priglasitvijo del ni bilo nič! Šola je morala zadostiti predpisom in za gradnjo kozolca, lope in čebelnjaka predložiti vso tehnično dokumentacijo - lokacijsko dokumentacijo in gradbeni načrt! Na šoli pravijo, da nimajo čisto nič proti predpisom in da jim na kraj pameti ne pade, da bi kršili odloke in zakonske predpise. Nerodno je le, ker so lani imeli denar za postavitev čebelnjaka, letos pa bo s sredstvi težko - morali bodo zanje prositi. Prav tako jim je kar malce hudo, da je kozolec že nekaj časa v shrambi... Tako I Čeprav so na šoli strpni in potrpežljivi, človek, ki prihaja iz okolja izven šole, ne more in ne more razumeti, da neka podeželska šola zaradi čistega birokratskega nagajanja ne more za pouk in v vzgojno korist otrok na svojem zemljišču postaviti čisto navadnega čebelnjaka in čisto navadne lope za shrambo starega orodja! Podeželskim šolam bi morali take stvari PREDPISOVATI, ne pa jih zanalašč ovirati! Kajti to, da morajo imeti za postavitev čebelnjaka in kozolca LOKACIJSKO in GRADBENO dovoljenje, vsem predpisom nav- Za kranjski čebelnjak v izmeri 4 krat 4 radovljiška občina zahteva vso tehnično dokumentacijo! kljub, resnično presega vse meje razuma! Koliko gorenjskih ali slovenskih šol pa je že dalo skozi tak ali podoben križev pot? Prepričani smo, da nobena! In še to! Čisto po naključju smo v teh dneh na nekem mednarodnem seminarju srečali prijatelje iz sosednje Avstrije. Želeli smo slišati njihovo mnenje o tej zadevi: kaj bi se zgodilo, smo jih vprašali, če bi v Avstriji kakšna šola naletela na take ovire, kot jih doživlja leska osnovna šola? Znanci najprej niso in niso mogli verjeti, da se kaj takega zares lahko dogaja. Nato so dejali: »Če bi se v Avstriji kaj takega zgodilo - kar sploh ni verjetno - bi ravnateljstvo šole poslalo dopis šolskemu ministrstvu na Dunaj, šolski minister na Dunaju ne bi rekel ne bev ne mev, temveč bi kopijo pisma s kratkim spremnim dopisom odstopil kolegu ministru za urbanizem. Ta bi v nekaj dneh na občinski organ poslal dopis, v katerem bi ugotovil, da je pristojna oseba na občini prekoračila pooblastila in da je nepreklicno odstavljena...« Nato so avstrijski znanci za kratek hipec - še vedno osupli - pomolčali. Prepričani smo bili, da nas bodo zdaj vprašali, kateremu obrtniku ali zasebniku je bila obljubljena zemlja za osnovno šolo - tako namreč razmišljamo pri nas. Vendar tega niso storili. Na koncu so samo obotavljaje izdahnili: »Ne zamerite, ampak... res ste na Balkanu!« • D. Sedej REPORTAŽE ^tisi iz Združenih držav Amerike Ameriški smučarji si izbirajo le grbinaste terene ^anj, 14. maja - Fotoreporter Gorenjskega glasa Gorazd Ši- se je s slovensko smučarsko novinarsko reprezentanco udeležil 'ek>šnjega 38. svetovnega kongresa novinarjev - smučarjev v Zdru-^nih državah Amerike. Najboljši slovenski novinarji - smučarji so tekmovali prvič pod slovensko državno zastavo. »Bilo nas je devet smučarjev, Vs< smo se vrnili z zanimivimi in kpimi vtisi Tekmovali smo na kanovih smučeh MBX in že ta- ^PJ z veseljem ugotovili, da so članove smuči v ZDA visoko ce-Jwe in da se zelo dobro prodajajo,« pravi Gorazd Šinik. »Letos smo imeli slovenski kovinarji - smučarji precej tekmovalne smole. Sicer izredno ljubeznivi in gostoljubni organizatorji tekmovalnih prog ni-?° dobro pripravili - zaradi od-J^ge slabo pripravljene proge Jjiso vzdržale. Tekmovanje na f-800 metrov nadmorske višine Je bilo tudi sicer zelo naporno. Sarn sem bil četrti v smučarjem teku, v veleslalomu pa je bila na progi pri tretjih vratcih stopnica« in tako sem bil iz-ven proge. Tudi drugi člani slo-venske reprezentance so imeli Pfecej smole: tekaške proge so "'le izredno slabo označene in 'ako je Marjeta Šoštaričeva, Novinarka Dela, nekaj časa tekla po moški progi in tudi Raj-lo Ocepek je imel podobne te-*a,ve. Drugače pa je bilo prosto Srnučanje na izrednih terenih Park Cityja izjemen užitek. V državah Colorado in Utah so •tiesta, kjer živijo od turizma, Pokrajina je podobna naši in je čredno lepa. Sama smučarija je v primerjavi z Avstrijo nekoliko dražja, vendar so vse ostale storitve cenejše kot v Avstriji... Drugače pa v Ameriki smuča razmeroma malo ljudi. Tisti, ki se ukvarjajo s tem športom, pa so izredno slabi v klasičnem alpskem smučanju. Večina smuča na krajših smučeh in izbira grbinaste terene. Na smučiščih je veliko večji red kot pri nas: varnostna služba je navzoča povsod in če smučaš prehitro in za ostale smučarje spravljaš v nevarnost, ti pri priči odvzamejo vozovnico. Tudi ni brez posledic, če na smučišču trčita dva smučarja skupaj... /Va prostranih smučiščih je veliko okrepčevalnic, restavracij, naselij, tudi na 3.500 metrov nadmorske višine. In to take restavracije in hoteli, v katere si zvečer skorajda ne upaš brez kravate. Najbolj mi je ostalo v spominu smučišče Keystone, kjer se mi je smuka zdela tudi najbolj čudovita. Zvečer smo imeli večerjo in ko so nas organizatorji z gondolami odpeljali v dolino, so za nas osvetlili vsa smučišča, kjer je možna nočna smuka. Po površini jih je bilo več kot vseh slovenskih smučišč skupaj. V turističnih predelih Amerike so domačini izredno vljudni, prijazni, na vodilnih položajih pa so predvsem izredno komunikativni mladi ljudje. Pravo nasprotje l\ew Yorka z njegovim neznanskim tempom, gnečo in predeli s črnskim prebivalstvom, kriminalom in drogami Moram pa reči, da Slovenijo izredno slabo poznajo. Vodi-čka, ki nas je vodila po Den-verju, nas je vztrajno predstavljala kot smučarsko ekipo iz Sovjetske zveze... Dokler nismo postali upravičeno jezni in jo opozorili na napako. Američani najlažje razumejo, kje leži Slovenija, tako, da jim razložiš, na katere države meji. Nikakor ZADETEK V PETEK Danes, 15. maja, bo med 16. in 19. uro na valovih Radia Žiri že četrta oddaja "ZADETEK V PETEK". Zanimiva vprašanja, s katerimi je možno osvežiti in dopolniti znanje; sodelovanje tekmovalcev neposredno v studiu in doma preko telefonov; nagradna vprašanja za poslušalce Radia Žiri; žrebanje rešitev na kuponih iz Gorenjskega glasa - vse to in še veliko več je "ZADETEK V PETEK". Oddajo vodita Nataša Bešter in Domen Ponikvar, tekmovalci pa lahko s pravilnimi odgovori prislužijo lepe nagrade. Vsak pravilni odgovor je vreden 1.000 SLT, z dodatnim odgovorom na "vse ali nič" je možno nagrado podvojiti (ali izgubiti) - kar nekaj tekmovalcev pa je "Zadetek v petek" že zaključilo z nagrado v vrednosti 6.000 SLT v žepul Uspešnega kviza, ki ga skupaj pripravljata Gorenjski glas in Rado Žiri, ne bi zmogli brez odličnega sodelovanja s pokrovitelji: Konfekcijo KROJ Škofja Loka; Proizvodnim, trgovskim in gostinskim podjetjem LOKA Škofja Loka; Podjetjem za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO Škofja Loka; ateljejem FOTO ŠTUR M, Spodnji trg 38. Škofja Loka. Tokrat pa v kvizu sodelujejo tudi: Veleblagovnica NAMA Škofja Loka; Trgovina TRŽNICA, Šolska ulica 14, Škofja Loka; Izdelovanje športne opre-' me ČARMAN, Sveti Duh 38, Škofja Loka. nama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA, d.o.o. ŠKOFJA LOKA, TITOV TRG 1 IZDELOVANJE ŠPORTNE OPREME jgžrman *— s ČARMAN IVO ŠKOFJA LOKA SVETI DUH 38 TEL 064/633-753 ŠKOFJA I OKA, Sp.'dn|i trn .IX Trgovina TRŽNICA ŠK0F1A LOKA Šolska ulica 14 Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 pa si ne znajo predstavljati, da ima tako majhna dežela domala vse: od alpskih jezer, smučišč, 30 kilometrov morske obale... In da prideš od alpskih dolin do morja v borih treh urah. Zanje taka razdalja sploh ni nobena razdalja. V imenu vse slovenske ekipe pa bi se rad zahvalil sponzorjem, ki so nam omogočili potovanje v Ameriko. Predvsem glavnemu sponzorju firmi West, Elanu, Al-pini in vsem drugim, sam pa sem hvaležen tudi lastni hiši, Gorenjskemu glasu, ki mi je omogočil potovanje v Združene države Amerike...« # D. Sedej Vojaška objekta v Tamarju naj se podreta Rateče - Planica - Krajevna skupnost Rateče - Planica meni, da bi bilo najbolje, da se vojaška objekta v Tamarju podreta. S tem se povsem strinja Triglavski narodni park. Med dosedanjimi predlogi, čemu naj bi bile v prihodnje namenjene obmejne vojašnice v jeseniški občini, je tudi predlog, da bi Teritorialna obramba dobila obmejni vojašnici na Slatini v Ratečah in v Tamarju. Ob tem je bil predlog krajevne skupnosti Rateče - Planica povsem drugačen. Ratečani so bili prejšnje vojske do grla siti in danes ne marajo več na svojem teritoriju nikakšrne vojaške aktivnosti. Pravijo, da vojska v Tamar ne sodi, zato so na sestanku sklenili, da bi bilo najbolje, da se vrednost dveh vojaških objektov v Tamarju oceni in ju po možnosti podre. Ob tem se pojavlja dodatno dejstvo: enega izmed objektov so postavili že pred drugo svetovno vojno in je last agrarne skupnosti Rateče - Planica. Tako je zdaj ta objekt predmet denacionalizacije in ga agrarna skupnost zahteva nazaj. Leta 1960 je objekt v zemljiško knjigo vknjižil državni sekretariat za poslove narodne odbrane. Ratečani menijo, da se objekta v Tamarju, če bosta ostala, lahko namenita le za kmetijstvo ali za turizem. S tem se strinja tudi Triglavski narodni park, ki tudi nima nič proti, če se objekta, ki po arhitekturni zasnovi nikakor sodita v ta prostor, podreta. • D.S. PONEDELJEK, 18. maja 1992 elketo fr-nm;rw v NEUKAUFU - EKZ - BELJAK/VILLACH Ludvvig - VValter - Strasse 56. Telefon 9943-4242 33901 Pon. - Det od 9. - 18 30 neprekinjeno odprto in sob od 8 12 30 ure Še večja izbira - boljša prezentacija -in najbolj strokovno svetovanje Velika KE&CZEI HIFI razstava MJSfl59ffflWP^i^ifl Sony, Philips, Fisher, ^PfPfM^WvSI9 Sharp. JVC. Technics itd. ^^^g^g^j^^m PONUDBE AVT0RADI0 BLAUPUNKT K0NSTANZ CR 21 DIGITALEN, AVT0REVERSE ATS 2.491,- neto ATS 2.075^ VARČEVALNA ZAMRZOVALNA OMARA GORENJE 240-litrska neto ATS 4.992,- PRALNI STROJ GORENJE POCINKAN, PRHASTI SISTEM neto ATS 3.325,- SATELITSKA NAPRAVA in - NOKIA KOMPLETNA, ZMAGOVALEC TESTA, 0 65 cm neto ATS 6.659,- Poleg tega v programu tudi gospodinjski stroji po AKCIJSKIH cenah AEG Miele, Bosch, Hoover. itd... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke 9.20 Cvrano de Bergerac, predstava Mladinskega gledališča 9.45 Bela vrana 10.00 R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 10.50 TV mernik, ponovitev 11.06 Forum, ponovitev 11.20 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Napovednik 16.20 DobrodoSli, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Radovedni Taček: Polž 17.30 J. Bevc: Ko bo pomlad: Pazi na otroka 18.00 Novosti založb: Odprta knjiga 18.40 EP, Video strani 18.45 Divji svet živali: Vodohodci, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Politik novega kova, angleška nanizanka 20.55 EPP 21.00 Mednarodna obzorja: Albanija 21.40 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.05 H. Berger - N. Grosse: Nikoli v življenju, nemška drama 23.35 Kronika ICSID 23.50 Napovednik 23.53 EP, Video strani 23.55 Sova 23.20 Vietnam, avstralska nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 1.30 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.15 Video strani 16.20 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 4. oddaja ameriškega varietejskega programa, Vietnam, avstralska nadaljevanka 17.30 športni pregled, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Festivali Daljnega vzhoda, ponovitev avstralske dokumentarne serije 19.00 Videošpon 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik Koper 20.05 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000 21.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja, angleški film (ČB) 22.55 Umetniški eksperimentalni program: Talk shovv 23.25 Video strani l, PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Spored za otroke 9.45 Deček Skok 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Pri Huxtablovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne - poročila 13.00 TV tednik 13.30 Glasba 13.45 Poročila 13.50 Vrnitev Sherlo-cka Holmesa 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Besede, besede, besedi 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Priprave na življenje 20.55 Cabirijine noči, italijanski barvni film 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.15 Nitti - izsiljevalec, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika 19.30 Dnevnik 20.10 Svet športa 21.00 Kockar, 3/6 del ameriške nanizanke 21.35 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Šansoni 22.55 Gabrielov ogenj, ameriška nadaljevanka 23.45 Električni kavboj 0.15 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka 11.30 Filmski režiserji 12.05 A Shop 19.15 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 K 9000, ameriški barvni film 22.50 Dance Sessi-on, oddaja o modernem plesu 23.30 A Shop/CMC TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Oče, mati in devet otrok, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.40 Srečanje z naravo 14.10 Big Vallev 15.00 Jaz in SLOVENIJA 1 22.05 NIKOLI V ŽIVLJENJU nemška drama: igrajo: Hans Peter Hallvvachs, Anica Dobra in drugi; Inženir Scheiner, ki ga je zapustila žena, razočaran leže na železniški tir, lastnik bara Minski ima kup dolgov in poskuša oropati banko, Balkanka Mirni pa pripotuje v veli ko mesto, da bi našla svojega ljubega. Vendar nobenemu ni usojeno, da bi svoj načrt ures ničii, vlak namreč zapelje na stranski tir, banka je zaprta, veliko mesto pa ostaja tuje in prazno. ti, otroški program 15.06 Nils Hol gersson 15.30 Am, darn, des 16.05 Športna abeceda 16.30 Kviz in video uspešnice 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 V senci zlate plame 22.35 Sanje o nežnosti, francoski film 0.40 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Kultu ra 2015 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Smo vsi fašisti? 22.00 Čas v sliki 22.30 Španija - v senci sonca, 2. del dokumentarne oddaje SPORT"V Športna trgovina na dvorišču hotela Jelen v Kranju, telefon 211-466/33 VELIKA IZBIRA TENIŠKIH LOPARJEV IN TENIŠKIH COPAT ZNAMKE HEAD 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki danes - jutri 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-infor-mativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA l 5.00-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus - 10.05 - Posebna oddaja - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.10 - Osmrtnice in obvestila -15.00 - Radio danes, radio jutri - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.00 - Posebna oddaja 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Sotočja in glasba - 21.05 - Zaplešite z nami 22.00 - Zrcalo dneva 22.30 - Zimzelene melodije - 23.05 - Literarni nokturno 23.15-4.30 - Nočni program - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informati vna oddaja BBC, EPP - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija - 16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 18. maja CENTER amer. drama KURBA ob 18. in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVLJICA amer. barv. film VVEDLOCK - POROČNA OGRLICA ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK TOREK, 19. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.45 Video strani 8.55 Program za otroke Zgodbe iz školjke 9.55 Boj za obstanek: Pravičen delež za vse 10.20 Angleščina - Follovv me 10.40 Kemija: Ood rude do surovega železa 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Svetovalna oddaja, ponovitev 11.45 Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Napovednik 15.25 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Bogata in tuja, ponovitev angleškega filma (ČB) 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Program za otroke 17.10 Lonček, kuhaj: Sadna torta 17.25 Plamenica, angleško sloven sko češka nadaljevanka 17.50 Potovanje kukavičke Kukuč-ke 18.20 Regrat - Lučka 18.35 EP, Video strani 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.26 EPP 20.30 Osmi dan 21.20 Novosti založb: Odprta knjiga 21.30 EPP 21.35 D. Decoin: Grad na soncu, francoska nadaljevanka 22.25 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Kronika ICSID 23.15 Napovednik 23.18 EP, Video strani 23.20 Sova Življenje po Henrvju, angleška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka Glasbeni utrinek: Maurice Ravel: Pavana za umrlo kra-Ijično 0.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani 15.00 Mednarodna obzorja: Albanija, ponovitev 15.40 Sova, ponovitev: Vietnam, avstralska nadaljevanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Orion 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik, Sarajevo 20.00 Simpsonovi, ameriška nanizanka 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.00 Omizje 23.00 Svet poroča, ponovitev 23.40 Video stra- 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Ponovitev iz Malavizije 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Popolna tujca 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Kockar 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Ma lavizija 17.00 Tega nočem več delati, izobraževalna oddaja 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.10 Ljudje, ki so ubili Kenne-dvja, ameriška dokumentarna serija 21.10 V velikem planu 23.10 Dnevnik 23.30 Slika na sliko 0.15 Poročila v angleščini 0.20 Horoskop 0.25 Poročila 0.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Pod nadzorom, ponovitev francoskega filma 18.50 Zgodovina hrvaškega jezika 19.30 Dnevnik 20.00 Na zdravje, ameriška humori stična nanizanka 20.35 Marlboro music shovv 21.10 Kockar 22.05 Kr vna pravica, angleška nadaljevanka 23.00 Oddaja resne glasbe 23.45 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.30 Borza 12.15 K 9000, ameriški barvni film, ponovi tev 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Hiša ob Hudičevem močvirju, dokumentarni film 21.00 Maurice, angleški barvni film 23.05 A Shop/ MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 10.30 Šola za tatove, ponovitev italijanskega filma 12.05 Športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Urad, urad 14.00 Big Vallev 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.05 Oddaja z SLOVENIJA 1 SOVA ŽIVLJENJE PO HENRJJU Sarah bolj slabo tolaži Clare, ki jo je fant pustil zaradi procesije drugih deklet. Eleanor skuša Clare pomagati po svoje. Babica pouči vnukinjo, da si ne sme preveč jemati k srcu, če si je njen fant našel lepšo od nje... IVI IftiA MILK miško 15.30 Am, dam, des 16.05 Otok zadnjih gusarjev, avstralska nadaljevanka 16.30 Mini atelje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Barve prihodnosti 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Universum 21.00 TV kotiček za živali 21.07 Pogledi s strani 21.15 Bazen, francosko-italijanski film 23.05 Ob sapo, avstrijski film 0.35 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Viaje el Espanol, tečaj španskega jezika 17.30 Orientacija 18.00 čudovita leta 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.57 Kultura 20.15 Oddaja 20.45 Črno na belem 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.20 Placido Domingo - 25 let na Dunaju 22.45 Klub 2 Poročila 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vaš bančni svetovalec - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 - Športne novice - 17.10 - Aktualna tema 18.00 - Novice -osmrtnice - 18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije - 16.30 - Športni obzornik - 17.20 - Zanimivi napotki -18.15 - Klepet s poslušalci - 18.55 -Napoved sporeda - RADIO SLOVENIJA 1 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00 10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.05 - Na današnji dan -13.00 - Danes ob 13-ih - 13.45 - Iz tujega jezika - 14.05 - Poslovne informacije - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Studio ob 17-ih -19.00 - Radijski dnevnik - 20.00 -Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 - Od premiere do premiere - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 19. maja CENTER prem. amer. kom. SKODRANA SUZI ob 18. uri, amer. drama KURBA ob 20 uri STORŽIČ amer. glasb, film V POSTEUI Z MADON-NO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR prem. amer. kom. MOJA PUNCA ob 18 in 20 uri RADOVLJICA Ni predstave! Glasbena lestvica RADIA ŽIRI Lestvico lahko slišite v sredo, 20. maja, popoldne na valovih RADIA ŽIRJ! Lestvico ureja NATAŠA BESTER DOMAČA LESTVICA 1. Čuki - Tvoj metulj 2. Alberto Gregorič - Amore, amore 3. Miki Šarac - Lizika 4. Marijan Smode - Ti 5. Ivo Radin - Pesem srca 6. Adi Smolar - V Slogi pa vrtijo 7. Petra Bizjak - Pomlad Novi predlog: Malibu - Nena TUJA LESTVICA 1. Guns'n' Roses - You could be mine 2. INXS - By me side 3. Oueen - The shovv must go on 4. Michael Jackson - Black or white 5. Prince - Cream 6. Boy George - Hare Krishma 7. John Denver - Annie song Novi predlog: Linda Martin: Why me Predlogi za 1. lestvico "Tržiški hit": Domači: Hej, dekle - GLOBUS BEND Prvi poljub - COCO Rad bi ti priznal - MIRAN RUDAN Ne damo Slovenije - VETER Prijatelji - MALIBU Tuji: Stay - SHAKESPEARS SISTER Goodnight girl - WET WET WET To be with you - Mr. BIG Good ga ve ročk & roll - KISS You - TEN SHARP Izberite tri skladbe, ki so vam najbolj všeč in jih vpišite na kupon. Poleg tega pa dodajte en tuj in en domač predlog, za katerega želite, da se na lestvico uvrsti. Pripišite še naslov in pošljite do torka, 19. 5., na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič. Lestvico lahko poslušate vsak četrtek ob 18.05. Domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov RADIO ŽIRI, TRG OSVOBODITVE 1 64226 ŽIRI! Tokrat je bila sreča na moški strani! Peter Vrhunc, Topolie 6 iz Sele dobi bon v vrednosti 1.000 SLT v TRGOVINI "TRŽNICA" Šolska ulica 14 v Škof j i Loki. Albin Urh iz Bohinjske Bistrice, Jelovška 10 pa dobi novo kaseto Marjana Smodeta. Obema nagrajencema iskreno čestitam! GORENJSKI GLAS TRŽIŠKI HIT KUPON ŠT. 1 Naj:___ RAD TRŽIČ IftFKVENCE -UKW STtntO tU) 9 m 9b MH; SREDNJI VAl m84 KH/ Predlog: M_ Domač: JEAI5 Cl KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Sončkov kot Gunsi, qua pa Seveda, drug petek so G'N'R na Madžarskem pol pa še v Avstriji, v katerih mestih pa bom zamolčal in sicer iz zelo premetenega razloga. Njihova muzka se prodaja k' svi- na, normaln' tud' zraven spadajoč material, kot so miki-ce, bedži, razglednice, zastave... Dobr' pusfmo zdaj Axl'na in njegove. Vprašanje od prejšnič je bilo full lahko, vsi ste, jasno, odgovorili pravilno. Gre za famozno Šerbi ali pa Barbaro Šerbec, sej ni TEf Industrija termičnih izolacij Trata 32, Škofja Loka V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA mil VAM NUDIMO ŠIROKO IZBIRO IZDELKOV IZ TERMOTERVOLA PO UGODNIH CENAH IN POGOJIH. NA VOLJO SO VAM IZDELKI RAZLIČNIH KVALITET, TUDI IZVOZNI PROGRAM. DELOVNI ČAS: - VSAK DAN OD 7. DO 17.00 URE - PONEDELJEK OD 7. DO 15.00 URE - SOBOTA OD 7. DO 12.00 URE INFORMACIJE: ® 631-602 direkten 631-151 h.c. PRAVILNA IZBIRA ZA IZOLACIJO VAŠEGA DOMAJE.... j VOL važ'n. Tako je bilo. Žrebal' smo. In. Kdo bo tokrat srečni dobitnik. Pa ja. To bo Sabina Hafner, Breg ob Savi 43. 64221 Mavčiče. Poštar b° prirolal eno pisemce, z njim pa v Sončka po obljubljeno nagrado. TOP GUNS 1. Use Your Illusion II - Gunsi 2. Use Your Illusion I - G'N'R 3. Appettite for Destruction Guns & Roses NOVOSTI Qua je nov'ga. Andrej Šifrer. zvam Barcafe je posnel en° novo zadevo, pravzaprav je nekatere svoje stare komade zaigral v angleščini, no, kaj je tudi novega. Zadeva }e Smells Like Countrv, klice pa se Underground CovvboV' Potem pa je tu še ena zadeva od ansambla Veter, ki sl# na ime Dobro jutro. Pa še en LP od Bad Religion. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 46: Najprej en podatek, namreč iz Slovenije bo šlo na končen G'N'R v ??? 20 busov Gunsfu-nov. V !!!, kjer bo koncert kakšen dan pozneje pa gotovo še več. Torej ??? in !!! sta dve mesti v dveh sosednji*1 državah, kjer bodo v kratkem gostovali Guns & RoseS' Uganite ??? ali pa !!! meni je vseeno. Dopisnice pričakujem do srede, 20. maja, v uredništvo Gorenjskega g^' sa s pripisom "Suns & Roses > Don't cry. Čav. Miss narcis v Planini pod Golico Turistično društvo Planina pod Golico tudi letos organizira zabavno prireditev pod naslovom Miss narcis • Prireditev se bo začela na Prireditvenem prostoru ■v lanini pod Golico v nedeljo. 17. maja, ob 14. uri. Organizatorji obljubljaj0 zabaven program in seveda volitev najlepše obiskovalke. V kulturnem programu bo sodelovala folklorna skupina z Javornika, na citrah pa bo igrala Danica Butinar. Veliko bo tudi zabavnih iger za gledalce. • D. S. OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčaneva 1, Krani tel. 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 91.3 FH STEREO GLAS GOSTILNA MATJAŽ Žrebanje 27. junija 1. NAGRADA GORSKO KOLO OMNI A ŠPORT 2. NAGRADA VRTNA GARNITURA SALON ARK MAJA PREDOSLJE 3. NAGRADA VREDNOSTNI BON 10.000 SLT JEANS CLUB PETRlt 4. NAGRADA VREDNOSTNI BON 3.000 SLT KAVARNA IN SE VEC DRUGIH NAGRAD Zasebna turistična agencija MEGGI JOURS ŠKOFJA LOKA Titov trg 3/a Telefon: 064/620-229 FAX: 064/620-222 Prirejamo razna potovanja doma in v tujini. V mesecu maju in juniju ponujamo zelo ugodne programe za enodnevne in dvodnevne izlete: CELOVEC (minimundus ali svet v malem) 1 dan, 16. 5., 23. 5., 30. 5.. 6.6., 20. 6. 1992 CENA samo 8 DEM in majhna doplačila za minimundus MUENCHEN 1 dan, 30. 5.. 13. 6., 27. 6. 1992 CENA 35 DEM. PADOVA - BENETKE 1 dan, 16. 5., 30. 5.. 13. 6.. 27. 6.1992 CENA 25 DEM, doplačilo 3.600 ITL za Vaporettom. CARDALAND 1 dan, 20. 6. 1992 CENA 50 DEM. PADOVA - SAN MARINO 2 dni, 23. 5.. 20. 6. 1992 CENA 110 DEM. Prirejamo tudi skupinske izlete po želji po zelo ugodnih cenah. Pridite in se prepričajte! Želimo Vam prijetno potovanje z našo Agencijo. NOVOST NA NAŠEM TRGU! Avtomat za izdelavo Aparat CAPPUCCIO Aparat VACOMAT za smetane SVVHIP za avtomatsko pe- sodobno vakumira- protesionalen, njenje mleka. Priklju- nje hrane, neškodljiv za či se lahko na vse vr- okolje ste strojev za kavo. VSI APARATI SO ŠVICARSKE IZDELAVE Nudimo tudi ostali program za opremo gostinstva: aparate za expres kavo ELEKTRA ledomate SCOTSMAN profesionalne stroje za pomivanje HILDEBRAND, LA PAVONI Prodaja in servisira: STORIN d.o.o., Žirovnica 109, tel.: 064/801-030,fax : 064/801-539 EMONA MERKUR, d.o.o. Šmartinska 130, Ljubljana Oddaja v najem SKLADIŠČNI PROSTOR 1. Naslov: Prešernov trg 92, Jesenice (v centru mesta pod marketom E-Merkurja) 2. Velikost: skladiščni prostor - skupna površina 169 m2 3. Dostop: neoviran in pokrit kamionski dostop 4. Informacije: g. Grobler tel.: 061/442-679 KRANJ, d o o. ELEKTRO TRGOVINA Z ELEKTRONIKO O upori, diode, kondenzator/1, Integrirana vezja, tranzistori!, > telefonija, antenska tehnika, konektortl, spojni elementi, O »vetlla, žarnice, ledlce, sponke, kabli, Inštalacijski material, 7 el. mag. ventili — kataloška prodaja željene opreme — MOŽNOST NABAVE PO SPECIFIKACIJI — brezplačna dobava na dom O < o Cesta JAKE PLATIŠE 13, Tel. 326-081/983/ Fax 328-082 MUAaSAj KRANJ J Veleblagovnica Globus oddelek posebne ponudbe - v pritličju ob vhodu UGODNE CENE: okrasni cvetlični lončki od 307,80 do 2.550,00 SLT, dolge jeans hlače 1.265,80 SLT. kratke jeans hlače 831,30 SLT, majice kratek rokav362,00 SLT, ležalke iz slame 109,40 SLT, beli kuhinjski damastni servieti od 39,50 do 80,60 SLT, moške kopalke 73,70 SLT, obešalniki vseh vrst in še **i še. ■>BHNC SVEČANA 2 E N S K A IN MOŠKA OBLAČILA lumsic'ov.i Id. Kuni, tel: (H.4 (I I (i«4 SREDA, 20. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.10 8.20 8.20 9.10 10.56 11.50 12.00 12.05 15.35 15.45 15.50 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 22.10 22.15 22.40 23.05 23.08 23.10 1.15 Video strani Program za otroke Krava v cirkusu, plesni forum iz Celja Niccolo Machiavelli: Man dragola, ponovitev predstave Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica D. Decoin: Grad na soncu, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik Gaiaktična odiseja, ponovitev japonske dokumentarne serije EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Freud gre od doma, švedski film EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev: Življenje po Henrvju, angleška nanizanka, Vietnam, avstralska nadaljevanka, Glasbeni utrinek: Maurice Ravel: Pavana za umrlo kraljično 18.00 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, ORF 20.10 športna sreda 20.10 VVemblev: Finale PEP v nogometu: Sampdoria - Barcelona, prenos 22.10 Mednarodna prijateljska košarkarska tekma: Slovenija - Hrvaška, posnetek iz Slovenskih Konjic 23.35 36. kolo slovenske nogometne lige 23.50 Vezilo VVolfu, Praizvedbe slovenskih skladb 1.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Bat man 9.30 Kremenčkovi 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Na zdravje 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Kockar 14.40 Modre čelade 15.35 Malavizija 16.00 Poročila 17.30 Vojni invalidi 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Štela, hrvaški barvni film 22.10 Hrvaški feniks 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Dobra, stara Škotska, ponovi tev 18.50 Zgodovina hrvaškega jezi ka 19.30 TV dnevnik 20.10 Nogomet: Finale pokala evropskih prvakov - Barcelona : Sampdoria, prenos iz Londona 22.05 Kockar, nanizanka 23.00 Metal mania 23.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.30 Maurice, ponovitev filma 12.30 A shop 19.00 A Shop 19.15 Male živali 19.30 Rola nje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Kult - Ura 21.05 Vdovstvo Karoline Žašler, slovenski barvni film 22.35 A Shop TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 10.30 Cesta črnskih koč, francoski film 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.35 Urad, urad 14.00 Big Valley 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas -Deček iz Flandrije 15.30 Grajski duh 15.55 Helmi 16.00 Kotiček za živali 16.05 Otok zadnjih gusarjev 16.30 Za in proti 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Barva prihodnosti 18.30 Trojica s štirimi pestmi 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20J5 Sissi, avstrijski film 21.55 Pogledi s strani 21.55 Mane TV SLOVENIJA _SOVA NENADNI USPEHI ameriška humoristična nanizanka; igrajo: Alan Ruck, Hea-ter Lochlear in drugi. Brata Da vies sta čuden par Starejši Charlie je nadarjen in duhovit, na žalost pa brez samozavesti, mlajši Jack pa ima izredno sposobnost, da vsakogar pre priča v tisto, kar si želi. Brata prepriča, da odideta v Hollv vvood, kjer ju čaka delo scenaristov. To delo pa zanima tudi Alexandro Burton in Kate Grif-fith. V Hollywoodu jih sprejme producentka Dovn, ki jim pri pravlja presenečenje za prese nečenjem. kenka in vohljač 22.55 Na vrat na nos, ameriški film 0.25 FBI 1.10 čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.55 Leksikon umetnikov 16.15 Neznani Christian Doppler 17.00 Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čudovita leta 18.30 Zarjovi lev! 19.00 Lokalni pro gram 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport, Nogomet - evropski pokal 22.00 Čas v sliki 2.25 Knjiga meseca 22.35 Zadevi J Robert Op penheimer, nemška TV drama 0.50 čas v sliki/1000 mojstrovin 064/ 211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Z arni-ko med zelišča 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Od srca do lonca - 16.30 - Prenos dnenvo-in-formativne oddaje R Slovneija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19 ure - EPP 17.00 - Športne novice - 17.10 - Na rodno zabavna lestvica - 18.00 -Novice - osmrtnice - 18.10 - Glasbeni gost - 19.00 - Odpoved programa - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus - 10.00 - Poročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti -13.00 - Danes ob 13-ih 13.20 -Osmrtnice in obvestila - 14.05 - Poslovne informacije 16.15 - Radijska tribuna - 17.05 - Studio ob 17-ih - 19.00 - Radijski dnevnik -20.00 - Odskočna deska - 21.05 -Zborovska glasba po želji poslušalcev - 22.00 - Zrcalo dneva - 23.05 -Literarni nokturno - 23.15-4.30 - Nočni program - L RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska • 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok - 10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža 10.55 - Pet za pet 11.20 -Halo 92 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - Črna kronika 12.55 -Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 20. maja CENTER amer kom. SKODRANA SUZI ob 18 uri, amer. drama KUR-BA ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. IZ SVOJE KOŽE NE MOREŠ ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. kom MOJA PUNCA ob 18. in 20 uri DUPLICA amer. akcij, film RIBA, PO IMENU VVANDA ob 20. uri RADOVLJICA amer. pust. film HOOK KAPITAN KLJUKA ob 20. uri UGANKARSKI KOTIČEK ČETRTEK, 21. maja 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.10 10.10 10.40 10.55 10.55 11.20 11.40 12.00 12.05 14.50 15.00 15.05 16.55 17.00 17.10 17.10 17.35 18.25 18.28 19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 S 23.15 23.18 23.20 V5 Video strani Program za otroke Pedenjžep Stare japonske pravljice: Trije bratje in divje hruške Šolska TV, ponovitev Boj za obstanek: Pravičen delež za vse Angleščina - Follovv me Kemija: Od rude do sinovega železa Poročila Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev Finale PEP v nogometu: Sampdoria Barcelona, pos Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke: Elifine sanje Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Gore in ljudje EPP Tednik TV Dnevnik 3, Vreme, Šport Poslovna borza Kronika ICSID Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka Šingen, japonska nadalje vanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Sova, po novitev: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Vietnam, avstralska nadaljevanka. Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 18.00 Re gionalni programi - Koper 19.00 Video lestvica 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV Dnevnik RAI 20.00 Simp sonovi, ameriška nanizanka 20.30 Po sledeh napredka 21.30 Umetni ški večer 21.30 Video na Sloven skem 22.30 Tri sestre 23.00 Nestrp nost 23.35 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Su per babica 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 12.00 Poročila 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Ko ckar, ponovitev 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Znanstveni pogovori 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.10 Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.10 Pred vrhunskim srečanjem za ohranitev zemlje: Življenje in dolg 22.00 Glasbena oddaja 22.30 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 0.05 Horoskop 0.10 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.20 Štela, ponovitev 18.50 Zgodo vina hrvaškega jezika 19.30 Dnev nik 20.10 Ona in on, ameriška humoristična nanizanka 20.35 Svet živali 21.10 Kockar, ameriška nanizanka 22.05 Edvvard VIII, angleška nadaljevanka 22.35 Pepsi DJ MAG 23.35 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Male živali 10.45 Vdovstvo Karoline Žašler. slovenski barvni film 12.10 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjemiška žilica 19.30 Rola nje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informa tivm program 20.30 Kanalizator Shovv 20.50 Olimpiada možganov, kviz 21.15 Ciklus najboljši komedi-janski par 22.40 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Sissi, po novitev filma 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Barva prihod nosti 13.35 Urad, urad 14.00 Big Vallev 14.50 Psi, naši najboljši prija telji 15.00 Jaz in ti 15.05 Muppet Babies 15.30 Am, dam, des 16.05 Otok zadnjih gusarjev 16.30 Uspeš niče in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki SLOVENIJA 1 SOVA DRAGI JOHN Kirka pride obiskat brat Bob, ki mu je pred dvema letoma ukradel nevesto. John končno pripravi Kirka do tega, da se sreča z bratom v spovedma Zaupni pogovor pokaže, da sta si brata čeprav Bob nosi duhovniško obleko - zelo podob na 18.05 Barve prihodnosti 18.30 Troji ca s štirimi pestmi 19.22 Znanje da nes 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Shovv Mix 21.20 Pogledi s strani 21.30 Azzuro - barva zmage. 1/2 del italijanskega TV filma 23.00 Desni breg, levi breg, francoski film 0.40 Čas v sliki/Ex Libris TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 17.15 Sestanek z živaljo 18.00 Čudovita leta 18.30 Nagradna igra 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.45 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 VVorld Music Avvard 1992, slavnostna podelitev 23.30 Happv Birthdav, Mozart 0.05 Zmaga po številkah 0.35 Čas v sliki/Ex libris 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.35 - Misel za dan - 14.40 - Vse o cvetju - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informa tivne oddaje R Slovenije - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.15 - Na policah zgodovinskega arhiva 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.40 - Nasveti za zdravo življenje - 19.00 - Odpo ved programa - RADIO TRŽIČ 16.10 - Obvestila - 16.30 - Informa cije o utripu Tržiča - 16.45 - Pred stavljamo vam - 17.30 - Novosti iz diskotek - Robinson klub - 18.05 -Tržiški hit 18.50 - Gorenjski glas opozarja 18.55 - Napoved sporeda za petek - RADIO SLOVENIJA l 4.30-8.00 - Jutranji program -8.00-10.00 - Radio plus 10.00 - Po ročila - 11.30 - Pregled domačega tiska - 12.30 - Kmetijski nasveti 13.00 - Danes do 13-ih - 13.45 - Iz tujega tiska 14.05 - Poslovne informacije 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.06 - Studio ob 17-ih 18.30 - Varnostna kultura 19.00 -Radijski dnevnik - 20.00 - Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 - Literarni večer 22.00 - Zrcalo dneva 23.05 - Literarni nokturno 23.15 5.00 - Nočni program l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.55 -Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, za hvale 12.20 - Črna kronika - 12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 21. maja CENTER amer kom SKODRANA SUZI ob 18 uri, amer drama KUR-BA ob 20 uri STORŽIČ amer trda erot OGNJEMET STRASTI ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20 uri DUPLICA nem trda erot MERILYN ob 20. uri RADOVLJICA amer fant kom KRALJEVI RIBIČ ob 20 uri moderni interieri 1 2 j 3 ! 4 5 6 7 ; 8 ! 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Sponzor današnje križanke. Ml trgovsko podjetje na svojih prodajnih mestih v Kranju in Jesenicah ponuja pestro izbiro stanovanjske opreme in pohištveni program za opremo vseh bivalnih prostorov. V novejšem času nudijo pestro izbiro pohištva za pisarniške prostore ter vam v sodelovanju s svojimi kooperanti pomaga od ideje do realizacije. Za križanko je trgovsko podjetje Ml prispevalo naslednje nagrade: 1 MEDICINSKA JOGI VZMETNICA 2 STOL (vrtljivi) 3. ZLOŽLJIVI VRTNI STOL 4. PRUČKA Tri nagrade v vrednosti po 1.000,- SLT prispeva GORENJSKI GLAS. Nagrade so lepe, zato smo prepričani, da se boste potrudili pri reševanju. Želimo vam veliko sreče! Včeraj je komisija bralcev Gorenjskega glasa opravila javno žrebanje prispelih rešitev križanke PIOMA BLED. V bobnu za rešitve je bilo tokrat 1.458 dopisnic s kuponi in rešitvami. Maja Mohorič pa je izžrebala naslednje nagrajence: 1. nakup v vrednosti 5.000,- SLT v Pioma shopu: MARIČKA MAVEC, ŠORLIJEVA 31, 64000 KRANJ 2. nakup v vrednosti 3.000,- SLT v Pioma shopu: BOJANA LEBAN, PODLUBNIK 152, 64220 ŠKOFJA LOKA 3. nakup v vrednosti 2.000,- SLT v Pioma shopu: BREDA ANŽEJ, C. ST. ŽAGARJA 18, 64000 KRANJ 4. - 8. nagrada: nakup v vrednosti po 1.000,- SLT v mesnici Dol har na Koroški c. 26 v Tržiču (kjer meso in mesne izdelke dobi te po diskontnih cenah!): JERNEJ PORENTA, KRANJSKA C. 12, 64240 RADOVLJICA MIRJAM JEGLIČ, ŽIGANJA VAS 14/A, 64203 DUPLJE DANIELA SUHADOLNIK, STARETOVA 37, 64000 KRANJ PFAJFAR MARIJA, SELCA 27, 64227 SELCA DRUŽINA ČUK, PARTIZANSKA 23, 64290 TRŽIČ Najvažnejše pri nagradni križanki Pioma: tokrat ste n*' grajenci prav vsi, ki ste poslali rešitve križanke Pioma in r bila Vaša rešitev včeraj do 8. ure v bobnu za žrebanje! v"se prispele rešitve so namreč razvrščene po abecedi in skrbno shranjene v Pioma shopu na Bledu, Ljubljanska 13/a. Če ste poslali rešitev križanke - zglasite se čimprej v Pioma shopu na Bledu in pri nakupu v tej odlično založeni trgovini (kJ* opremijo in oblečejo Vašega otroka) Vam bodo priznali 5 od stotkov popusta. Piomin popust za reševalce križanke iz G° renjskega glasa velja do 31. maja - trgovina pa je odprt' vsak dan od 8. - 19. ure in ob sobotah od 8. - 12. ure. In to »" ni vse: v Piomi obljubljajo še dodatna presenečenja, ko s« boste oglasili pri njih. Petodstotni popust in še več - to Je nagrada za vse, ki ste poslali rešitev križanke Pioma. Pa še to: reševalci križank ste predlagali, da objavljamor0' šitve vseh gesel v križanki, ne le pravilno geslo pokrovitelj3 Odslej bomo pri naslednji križanki objavljali rešitve pod "vodo ravno" iz prejšnje križanke: Rešitev križanke "PIOMA SHOP BLED" št. 35, z dne 8. 5.1992: VODORAVNO: TRK, OL, IAN, PROIZVODNJA, INŽENIRING, PRT, ALADIN, IA, LAR, NN, NI, GOST, ORGANIST, OJ, ORTO, DIONIZ, IKS, TVIL, TAT, TEIN, PIJ, ETNA, KRONOS, RAA, ARES, MEČ, VŠ, BLED, ANA, ISO, PIOMASHOP, GEL, ALENKA, KORZO, SITKA, ANAA Industrijsko oblikovanje kot del razvojnega procesa Ljubljani bo od 17. do 23. maja 1992 svetovni kongres industrijskih oblikovalcev imenovan ICSID. Kranj s Sv°jim gospodarstvom pa bo gostitelj udeležencev kongresa tretjega dne (20. maja 1992). Generalni sponzor teto dne pa je podjetje Iskra Terminali, kjer se bo odvijala tudi okrogla miza na temo Industrijsko oblikovanje faza razvojnega procesa. h . • °J za kupce postaja vse težji n težji. Tržišča so se močno Pomenila in se vedno hitreje sPreminjajo, v igro lahko vsto-PaJo le najagresivnejši in naju-Pešnejši. Kdor pa se ni pripra-'Jen prilagajati novim razmeji, pa hitro iz te igre izpade. ,°rnembno vlogo pri bitki za ;uPce pa igra oblika izdelka. n fa mora biti vsak dan lepša, Netnejša. Tega se moramo Sl zavedati. ,ry' stik uporabnika z izdel-om je vzpostavljen z očmi. V slednjem koraku je treba ,lv'ar otipati, preizkusiti. Na onCu se večina hoče prepriča-1 še o funkcionalnosti in teh-n°'oški ustreznosti. Ko je to ^Pravljeno, se začne pogovor o Ceni. ak vrstni red velja za izbor in .^kup večine širokopotrošnih Jelkov iz katerekoli industrij- se trenutno nahajamo. Vendar pa se takih ambicioznih razmišljanj ne smemo odreči. Le vztrajno ustvarjalno delo in iskanje lahko omogoči uspehe. ki pa jih v slovenskem prostoru ni malo. Le-teh si ne upamo naštevati, saj bi lahko koga izpustil, vendarle pa, ali ni že to veliko priznanje, da nas bodo v času svetovnega kongresa obiskali največji strokovnjaki s tega področja. To bo hkrati tudi priložnost, da pridobimo kakšna nova znanja in izkušnje. Ne gre pa pozabiti tudi na dragocene človeške kontakte, ki jih bomo vzpostavili in si na ta način kaže izborili prostor na zahtevnem trgu. Darko Pretnar ske panoge (tekstil, usnje, pohištvo, elektronika, gospodinjski aparati itd.). Vsa ta dejstva nam narekujejo, da je pri vsakem izdelku treba veliko težo dati industrijskemu oblikovanju: estetiki, ergono-miki in funkcionalnosti. Estetika - to je prijetna oblika na pogled. Ustvari osnovni kontakt in prepriča kupca, da gre v nadaljnje raziskovanje. Ergonomija - izdelek mora biti prijeten na otip in prijazen za uporabo. Funkcionalnost - ali vse deluje tako, kot je treba in ali so izpolnjene vse želje uporabnika za tak izdelek (pa še kakšna želja več). Tehnika in tehnologija morata spoštovati vse te parametre, če hočemo, da je izdelek še cenovno zanimiv. Ravno slednje pa je tisto, kar razlikuje oblikovalca od industrijskega oblikovalca. Oblikovalec se posveti zgolj novi formi (obliki), medtem ko mora industrijski oblikovalec upoštevati še stanje in zmožnosti tehnike in tehnologije. Zato je v procesu razvoja nujno tesno sodelovanje med oblikovalci, konstruktorji in tehnologi- Tukaj pa prihaja do večnega konflikta "kdo je glavni". Kdo narekuje obliko izdelka: oblikovalec ali konstruktor? Enostavnega odgovora ni. Prevlada je odvisna od samih udeležencev razvojnega procesa, to je, na kateri strani se nahaja več informacij s trga, kakšno je stanje tehnike in tehnologije, kakšni so modni trendi in končno, kdo ima večji ustvarjalni po- Upognjeno pohištvo na Slovenskem tencial, ki gaje sposoben mate-rializirati (izdelek narediti). Zatorej je potrebno interdisciplinarno znanje in izkušnje, pa še delček vizionarstva, saj izdelki, ki so danes v razvoju, pridejo do uporabnika šele čez šest mesecev, eno leto ali več. Vmes pa je še cel kup stroškov, od izdelave modela, prototipa, pa do rednih orodij za proizvodnjo. Se pravi, da je pripravljalno obdobje in usklajevanje različnih strok v tem obdobju ključnega pomena za uspeh projekta. V Iskri Terminali te zakonitosti že dalj časa upoštevamo in to se kaže v posameznih izdelkih, ki so prodrli na svetovni trg. Upoštevanje le-tega je osnovni pogoj, da te na trgu sploh opazijo in se hočejo s teboj pogovarjati. To pa ni vse, saj v primeru, da si na svojem področju zelo dober, ti novi pristopi in oblike omogočajo preskok v višji cenovni razred. Seveda so želje po prehodu v višji cenovni razred že lahko preoptimistične, saj vemo, kje Adi Fink: Oblike Zunanji sodelavci v tej številki Mag. Darko Pretnar, direktor tehničnega področja v Iskri Terminali Zora Torkar, kustosinja v Kulturnem centru Kamnik Verena Štekar - Vidic, kustosinja v Kovaškem muzeju Kropa Prilogo uredila Lea Mencinger. Oblikovanje Mirjana Draksler in Studio GT Fotografije: Jure Cigler in Peter Kozjek Edicija krivljenja lesa je tudi č Slovenskem dokaj bogata. ^e v smislu industrijskega masnega krivljenja lesa, temveč Predvsem za vsakdanje potrebe kmetijstvu in obrtništvu (sodstvu, kolarstvu, ladjedelnici v % '■i li U). Enkraten pojav so tako enovane bloške smuči, ki jih enja že leta 1689 v svoji Sla-!vojvodine Kranjske naš zna-y polihistor Janez Vajkard a'vasor. Tehnika izdelovanja " smuči nam je znana le iz lenega izročila. Tako naj bi pred krivljenjem mehčali s prjenjem v gnoju, v segreti pe-la ognju ali v vreli vodi, na-v Pa sušili v posebnih pripra-ah "krivilnikih ali modlih" ali £ kar med latami v kozolcu, rjoletja dolgo so bile torej edi-^ Potrebe po krivljenju lesa v ^Pjtništvu, zato Thonetova teh-'ka krivljenja sredi 19. stoletja (.°rneni veliko revolucijo v obr-d'n industriji. Michael Thonet \J% - 1871) je že v 30. letih l' stoletja začel izdelovati povezne dele pohištva iz ukri-^nih in zlepljenih furnirjev, s p^er je želel poenostaviti in peniti do takrat prevladujoče ištvo iz masivnega lesa. Z prZr>irni poskusi je izboljševal va?Ces krivljenja in odstranje-|j .Pomanjkljivosti, ki so se v gj3ksi pojavljale. Za svoje ori-jenalno delo je dobil privilegiji obenem pa se je povečalo ^ edno zanimanje za njegovo Ofj šnjeno pohištvo. Novost, , ginalnost, predvsem pa ele-hntn-ost so bile glavne odlike v °netovih izdelkov, slonet je leta 1849 osnoval Porfa^ s s'nov' samostojno imetje na Dunaju, kasneje kovano Gebriider Thonet, ki je ustanavljalo svoje filiale predvsem na Moravskem in Slovaškem, kjer so bili kvalitetni bukovi gozdovi in poceni delovna sila. Zlasti pa so nastajale številne tovarne upognjenega pohištva po preteku Tho-netovega patenta (1869). Tako drugod po Evropi, kakor tudi po slovenskih deželah. Tudi pri nas so nastajale tovarne v bližini bukovih gozdov, predvsem na Štajerskem. Slovenske tovarne so obratovale le malo časa, večina je prenehala delati po 1. svetovni vojni, ostale pa v Času velike gospodarske krize v 30. letih 20. stoletja. Prve tovarne so nastale v bližini Maribora, v Trobljah pri Slovenj Gradcu, v Poljčanah, največja in najbolj znana štajerska tovarna pa je bila v Oplotnici. Poleg stalno zaposlenih delavcev, so lastniki zaposlovali tudi sezonske delavce na domu, zlasti ženske, ki so pletle iz viter sedeže in naslonjala ter sestavljale polizdelke. Ob koncu 19. stoletja sta delovali še dve tovarni, in sicer v Bistri pri Ljubljani in v Tolminu. Tovarno v Duplici pri Kamniku pa je leta 1904 (vpisana v trgovski register šele 1910) osnoval Ivan Ba-hovec, ki je poleg upognjenega pohištva izdeloval tudi parkete. V prodajnih katalogih tovarn najdemo izredno široko paleto izdelkov iz upognjenega lesa, od najrazličnejših stolov pa do klopi in naslonjačev istih serij, otroških sedežev, gledaliških vrstnih sedežev, stolov za razne delavnice in pisarne, gugalni-kov, raznih vrst miz, obešalnikov, klečalnikov, umivalnikov, stojal za brisače, posteljnih stranic, zibk do stojal za rože. Izdelke, narejene sicer samo iz bukovega lesa, so niansirali od mahagonijeve, palisandrove, ebenovinaste pa celo do zelene, rdeče in lila barve. Sedeže in naslonjala stolov in klopi so izdelovali iz pletenih viter in iz vezanih plošč z različnimi vtisnjenimi in vžganimi secesijski-mi motivi. Izdelki slovenskih tovarn se niso razlikovali od izdelkov mnogo večjih tovarn na Češkem, Moravskem ali Slovaškem, tudi proces dela je bil enak, razlika je bila le v tem, da je bila ponudba na Slovenskem mnogo manjša kot drugod. K temu so verjetno pripomogle manjše zahteve in potrebe domačega prebivalstva, ki so z upognjenim pohištvom opremljali zlasti meščanska stanovanja, kavarne, gostilne in hotele. Vsekakor pa so k popularnosti Thonetovega pohištva vplivale ugodne cene izdelkov, lep videz, stabilnost in uporabnost. Omenjeno je bilo, da je večina tovarn upognjenega pohištva prenehala delovati v 30. letih 20. stoletja, edino tovarna Stol na Duplici pri Kamniku je ohranila v svoji proizvodnji tudi nekaj variant znamenitega stola št. 14, ki jih z manjšimi tehnološkimi in oblikovnimi spremembami izdeluje še danes. Poleg sodobne izdelave Thonetovih stolov na Duplici, pa je v kamniškem muzeju na Zapričah postavljena tudi stalna razstava upognjenega pohištva na Slovenskem, ki je edina zbirka te vrste pri nas. Razstavljeni izdelki iz krivljenega lesa so bili zbrani po vsej Sloveniji (največ na Štajerskem), vendar predstavljajo le izbor iz bogate ponudbe slovenskih tovarn. Izredno zanimanje za izdelke krivljenega lesa pa kaže, da Thonetov izum ni zastarel in da je njegovo pohištvo še vedno modno in cenjeno tudi pri sodobnih oblikovalcih. V ta namen bo muzej sodeloval tudi pri letošnjem svetovnem kongresu oblikovalcev, kjer si bodo eksponate ogledali v okviru tretjega dneva kongresa, razstavo pa bo spremljal tudi katalog (sicer še v tisku), ki sta ga napisala kustosa kamniškega muzeja Marko Lesar in Zora Torkar. Zora Torkar Tradicija oblikovanja Smuči vrhunske kvalitete in designa Begunje - Medtem ko so nekateri, kar zadeva oblikovanje, še pri prvi črki abacede, pa so v begunjskem Elanu že daleč naprej. Zato so njihovi izdelki tako doma kot na tujem, pa pri tem ni mišljeno reklamno, že dolgo časa simbol kvalitete in dobrega designa. Prav zato bodo ob sedemnajstem svetovnem oblikovalskem kongresu lahko predstavljali svoje izdelke v družbi najboljših, tretji dan kongresa pa bodo svoja vrata odprli za oblikovalce, udeležence kongresa. Ti se bodo lahko prepričali, kako dela tovarna, v kateri se je oblikovanje začelo uveljavljati že od leta 1958 naprej. Brez tolikšne več kot tridesetletne tradicije in pa spoznanja, da izdelke potrjuje le trg, sta prepričana vodja oblikovalcev Janez Ravnik in Leopold Šmit, direktor Elan Commerca, bi o kakšnem uspehu le težko govorili. Vendar pa dolgoletne izkušnje v današnjem tempu prilagajanja okusu in željam kupcev, ne bi bile najbolj učinkovite, če bi si Elan privoščil počasno reagiranje na tržne zahteve. Precejšnji del zaslug, da so na nekaterih področjih prvi, je pač ta, da so potrebovali za prihod na trg manj časa kot pa njihova konkurenca. Seveda vse to ni odvi- sno samo od oblikovanja, pač pa od usklajenega dela konstruktorjev, oblikovalcev in vseh drugih strokovnjakov. Za dober izdelek v vseh pogledih je pač ta usklajenost najpomembnejša. Zato tudi zlahka sledijo hitremu tempu menjavanja kolekcij smuči, ki se je uveljavil zadnja leta. Če je ta športni rekvizit še pred leti lahko spreminjal svoj izgled na vsake tri, štiri leta, pa se zdaj kolekcije menjanjo že na dve, celo eno leto. S starim modelom smuči nima proizvajalec na trgu kaj iskati, podobno kot pri avtomobilih. Če kupci to prenesejo, potem lahko vsako sezono dobe drugačne smuči, kupujejo pa seveda pri tistem izdelovalcu, ki takim zahtevam zna in more ustreči. Pristajanje na takšen tempo pa je pristajanje na družbo najboljših. Za Elan se ve, da je po kvaliteti svojih smuči, po cenah in sploh z vsem, kar sodi zraven, v skupini svetovnih izdelo- valcev najvišjega razreda. To pa seveda med drugim tudi pomeni, da v tako imenovanem ski programu tudi krojijo modo. Za seboj imajo že celo vrsto takšnih "prvih" mest: prvi so uvedli grafično oblikovanje na smučeh in sitotisk, prvi so tiskali smuči na spodnji ploskvi, prvi uvedli magnetne "clac" smuči, prvi izdelali smuči z dvojnimi robniki: skratka, kar čeden kup inovacij, najmanj tolikšen, kot ga imajo v konkurenčnih podjetjih. Prava revolucionarna sprememba v zgodovini izdelovanja smuči pa je bilo rojstvo smuči MBX. Na sejmu so se pojavile že kot serijska proizvodnja, medtem ko je konkurenca kazala še prototipe. Smuči iz serije MBX so v Elanu razvili ob sodelovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. Občasno sodelovanje domače oblikovalske ekipe z zunanjimi strokovnjaki za industrijsko oblikovanje se je doslej dobro obneslo; imenitne oblikovalske zamisli - skupaj s tehnološkimi in konstruktorskimi - obetajo tej seriji smuči še lepo prihodnost. Lea Mencinger Studio Gorenjski tisk je team grafičnih oblikovalcev, ki ima svoje zametke v začetku šestdesetih let, ko so v Gorenjskem tisku zaposlili prvega oblikovalca. Designerskega dela je bilo postopoma vse več, veliko dela pa je postalo del pripravljalne proizvodnje. Kreativno de- lo se je ločilo od ostalega z ustanovitvijo oddelka za marketing, s čimer so bili dani pogoji za delovanje Studia GT, ki se je loteval tudi zahtevnejših tržnih akcij, ki so presegale klasični obseg storitev Gorenjskega tiska. Na področju grafičnega oblikovanja je Studio GT doslej dosegel nekaj vidnih uspehov - dobil je zlato in bronasto idejo Portoroža in bil v selekciji najboljših na nekdanjih festivalih JFTK (Jugoslovanski festival tržnega komuniciranja), v selekcijah najboljših pa je bil tudi na razstavi jugoslovanskih koledarjev »Grafoimpex« v Zagrebu, v časopisu Media Marketing, v reviji Novum v Munchnu itd. Studio GT je bil pobudnik, sodeloval pa je tudi pri realizaciji koledarja ICSID '92, ki je v letošnjem mednarodnem natečaju revije Novum dosegel zavidljivo 19. mesto. .-*3P «*S»* VAS* VA^* gorenjski tisk Od nastanka Studia GT leta 1987 se je njegova zasedba nekajkrat spremenila, danes pa ga sestavljajo štirje oblikovalci: Roman Kuhar, Franci Pemuš, Andreja Rakovec in Pavel Rakovec. Spisek naročnikov, s katerimi so v teh letih delali, je precej dolg, med njimi pa so Bayer Pharma, Gorenje, Gorenjski sejem, Gospodarska zbornica Slovenije, Iskra, Lek, Merkur, Termika, Tovarna volnenih odej škofja vas in drugi. Pregled svojega dela so prikazali na razstavi »Oblikovano v Gorenjskem tisku«, ki je bila februarja v Mestni hiši v Kranju in v fotogaleriji Vista 21 v Novem mestu, v okviru prireditev, ki spremljajo svetovni kongres oblikovalcev ICSID '92, pa se predstavljajo v vitrini pred Globusom in v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču v okviru razstave Design Expo. Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem Gradovi minevajo, nastajajo fabrike V Narodnem muzeju v Ljubljani so kot nekakšno dobrodošlico 17. kongresu oblikovalcev IC-SIP že marca odprli razstavo o oblikovanju pri nas v 19. stoletju. Razstava bo odprta do konca junija. Razstava Kulturnozgodovinskega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani prikazuje začetke industrijskega oblikovanja v 19. stoletju na Slovenskem. To se je najprej uveljavilo v železarstvu (Dvor pri Žužemberku) in steklarstvu (pohorske steklarne, zlasti Bene- dikt Vivat). V keramični industriji je bila posebej uspešna tovarna bratov Schiitz v Libojah pri Celju. Vse pozornosti je vredna tudi zvonarna in livarna kovin Samassa v Ljubljani. Izdelovanje pohištva je bilo bolj ali manj na obrtni ravni, če izvzamemo številne tovarne upognjenega pohištva. Kljub velikim tekstilnim tovarnam pa pri nas skoraj niso izdelovali industrijsko oblikovanega tekstila, ampak so ga večinoma uvažali. Pravi industrijski način proizvodnje so uvedle tudi tiskarne (Blaznik, Klein-mayr, Bamberg), čeprav je bila knjižna oprema manj izrazita. Na ogled je več kot 360 industrijskih izdelkov iz tistega časa, ki so razstavljeni bodisi po njihovi likovni in tehnični vrednosti, bodisi po njihovi uporabnosti v vsakdanjem življenju. Nekaj o nekdanjih na Gorenjskem Glede na današnje žeblje s konico, okroglim steblom in ploščato okroglo glavo nam je čas od visokega srednjega veka pa do sredine našega stoletja zapustil celo paleto raznih oblik in velikosti žebljev. Zlasti fužine v Železnikih, Kropi, Kolnici (do sredine 17. stoletja) in Kamni Gorici so večino prita-ljenega železa namenile kovanju žebljev v posebnih kovačni-cah-žebljarnicah ali vigenjcih. T.i. toparski, naudarjenci, co-klarji, konjaki, volarji, kame-larji, streharji, psi kladveca, de-beluni itd. so potem s trgovino dosegli dežele od Črnega morja do Atlantika in od severne Afrike do Skandinavije. Vsem je bil skupen štirioglat prerez stebla in pa ročna izdelava. Obsežno skupino je predstavljal levantinski sortiment za sredozemska tržišča. Po obliki so bili to dolgi in tanki žeblji za mehak les, imenovani tratti in krajši pa debelejši za trd les, imenovani grossi. Oboji so imeli enako obliko glave na dva pera ali udarca in isto kosovno težo. Univerzalni stavbni žeblji za severne in vzhodne dežele so imeli okrogle glave, rekli so jim okrogloglavci ali kar okrogli. V Železnikih so se omejili kovači na levantinski sortiment, v Kamni Gorici so kovali tudi okrogle, v Kropi pa bolj drobnino in podkovske žeblje ali konjake, kamelarje in lednike. Vsaka vrsta je obsegala 6 do 12 velikosti. Podobno kot ščiti podkev konjsko kopito so pred obrabo tudi planin-čarji ščitili planinski čevelj. Izdelovali so jih že prej, od 1894 pa jih je razvijala Žebljarska zadruga v Kropi. V petdesetih letih so se tako kot pred njimi konjaki, starodavni barkovci z žebljih levantinskim sortimentom, sočarji, okrogli, ladijske sp°J' ke, kljuke in zobje za brane kljub pomembnim tehnični'11 izboljšavam in komercialni^ uspehom morali umakniti s 'r' žišča. Nadomestila jih je gum^ V zgodovino žebljarstva P°d Jelovico spadajo danes tudi že' lezniški žeblji tračniki, pasje' glavci, tirfoni in numeratorji- V Kovaškem muzeju v Krop! hranimo kakih sto vrst zgoraJ omenjenih žebljev. Ob štirjde' seti obletnici muzeja jih želim0 letos predstaviti v stalni muzej' ski zbirki. Verena Vid>c Viri in literatura: Arhivska zbirka Kovaškega muz^ ja: Janez Šmitek. Fužinsko žebljIir' stvo (tipkopis) Katalog ob razstavi 2ebelj in vij>*' Kropa 1955 Joža Gašperšič, Vigcnjc, Ljubli"'1'1 1956 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Republiški regresi, premije in nadomestila Do denarja so upravičeni le tisti, ki izpolnjujejo pogoje ^ranj, 11. maja - Slovenska vlada je na nedavni seji sprejela odlok o jjvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelave hrane za letos. Odlok predvideva več regresov, premij in nadome-*hj tudi na področju govedoreje, ki je na Gorenjskem glavna kmetijska jpavnost. Poglejmo, kolikšna je predvidena finančna podpora in kdo je do nje upravičen! Regres za obnovo in širjenje črede plemenskih krav Da bi spodbudili zamenjavo Plemenskih krav s kakovostnimi Prvesnicami kombiniranih pa-Se"i, so rejci plemenskih krav -Prvesnic upravičeni do regresa v v|šini 9.100 tolarjev na kravo. Pr-Vl Pogoj za pridobitev sredstev je Urejena hlevska knjiga, drugi pa ,a- da je plemenska krava - prves-n'ca v A kontroli, da je po telitvi najmanj 100 dni v kontroli mlečnosti, da je znanega porekla in ^a je po oceni selekcijske službe Primerna za rejo. Nadomestilo za pokrivanje razlike v ceni mleka Da bi ohranili doseženo pri-reJo mleka in da bi blažili negati-vne tržne vplive, bo republika tu-jh letos za neoporečno kravje, kozje in ovčje mleko prispevala nadomestilo za pokrivanje razlike v ceni. Kolikšno bo to nadomestilo, bo določala vsak mesec sProti, in sicer najkasneje do 5. v "lesecu za pretekli mesec. Do nadomestila so upravičeni rejci, ki "Ttajo živali v kontroli mlečnosti a'i v kontroli zaroda, pa tudi ti-st|. ki mleko predelajo v hribovskih ali gorskih sirarnicah. Za kilogram kozjega ali kravjega sira J"n pripada nadomestilo za 12 li-trov mleka, za kilogram ovčjega s"a pa za šest litrov. Podpora za koncentracijo P'ireje mesa in mlekae Da bi spodbudili vlaganja na hribovskih, gorsko višinskih ln kraških območjih, vlaganja v Večja, specializirana in stabilna kmečka gospodarstva, sodobno tehnologijo reje in izboljšanje kakovosti pridelkov, republika podpira vlaganja v novogradnje (po tretji gradbeni fazi) in v obnovo hlevov za krave molznice, pitance in za kombinirano rejo, vlaganja v gradnjo in obnovo spremljevalnih objektov (silosi, seniki, jame za gnojevke, izmol-zišča, mlekarnice in gnojišča) in vlaganja v nakup in montažo naprav oz. opreme. Republika podpira le vlaganja v hleve, ki imajo najmanj 10 in največ 50 stojišč za krave molznice, najmanj 20 in največ 100 stojišč za pitance, pri kombinirani reji pa za najmanj 10 in za največ 70 glav velike živine. Pri vlaganjih v povečanje obstoječih zmogljivosti mora biti povečanje prireje najmanj 25-od-stotno, pri vlaganjih v obnovo (izboljšanje tehnologije) pa najmanj 10-odstotno, pri vseh pa mora biti zadosti kmetijskih površin za pridelavo osnovne krme in za neškodljivo uporabo gnojevke. In kolikšna je višina podpore? območje mleko (v SLT/I) krav drobnice prirast (v SLT/kg) govedi konj drobnice hribovsko gorsko višinsko planinska paša I planinska paša II 130 230 330 5,00 10,00 15,00 15,00 8,00 10,00 10,00 4,00 5,00 3,00 Podpora za izravnavo stroškov pridelave Podpora je namenjena pospeševanju kmetijske pridelave na kraških, hribovskih in gorsko višinskih območjih, ohranjanju poseljenosti in kmetijske pridelave na teh območjih, ponovnemu uvajanju in smotrnejšemu izko- vlaganja v... p od p novogradnja ora obnova hlev za krave molznice 30.250 SLT/stojišče 13.500 SLT/stojišče hlev za pitance 18.500 SLT/stojišče 162 SLT/m' 9.000 SLT/stojišče koritasti silos stolpni silos 367 SLT/m* gnojna jama 220 SLT/m1 gnojišče 147 SLT/m' mlekarnica 886 SLT/m' mlekovod 1.883 SLT/stojišče 324 SLT/m' senik sušilne naprave 1.680 SLT/stojišče transporter gnoja 764 SLT/stojišče riščanju planinske paše in pospeševanju rajonizacije kmetijske pridelave. Do podpore so upravičeni tisti, ki oddajajo neoporečno in kakovostno mleko ali prodajajo junce, težke najmanj 300 kilogramov, ter lelice in vole, ki tehtajo vsaj 270 kilogramov. Za konje je pogoj, da so slovenske hladnokrvne ali haflinške pasme, da niso starejši od enega leta, da gre za pitanje za meso in da so ob prodaji težki najmanj 200 (haf-lingerji) oz. 300 kilogramov (hladnokrvni). Pri drobnici je pomembno, da gre za pasme, ki so določene s slovenskim rejskim in selekcijskim programom, da živali niso starejše od enega leta in da ob prodaji tehtajo najmanj 15 kilogramov. Podporo za planinsko pašo je mogoče uveljavljati le za težo, prirejeno na paši, in pod pogojem, da sta začetek in konec paše dokumentirane, prav tako pa tudi teža živali pred začetkom paše in na koncu.• C. Zaplotnik Demografsko ogroženi v radovljiški občini Na letošnjem natečaju sodeluje dvanajst kmetij Radovljica, 12. maja - Po podatkih kmetijske svetovalne službe je iz radovljiške občine na natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij prispelo pet zahtevkov za pospeševanje kmetijske pridelave in sedem zahtevkov za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Če bodo kmetije dobile zaprošeni denar in uresničile naložbene načrte, bodo v občini povečali stalež goveje živine za 35 glav "i pridobili 84 ležišč za kmečki turizem. Kmetije : demografsko ogroženih območij lahko pridobijo dolgo-mčno posojilo v višini največ 30 odstotkov od predračunske vredno-Vi naložbe. Za posojilo velja devizna klavzula, obrestna mera je ^•odstotna, posojilo pa je ob dveletnem moratoriju treba vrniti v desetih letih. v Stari Fužini so zaprosili za pomoč pri gradnji sušilnice za seno, "ljekarnice in dveh koritastih silosov ter za gradnjo apartmaja in štirih sob s skupno petnajstimi ležišči. Na Koprivniku so vložili zahtevek za obnovo in povečanje hleva za govejo živino (s štirih na enajst stojišč) in štiri zahtevke za razvoj dopolnilnih dejavno-s,i' za gradnjo dveh apartmajev z osmimi ležišči, za ureditev treh apartmajev z devetimi ležišči, za izboljšanje kakovosti (kategorije) turističnih sob in za povečanje na dvanajst ležišč ter za obno-v'o stavbe, pridobitev 22 ležišč in ureditev kmetije odprtih vrat. Z Gorjuš so poslali na natečaj prošnjo za pomoč pri dograditvi hle-Va in povečanju z 19 na 27 stojišč ter za gradnjo dveh apartmajev s skupno osmimi ležišči. Kmetija s Kupljenika je vložila zahtevek 2a pridobitev sredstev za gradnjo novega hleva, v katerem bo 17 Stojišč oz. sedem več kot v starem; v demografsko ogroženem naselju Ravne pa so zaprosili za pomoč pri dograditvi hleva za tri-najsi glav živine. Kmetije iz Radovne in iz Slamnikov se letos niso odločile, da bi na natečaju sodelovale z novimi zahtevki.• C. zaplotnik osnovno zdravstvo gorenjske Gosposvetska 10, Kranj Sindikat delavcev Zdravstvenega doma Kranj vabi k sodelovanju kandidata za izvajanje dela kuhar v Počitniškem domu Piran Pfaksa je zaželena. ^elo je priložnostno in bo sklenjeno za določen čas in sicer P L 7.1992 do 31. 8. 1992. Plačilo po dogovoru. ^r'jave pošljite na naslov: Zdravsteni dom Kranj, Gosposvet-ska c. 10., s pripisom "za sindikat". Psi, mačke in ostala druščina Polovica gospodinjstev ima hišne živali Kranj, 12. maja - Ker v Sloveniji ni veliko podatkov o ljubiteljih hišnih živali in o njihovih ljubljencih, se je Inštitut za trženje, ekonomiko in organizacijo Ljubljana na pobudo koncema Mars - international vključil v mednarodno raziskavo, ki naj bi prispevala k boljšemu razumevanju med tistimi, ki imajo domače živali, in onimi, ki jih nimajo. Inštitut je prvo raziskavo na manjšem vzorcu gospodinjstev opravil že marca lani, ponovil pa jo je letos med 8. in 15. aprilom, ko je v vzorec zajel 1300 gospodinjstev po vsej Sloveniji. Raziskava je pokazala, da ima domala polovica gospodinjstev v Sloveniji (48 odstotkov) eno od hišnih živali. Kar 15 odstotkov gospodinjstev (97 tisoč) ima psa, domala 14 odstotkov (89 tisoč) mačko, deset odstotkov (66 tisoč) psa in mačko, več kot šest odstotkov (43 tisoč) papagaja, dobrih pet odstotkov gospodinjstev (34 tisoč) ribice, sicer pa tudi kanarčke, papige, hrčke in druge hišne živali. Zanimivi so tudi podatki o tem, kakšne vrste psov imajo gospodinjstva. V več kot polovici gospodinjstev, ki imajo psa, prevladujejo veliki psi (nemški ovčar, veliki šnaucer. irski seter, kraljevski pudelj, boksar in lovski psi), v petini gospodinjstev imajo srednjevelikega (dalmatinca, koker španjela, škotskega ovčarja, srednjega šnaucerja in pudlja, špica itd.), najmanj pa imajo zelo velikih in zelo majhnih psov. Zanimivo je tudi to, da zelo veliki in zelo majhni psi prevladujejo prav v mestnem okolju.• C. Z. Kmečke žene gredo na izlet Cerklje - Aktiv kmečkih žena Cerklje bo v ponedeljek, 18. maja, popeljal kmečke žene na izlet v slovensko Istro. Avtobus bo odpeljal iz Cerkelj ob pol sedmih zjutraj. Izletnice se bodo mimo Postojne in Razdrtega zapeljale do gradu Socerb, odkoder je lep razgled na Trst in Tržaški zaliv, nato pa si bodo ogledale cerkvico v vasi Hrasto-vlje in mojstrske freske Janeza iz Kastva, se v Seči seznanile z gojenjem kaktej, si ogledale sečoveljske soline in star oljčni mlin ob mejni reki Dragonji, nato pa se ustavile na bližnji turistični kmetiji, kjer bodo tudi kosile. Po kosilu se bodo nekatere izletnice odšle kopat v pokriti bazen zdravilišča Strunjan, ostale pa bodo nadaljevale pot v Piran, kjer se bodo sprehodile po Tartinijevem trgu, si ogledale staro mestno jedro in Pomorski muzej. Cena izleta je 1.600 tolarjev. Zali Log - Aktiv žena zadružnic Cešnjica in Zali Log vabi v sredo, 20. maja, na izlet v Zreče in na Roglo. Avtobus bo iz Zalega Loga odpeljal ob 6.45, iz Če.šnjice pa ob 7. uri. Izletnice se bodo najprej ustavile na Trojanah na jutranji kavici in krofih, nato pa v Libojah, kjer bodo lahko kupile keramične izdelke, in v Celju, kjer bo možnost nakupa v tovarniških prodajalnah Ema in Zlatarne. Na Rogli si bodo ogledale rekreacijsko turistični center, odtod pa se bodo odpeljale v Zreče, kjer bo možnost kopanja v enem od štirih bazenov s toplo vodo. Tiste, ki se ne bodo kopale, si bodo lahko ogledale gotsko cerkev v Slovenjskih Konjicah. Cena izleta je 1.070 tolarjev, za kopanje pa je še 200 tolarjev doplačila. Prijave sprejemajo v trgovini KZ Cešnjica in ZE Zali Log do ponedeljka do devetih zjutraj.* C. Z. Politična konkurenca Zdaj, po odstopu predsednika Slovenske ljudske stranke Ivana Omana, kije stranko vodil vse od ustanovitve 12. maja 1988 pa domala do praznovanja četrte obletnice, je že jasno, da prihaja do razkola v politični organiziranosti slovenskega kmetstva. Če je doslej Slovenska kmečka zveza oz. njena naslednica Slovenska ljudska stranka imela nekakšen monopol nad organiziranostjo kmetov in predstavljanjem njihovih stališč, predlogov v skupščini in v drugih organih, zdaj ni nobenega dvoma več, da ljudska stranka na tem področju dobiva konkurenco v stranki Slovenskih krščanskih demokratov, kije pred nedavnim ustanovila tudi odbor za kmetijstvo. Ivan Oman, ki je po odstopu že podpisal pristopno izjavo za članstvo v krščansko demokratski stranki, je - brez ovinkarjenja -povedal, da bi rad delal v tem odboru. Še več: če se bodo kmetje, ki so se že pridružili krščanskim demokratom (nekaj pa se jih po Omanovem odstopu še bo) želeli organizirati, jim bo nekdanji predsednik kmečke zveze pri tem pripravljen pomagati. Podpredsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, ki po Omanovem odstopu začasno opravlja tudi predsedniško funkcijo, v posebni izjavi za javnost sicer upa. da "odstop ne bo pomenil razbijanja enotnosti slovenskih kmetov", vendar je upanje vsaj za zdaj bolj jalovo tudi zato, ker stranki kljub sorodnim krščanskim temeljem nista v najboljših medsebojnih odnosih. Konkurenca je z Omanovim odstopom in "prestopom" h krščanskim demokratom že vzpostavljena. In to močna konkurenca! Omanje med kmeti vendarle užival velik ugled in ga še uživa, zato bo s svojim odstopom verjetno nehote potegnil za sabo še precej kmetov, ki jim je v svoji "navezanosti na zemljo in vero" vseeno, v kateri stranki so - v ljudski ali v krščansko demokratski. Pot. za katero se je odločila Slovenska ljudska stranka, namreč za preoblikovanje iz kmečke v bolj ljudsko, vsem tudi ne ugaja, zato je bilo na nekaterih občnih zborih gorenjskih podružnic SLS slišati tudi za ocene, da se "stranka zaradi predvolilnih kalkulacij zavestno odreka svoji identifikaciji - kmetom, ki so se včlanili v stanovsko močno organizacijo, pristali pa v eni od osmih ali devetih poklicnih oz. interesnih zvez v okviru ljudske stranke." Da je konkurenca že vzpostavljena, pričajo tudi nekatere izjave za javnost. Franc Potočnik, koordinator Slovenske kmečke zveze pri SLS, navaja: "Odstop predsednika Ivana Omana me ni presenetil. Preseneča pa me njegova izjava, da je potrebno Slovensko kmečko zvezo popeljati pod okrilje Slovenskih krščanskih demokratov, čeprav velika večina naših podružnic temu nasprotuje." Tudi Podobnika preseneča podcenjujoč Omanov "odnos do lastne stranke, saj ji ne priznava politične in stanovske moči, ki jo ima." Naj bo tako ali drugače! Če bo konkurenca pri organiziranju slovenskih kmetov zdrava, ne pa prestižna, in če bodo dobre rešitve ne glede na (strankarsko) "barvo" dobile podporo v strankah, parlamentu in v drugih organih, potem to za slovenskega kmeta ne bo slabo: slabo pa bo, če bodo kmetje le "predmet (strankarskih, predvolilnih in volilnih) kalkulacij" in če bo konkurenca škodovala uspešnemu političnemu uveljavljanju kmečkih interesov.. Zaplotnik MEŠETAR AGROPROMET 421-294 d.o.o. CERKLJE, tel.: (064) 421-283 in sojine tropine (44 %), razsute sojine tropine (44 %), vrečene pšenična krmilna moka sončnične tropine koruza ječmen tetraflorum travnik II semenska koruza: BC 272, BC312, BC 318 umetna gnojila: NPK 15-15-15 urea KAN 285,00 SLT/kg 20,50 SLT/kg 18,00 SLT/kg 16,00 SLT/kg krmila: NSK K-12 bro-fin BEK 1 BEK 2 28,00 SLT/kg 29,50 SLT/kg 10,50 SLT/kg 23,00 SLT/kg 17,00 SLT/kg 17,00 SLT/kg 120 SLT/kg 350 SLT/kg 28,00 SLT/kg 22,00 SLT/kg 36,00 SLT/kg 27,50 SLT/kg 26,30 SLT/kg Prodaja traktorjev TORPEDO po sistemu leasing. Cena TD 55: 996.110 SLT Avto center Vrhnika, tel.: (061) 751-145, 751-296 Velik cenovni razkorak tudi pri živini Velik razkorak med stroški prireje in odkupno ceno je tudi pri živini. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da SO bili aprila stroški prirasta govedi na kmetijah pri nespecializira-nem pitanju (prirast 0,77 kg/krmni dan, pitanje od 38 do 500 kg) 176,46 tolarja za kilogram, pri specializiranem pitanju (prirast 0.85 kg/krmni dan, pitanje od 120 do 510 kg) pa 147.39 tolarja za kilogram. V večini slovenskih družbenih klavnicah odkupujejo mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda po ceni I 19,84 tolarja za kilogram, živino prvega razreda po 110,25 tolarja, živino drugega razreda po 101,43 tolarja itd. MONITOR d.o.o. Podjetje za proizvodnjo in uvajanje računalniške opreme potrebuje STROKOVNEGA SODELAVCA za pomoč pri servisiranju in vzdrževanju strojne in programske opreme na območju Jesenic in okolice. Od sodelavca pričakujemo, da ima vsaj višjo izobrazbo elektro ali računalniške smeri, izkušnje s področja osebnih računalnikov, aktivno znanje angleščine, da je komunikativen in ima uglajen nastop. Pogoj je tudi vozniško dovoljenje in odslužen vojaški rok. Poskusno delo je 2 meseca. Če bo sodelovanje uspešno, bomo kandidata zaposlili za nedoločen čas. Vabimo vse, ki jih tako delo zanima, da pošljejo pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov do 25. 5. 1992. ODMEVI Kriva je uprava za urbanizem Preden se lotim odgovora na napade, kijih prinašajo novinarski povzetki 61. seje IS z dne 21. aprila 1992 čisto na kratko zgodovina cest na desnem bregu Save v radovljiški občini: odpiranje kamnoloma pred desetletji je občina predvsem izkoristila za izgradnjo pokljuških cest. desnemu bregu pa s tem pokazala fige. Cestnemu podjetju Kranj, ki je lastnik kamnoloma, pa denar ravno ne pada z mize in se do doline ne čuti dolžnika, čeprav je nejevoljo krajanov večkrat pokrival z asfaltnimi zaplatami. V taki atmosferi je novi oblasti bilo naloženo težko breme, da za republiko popolnoma nepomembno cesto zrine v plan za leto 1991. Ta jo je v plan uvrstila na osnovi občinskega pritiska pri vrhu republiške cestne uprave /R UC/ in to na zadnje mesto s simboličnim zneskom. Kronološki pregled aktivnosti uprave za urbanizem Radovljica /UU/ v zadevi rekonstrukcije ceste Kamna Gorica - Vrčiški most v letu 1991: 28. I. dogovor o aktivnostih. 11.2. sklic lokacijske obravnave, 14. 2. opozorilo investitorju -RUC, da vloži zahtevek za lokacijo 20. 2. lokacijska obravnava, 21. 2. soglasje Zavoda za VNKD Kranj, 28. 2. tel. urgenca RUC-u za vložitev zahtevka za lok. dovoljenje, 22. 3. pisno ponovljena urgenca RUC-u za vložitev zahtevka, 18. 6. vložen nepopoln zahtevek RUC-a za lokacijsko dovoljenje. 8. 7. vrnjena lokacijska dokumentacija v dopolnitev, —1&-9. predložena popravljena lo-kac. dokumentacija. 16. 9. s strani U U izda, i lokacijsko dovoljenje. Iz pregleda je razvidna skrb UU. ki je nekatere postopke prehiteval: tako je lokacijsko obravnavo izvedel na osnovi tel. zagotovila, da je vloga poslana, dejansko pa je kasnila več kot 4 mesece. Lok. dokumentacija je bila izdelana na UU, vendar smo jo morali na osnovi pomanjkljivih načrtov RUC-a /manjkal je popis prizadetih parcel/ dopolniti. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano isti dan. ko je bila leta dopolnjena. Za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v republiški pristojnosti, je investitor dolžan predložiti: - dokaz o pravici razpolaganja z zemljiščem. - dokaz o plačani odškodnini za spremembo namembnosti zemljišča. - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, - dokaz o zagotovljenih finančnih sredstvih in - vodnogospodarsko soglasje. 3. 10. je RUC izvršnemu svetu predložil prošnjo za odlog plačila odškodnine za spremembo namembnosti zemljišča. Da bi premostili investitorjevo nepripravljenost, da nadaljuje upravne postopke, smo v istem mesecu iz sredstev sklada stavbnih zemljišč mi zanj plačali odškodnino in ga o tem obvestili. V istem mescu je bilo dano pooblastilo skladu SZ, da za RUC pridobi zemljišča, za kar je bila podpisana tudi pogodba. 2. 12. so bile podpisane vse pogodbe z lastniki tangiranih zemljišč in posredovane na RUC: ki jih je sopodpisane vrnil 19. 12. 1991. konec leta pa so vrnjene občini. 8. 1. 1992 jih je potrdilo Javno pravobranilstvo v Kranju, istega dne so bile potrjene na naši davčni upravi. Po podatkih RUC-a so bile kupnine za zemljišča lastnikom nakazane 23. 1. 1992. Če k temu dodam, da je vmes RUC donaročil lokacijsko dokumentacijo za kamnogoriški most, da z drugimi projektanti nadaljuje delo na odseku Vrčiški most - OŠ Lipnica, da bo poseben projekt križišče pred šolo in da ponovno projektira pred leti rekonstruiran kamnogoriški most, čeprav smo mu skupno s KS predlagali rešitev s spremembo prometnega režima, si lahko mislimo svoje. Taisti RUC, ki za slovenske potrebe nad Kamno Gorico načrtuje izkoriščanje strateške kamnine /obrobni sloj asfaltnih cest/, ni bil sposoben v osnutek cestnega plana zriniti - tokrat tudi za njih - izredno pomembne ceste. Koliko temu lahko botruje zasuk, ki ga je prinesla vojna, koliko pa je nekoordiniranja v isti hiši, si vsak lahko sam misli. Vsekakor pa je v vojnih časih, v letu brez cestninskega denarja, ko RUC ni mogel izpolniti številnih drugih planov /v naši občini priključki in križišča na magistralki n.pr./, iskanje opravičila z določitvijo krivca v občinski birokraciji - smešno za politika Jana in tragično za Lipniško dolino. Zgoraj opisana dejstva so občinski vladi dobro znana. Zad- njič se je z njimi seznanjala z gradivom UU iz 8. 10. 1991. Že takrat je občinski minister za prostor g. Jan robantil, da bo potrebno nekoga odstavili. Upravi, ki je v zadnjem mandatu edina izvajala disciplinske ukrepe zaradi kršitev /drugih/ delovnih obveznosti, na osnovi gornjih dejstev, ni mogoče očitati slabega dela, kaj šele sabotaže. Dobro mero smisla za humor pa je potrebno imeti ob ministrovem klicanju na odgovornost načelnika, zaradi prehitevanja postopkov, ki jih je občinska uprava bila prisiljena izvajati zaradi neaktivnosti in vestitorja. Lahko pa se vsi zamislimo nad tem. da minister v dveh letih ne najde več kot pet priložnosti za obisk - po njegovem podrejene uprave, ali pa nad dejstvom, da v tako odločilnih trenutkih za pridobitev ceste prevzame s strani IS ponujamo mu mesto v.d. direktorja tekstilne tovarne na Bledu, ali pa nad dejstvom, da tik pred prejšnjo skupščino iz RUC-a, nekaj vrat od AC inženiringa, kjer je zaposlen g. Jan, dobimo obvestilo, da omenjena cesta ni v planu 1992. čeprav takrat osnutek plana še ni bil znan. zanj pa smo se zanimali 3 mesece prej. Tudi naše dogovarjanje z investitorjem za pogodbo za pridobivanje zemljišč, je s strani g. Jana, bilo smatrano kot nepotrebno barantanje, čeprav je to povsem normalno pravno razmerje. Ker sem bil zadržan, se sklicateljem opravičujem za neudeležbo na okrogli mizi v Podnarta, čeprav sem bil s strani predsednika IS telefonsko naprošen za udeležbo. Kot sem bil obveščen, g. Jan ni nameraval na sestanek, a je bil zaradi zadržanosti g. Resmana vseeno prisoten. Prav to, da Uprave za urbanizem v javnosti ni direktno okrivil mi jasno pove, da so bile vloge že prej razdeljene. Gospod iz RUC-a je le /že drugič v dveh mesecih/ namesto nekoga povedal tisto, kar si g. Jan dolgo želi slišati. Da nam iz Ljubljane pridejo povedat, da na prsih redimo gada, moramo pa res biti že povsem brez pameti. In če je intriga prepoznana, ni rečeno, da se ne bo v drugačni obliki ponovila. Zaradi sistemskih napak v občinski organiza-ronosti pa odstop ali odstrel enega načelnika ničesar ne reši. Čeprav to naredim/o/ za pokuši-no. Uprava za urbanizem Radovljica Janez Urbane, dipl. ing. arh. Obračun na njivi -še enkrat Odgovor na omenjeni članek v Gorenjskem glasu z dne 12. maja letos. Začudil me je članek Obračun na njivi, saj je ta povsem neresničen in zahtevam javni odgovor osebe, kije posredovala same laži za objavo v časopisu, s kakšnim namenom. Naj začnem kar pri prvi laži, nisem star 38 let. ampak 54 let. Nisem obračal po sosedovi njivi, ampak po ozari, ki je med mojo in sosedovo njivo, omenjena oza-ra je tudi pot. Po tej ozari - poti imam služnostno pravico obračanja in vožnje. Srečo Ropret ni lastnik sosednje njive, ampak sta lastnika njegova mati in oče. Srečo niti ne živi na kmetiji. Niti nisem imel v roki nobenega predmeta s kovinsko kroglo, da bi ga udaril po glavi. Res pa je. da sem imel veliko sreče, da sem lahko ušel dvema pobesnelima mladeničema, ki sta me napadla na moji njivi in odnesel samo poškodovan gleženj na desni nogi. V nogo mi je priletel večji kamen, en kamen pa me je močneje udaril v levo stegno. Seveda ni manjkalo tudi udarcev z roko. Srečo Ropret je v 28. letu, brat Viko pa je malo starejši. Med mojo in Ropretovo njivo ni jasno določene meje, niti ni kakšnih mejnikov. Zato sem leta 1986 zaprosil Geodetsko upravo pri občini Kranj za prenos posestne meje v naravo med Ropretovo in Kernovo njivo na eni strani ter mojo njivo na drugi strani. Niti Kernova niti Ropretova nista bila za ureditev meje, čeprav bi šla ureditev meje na moje stroške. 5. maja letos sva s 13-letnim sinom osipala krompir na svoji njivi. Ropretovi pa so na njivi, ki leži vzporedno z mojo pobirali kamenje. Ko so bili gotovi, so odšli domov. Srečo je ostal na koncu njive in leže čakal mene. Saj je bil prepričan, da bom obračal požari - poti, ker sem tam vedno obračal. Ko sva s sinom tisti dan prvikrat prišla na ozare med njivami, je Srečo prišel k meni in rekel, da ne bom obračal po njihovi ozari, odgovoril sem mu, da se z njim nimam kaj pogovarjati, ker on ni lastnik. Takoj nato mi je nekajkrat rekel, da bom danes tepen, nato pa. da me bo ubil. Sin je začel obračati s traktorjem. Srečo pa je skočil proti njemu. 13-letni sin se je ustrašil, da bi kmalu padel s traktorja, saj je traktor brez kabine. Nato sem sam s traktorjem obrnil. Ko sem bil s traktorjem 2 metra od ozare, me je Srečo začel suvati na traktor tako. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vam nudi možnost, da si v kratkem času pridobite dodatni poklic. V sodelovanju s SREDNJO ŠOLO ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM BLED bomo v šolskem letu 1992/93 organizirali izobraževanje ob delu za vse, ki se želite prekvalificirati za poklic KUHAR ali NATAKAR in KUHAR-NATAKAR Pogoj: dokončana 3-letna srednja šola katerekoli smeri in zdravniško potrdilo Kandidati, ki so prijavljeni kot iskalci zaposlitve v enotah Zavoda za zaposlovanje, naj si uredijo plačilo šolnine v enotah zavoda. Vpisujemo tudi v redni 3-letni program ob delu za poklic KUHAR ali NATAKAR in KUHAR-NATAKAR Pogoji: dokončana osnovna šola in zdravniško potrdilo Prijave in informacije: LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/b, Škofja Loka, telefon: 064/621-865 ali 064/622-764. da nisem mogel nadaljevati z delom. Umaknil sem se s sedeža in na drugi strani stal na traktorju. Takrat pa je s traktorjem pripeljal gnoj brat Viko. Očitno me je zadrževal Srečo zato, ker je pač vedel, da bo Viko pripeljal gnoj, in da bosta uresničila težko pričakovani pretep. Saj mije njihov oče obljubil, da me bosta pretepla že leta 1980 takrat, ko sem se jim uprl. da bi zastonj popravljal in sam kupoval rezervne dele za stroje, ki smo jih imeli skupaj in sta jih Srečo in Viko pokvarila iz malomarnosti. Ko je Viko peljal gnoj, se mu je tako mudilo v napad, da ni imel časa voziti po poti, peljal je preko njihove njive in preko moje njive posajene s krompirjem. Ko je pripeljal v bližino mojega traktorja, je skočil s traktorja in začel vame metati kamenje in kepe, kar mu je pač prišlo v roke. Ko sem videl, da sta oba tako rekoč pobesnela, sem skočil s traktorja, da bi jima na ta način ubežal. Srečo se je zapodil v mene in sva že takoj pri traktorju padla po tleh. brat Viko pa je metal kamenje. Izmuznil sem se in začel bežati po svoji njivi. Pri 12 metrih od traktorja sva s Sre-čom spet padla po tleh. Viko pa je metal kamenje. Spet sem se izmuznil in bežal, onadva pa za menoj in pri 36 metrih od traktorja je bil spopad tako rekoč na življenje in smrt. Takrat je Srečo opazil, da je krvav in toliko odnehal, da sem zbežal. Pa še malo zgodovine. Do jeseni leta 1990 sem lahko mirno vozil in obračal po ozari. Takrat, ko smo neko soboto začeli silira-ti, so mi Ropretovi nastavili traktor na pot - ozaro in smo prekinili z delom. Klical sem policijo, da bi umaknili traktor, s policije sem dobil odgovor, da ne bodo oni odstranili traktorja, in da ga tudi mi ne smemo. Nato smo v nedeljo ponovno začeli Si" tirati. Pa so se kmalu pripeljali l osebnim avtomobilom Srečo, Vi-ko in svak Tone. Avto mi je nastavil na ozare in kljub opozorilu, da ga bom porinil s traktorjem, ga ni hotel umakniti. K° sem videl, da mi ne preostane drugega, sem se povsem približal avtomobilu in takrat ga je umaknil. Viko je skočil k avtu in iz njega vzel količek, skočil dvakrat proti meni v kabini traktof ja, toda napad sem obakrat odbil. Potem sem delal naprej. Mojemu starejšemu sinu pa so Z(fr gotovih, da me bodo že dobili samega, me potegnili s traktorja in obdelali s koli. Ravno pred 5 meseci - 5. decembra sem na isti njivi oral. Vi' ko Ropret pa na njihovi in naenkrat je prišel v bližino mene, nad mano nekaj vpil, nato pa pograbil kamen in ga vrgel v kabino-Kamen je zadel kovinski del kabine. Takoj nato je vrgel še enega in v višini moje glave naredil luknjo skozi šipo. kamen se je odbil v notranjosti. S tem me je ogrozil in naredil škodo za 90 DEM. Tudi ta napad sem takoj prijavil policiji in so si ogledali poškodovano kabino, vendar prijave niso poslali naprej. Da bi se zaščitil in preprečil napade, sem 12. januarja 1992 napisal prijavo in jo poslal Javnemu tožilstvu v Kranju. Ker na prijavo nisem dobil odgovora, sem 28. marca letos ponovno zahteval odgovor, pa ga še do danes nisem dobil- Po tej poti sprašujem Javno tožilstvo v Kranju, ali je res vsakomur dovoljeno napadanje •* kamenjem in s tem ogroženje ljudi. Tudi škoda 90 DEM mislim, da ni zanemarljiva. Saj Javno tožilstvo s tem, da v takih primerih ne ukrepa, direktno spodbuja take napade, kot sva ga s sinom doživela 5. maja. Ciril Sajevic, Velesovo 24 C O M P U MUSIC D.O.O KRanj T R G O V ITT A TIPKA TRGOVINA TIPKA UGODNO C. ST. ŽAGARJA 34/B. KRANJ TEL.: 217-363 DEL. ČAS OD 9.00 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 19.00 SOBOTA OD 9.00 DO 13.00 BARVNI TELEVIZORJI PO NESPREMENJENIH CENAH. NA IZBIRO EKRAN OD 38 CM DO 71 CM. UČENCI GLASBENIH ŠOL! v zalogi metronomi wittner AKCIJSKA RAZPRODAJA USNJENIH JAKEN 00 KONCA MAJA. SPOMLADANSKI MODELI -UVOZ IZ TURČIJE. COMPU MUSIC «o. C. ST. ŽAGARJA 34/b Charles Webb 24 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Ste ga pogasili?" "Kaj?" "Ste ga popolnoma pogasili?" "Oh," je rekel Benjamin. "Tudi drugi so gasili. Tudi drugi ja. Obvladovali so ga že-, ko sem odšel." "Dobro," je rekla. Benjamin je dvignil svoj kozarec in ga hitro izpraznil. "Tako," je rekel. "Naročim vam še enega." Ga. Robinson je dvignila svoj kozarec. Bil je še skoraj poln. "Oh," je rekel Benjamin. Pokimal je. "Benjamin?" "Kaj?" "Ali bi se prosim potrudil in ne bi bil tako živčen?" "Saj se trudim!" "V redu," je rekla. Benjamin je zmajal z glavo in se obrnil, da bi zopet pogledal skozi okno. "Si nama najel sobo?" je vprašala ga. Robinson. "Kaj?" "Si nama že najel sobo?" "Nisem, ne." "Pa jo želiš? " "No," je rekel Benjamin. "Nisem ... mislim, lahko jo bi. Lahko bi se pa samo pogovarjala. Lahko bi si zopet naročila pijačo in se samo pogovarjala. Bil bi čisto srečen, če..." "Bi rad, da jo najamem jaz?" "Vi?" je rekel in jo gledal. "Oh, ne! Ne. Jaz jo bom." Začel je pokimavati. "Bi jo rad sedaj?" je rekla. "Sedaj?" "Da." "Torej," je rekel. "Ne vem." "Zakaj ne greš in je ne najameš?" "Zakaj je ne najamem prav zdaj? Takoj?" "Zakaj pa ne!" "Prav," je rekel Benjamin. "Jo pa bom." Vstal je izza mize-"Kar takoj jo grem." Odšel je nekaj korakov stran, se ustavil, nato pa se je obrnil in prišel nazaj. "Ga. Robinson, žal mi je, da sem bil tako neroden okrog tega, toda ..." "Saj vem," je rekla. Benjamin je zmajal z glavo in odšel preko verande. Nekaj trenutkov je obstal med vrati in opazoval receptorja za prijavnim pultom, nato pa končno potisnil roke v žepe in odšel po debel' beli preprogi. "Da, gospod?" je rekel receptor. "Sobo. Rad bi sobo, prosim." "Eno ali dvoposteljno?" je vprašal receptor. "Enoposteljno," je rekel Benjamin. "Samo zase, prosim. Receptor mu je čez pult potisnil veliko knjigo. "Bi se, pr°' sim, vpisali v seznam?" Poleg knjige je na pultu ležalo pero. Be' njamin ga je pobral in hitro napisal svoje ime. Potem pa je obstal in strmel v napisano ime, receptor pa je počasi vlekel seznam k sebi. "Je kaj narobe, gospod?" "Kaj? Ne. Nič." "V redu, gospod," je rekel receptor. "Imamo torej enoposteljno sobo v petem nadstropju. Dvanajst dolarjev. Bo to ustrezalo?" ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Po sezoni razočaranj se je Nataša Bokal odločila za samostojno nadaljevanje smučarske kariere Trenirala bom z Italijankami in Avstrijkami Škofja Loka, 13. maja - Minula sezona za naše alpske smučarje in smučarke ni bila med uspešnejšimi, pričakovanih rezultatov pa ni dosegla predvsem ženska reprezentanca. Pred kratkim so se zamenjali tudi tre-"erji v obeh ekipah, naša najboljša smučarka Nataša Bokal pa se je ob koncu sezone odločila, da zapusti ekipo in začne s samostojnimi treningi. Njen trener ostaja Jože Drobnič. £ letošnjo sezono prav gotovo nisi bila zadovoljna. Je to razlog, da zapuščaš kolegice iz reprezentance in začenjaš s samostojnimi pripravami? "Jasno, da z letošnjo sezono nisem bila zadovoljna, čeprav je slo proti koncu vse bolje in je kosalo na medaljo na olimpijskih •8rah. Morda, če bi bila sezona daljša, z malo sreče... Vendar pa ■mam za novo sezono že načrte, h pa so povezani z novim načinom dela, treningi. Zamenjala sem smuči, namesto na Atomico-v'h bom vozila na Mizzunovih, smučarske čevlje imam zaenkrat te San Marco, vendar bom sedaj KStirala še druge. Zame pa je največja sprememba, da začnem na svoje". O tem sem premišljevala že pred začetkom minule se-2one, vendar pa do resnejših pogovorov ni prišlo. Na zadnji tekmi v letošnji sezoni pa sva se s Tonetom Vogrincem o tem pogo-v°rila, povedala sem mu, kakšne so moje želje. Moja odločitev, da lačnem s samostojnim treniranjem, pa je povezana največ s tem. ker imam v načrtu trenirati Predvsem hitre discipline - smuk 'n supervelesallom. Prav v tem je 2ame še velika "šansa", da napredujem, pa tudi sicer gre smučanje v to smer, da boš moral biti dober v vseh disciplinah, nabirati Pike povsod. To pa v tej ekipi ni S samostojnim delom Nataša računa na vrnitev med najboljše. bilo možno - saj ne moreš nikogar prisiliti v smuk, če ima pred tem strah, za eno samo pa se vse to ne da organizirati." 1 Kaj misliš, da boš pridobila s samostojnim treningom? "Za uspeh je poleg treninga in pridnega dela pomembno tudi dobro vzdušje v ekipi. Mislim, da letos sploh ni bilo več prave ekipe, vsaka je bila za sebe, včasih po dve skupaj. Tako sem se odlo- Vabila, prireditve čila, da si bom pač sama skušala ustvariti primerne pogoje. To pa ne glede na to, koliko me stane, saj je bolje, da treniram sama, kot bi zastonj trenirala z ekipo in potem ne bi bilo uspehov. Z Jože-tom Drobničem sva se dogovorila, da bo še naprej ostal moj trener, imel pa bo še enega pomočnika, ki bo tudi serviser. O tem še ni dokončno odločeno, vendar bo to gotovo eden od teh fantov, ki so že doslej pomagali v reprezentanci. Dva pač morata biti, morda bo kdaj še kakšen tretji..." Kako da si se odločila, da tvoj trener ostane prav Jože Drobnič? 'Trenirala sem z že kar precej trenerji, od Aleša Gartnerja, Zi-blerja, Kalana, pa tudi sedanji trener A reprezentance Jurjec je bil že moj trener. Vendar pa sem prve uspehe dosegla prav z Drobničem. Mislim, da je zelo pomembno, da tekmovalec trenerju zaupa. Tako da sem se, po vseh pogovorih odločila, da ostane moj trener. Pravzaprav je bila odločitev njegova, ker če bi on sodelovanje odklonil, bi morala najti novega trenerja. Kajti trenirala bi na vsak način sama. Mislim pa tudi, da je Drobnič zelo dober trener, da veliko ve o smučanji in je tudi v tujini zelo priznan." Tek po Dolžanovi soteski - Športno društvo Jelendol organizira to soboto ob 17. uri tek po Dolžanovi soteski. Moški bodo tekli na 15, ženske Pa na 7 kilometrov. Start bo na Slapu pri Krvin, prijaviti pa seje moč <*ve uri prej. • V. Stanovnik bevetičpo Triglavskem narodnem parku - To nedeljo bosta v Mojstrani Organizirana deveti mednarodni tek po Triglavskem narodnem parku (n prvi izbirni tek za reprezentanco Slovenije v gorskih tekih. Start ■n cilj bosta pri Teražu v Mojstrani. Začetek teka za otroke bo ob 10. uri, za odrasle pa pol ure kasneje. Rok za prijave je eno uro pred startom, predšolski otroci in cicibani ne plačajo štartnine, osnovnošolci Plačajo 100 tolarjev, vsi drugi pa 300 tolarjev. Poleg pokalov in nagrad, ki so jih prispevali številni sponzorji, bo vsak tekmovalec prejel •opli obrok. Organizatorji opozarjajo, da se tekmuje na lastno odgovornost. • L. Kerštan Maraton "Dražgoše" in tek za pokal "Šmarjetna gora" - Športno društvo Kokrica v sodelovanju s podjetjem Iskra Otoče in Intersport ter hotelom Šmarjetna gora, pripravlja ta konec tedna dve zanimivi rekreacijski prireditvi. Tako bo v soboto. 16. maja, z začetkom ob 10. Uri organiziran tek za pokal "Šmarjetna gora". Maraton bo dolg 3.300 metrov, z višinsko razliko 308 metrov in bo potekal od Gorenjskega sejma, skozi Stražišče na Šmarjetno goro. Prijave za tek organizatorji sprejemajo na dan prireditve od 8.30 dalje na prostoru Gorenjskega Svima. Prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji bodo prejeli medalje, najboljši pa še pokale. Absolutni zmagovalec bo prejel tudi pokal pokrovitelja. Štartnina bo 300 tolarjev. V nedeljo, 17. maja, pa bo organiziran tradicionalni maraton "Dražgoše". Dolžina maratona je okrog 70 kilometrov, začel pa se bo ob 9.30 uri. Trasa kolesarskega maratona ho potekala od Gorenjskega sejma, skozi Naklo, prek Podbrezij, Podnarta, Lipnice. Krope, Jamnika, Dražgoš in nazaj. Prijave sprejemajo organizatorji na startu na dan prireditve od 8. do 9.15 ure, štartnina Pa je 300 tolarjev. Vsak udeleženec bo prejel spominsko kolajno, udeleženci obeh prireditev, ki bosta organizirani ob I. mednarodnem sejmu "Šport in turizem", pa prejmejo tudi brezplačno vstopnico za sejem U • V. Stanovnik Teniški turnir Cluba Kanu - Do sobote, 23. maja, je čas za prijavo ža udeležbo na II. teniškem turnirju Cluba Kanu, ki bo 30. in 31. maja v Smledniku. Turnir bo na umetni travi, nagradni sklad pa je 50 tisoč 'olarjev. Tekmovalci bodo nastopili v kategorijah do 40 in nad 40 let. Prijave sprejemajo na naslov Club Kanu, Valburga 7, 61216 Smlednik (vodja turnirja g. Jenko), prijavnina pa je 600 tolarjev. Najboljši [Bralci se bodo po točkovnem sistemu uvrstili na zaključni turnir ob koncu se/one. • V. Stanovnik Odprto prvenstvo v odbojki za mešane ekipe - Športna zveza Jesenice organizira 6. junija odprto prvenstvo Slovenije za mešane ekipe - re-kreativce. V vsaki odbojkarski ekipi morajo biti na igrišču ves čas najmanj 3 ženske, nastopajo pa lahko le neregistrirani igralci in 'gralke. Igralo se bo v skupinah po tri ekipe (vsaka z vsako), nadaljevalo pa po '"cup" sistemu. Štartnina znaša 2.600 tolarjev za ekipo in ?e plača ob prijavni na žiro račun 51530-678-81302. Ekipe naj se prijavijo čimprej, najkasneje pa do 22. maja na ŠZO Jesenice. Ledarska Najboljše čakajo vabljive nagrade. # B. Jeršin tajske avto moto prireditve v Sloveniji - AMZS nam je poslala koledar Prireditev do konca meseca maja. Tako bo ta konec tedna. 16. maja, x Mariboru cestr.o-hitrostna dirka avtomobilistov, ki jo organizira ^MK. Adam racing team. v nedeljo pa bo v Radencih dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Naslednji konec tedna, od 21. do 23. maja bo rally Saturnus. ki šteje za državno in evropsko prvenstvo, zadnjo nedeljo v maju pa bo na Vrhniki avtokros za državno prvenstvo. k| ga organizira AKK Kamnik, v Velenju pa bo državno prvenstvo 'Stadion) v motokrosu. U • V. Stanovnik Znano je, da imajo nekateri smučarji svojo ekipo, kot naprimer Gi-rardelli. Kakšni pa bodo tvoji odnosi z našo Smučarsko zvezo - tako glede tekmovanj kot denarja za treninge in tekme? "Seveda moja odločitev ne pomeni, da bom ves čas sama. Moj program je zastavljen, da bi sama trenirala le na prvih treningih, nato pa bom trenirala s tujimi reprezentancami, največ z Italijankami in Avstrijkami. Z Italijankami predvsem veleslalom in slalom, kar je že večinoma vse dogovorjeno, saj je interes tudi na njihovi strani, z Avstrijkami pa hitre discipline, kar je tudi že vse dogovorjeno. Ko se bo približevala tekmovalna sezona, pa bom trenirala tudi z našimi, predvsem ko bo šlo za primerjave, za merjenje časov. V zvezi s stroški pa so mi na Smučarski zvezi pripravljeni dati toliko denarja, kot bi ga sicer dali za moj program, če bi trenirala z njimi. Vendar številke sedaj še niso dokončne, tako da težko kaj natančneje povem. Mislim pa, da bom dobila denarja nekje za 60 dni programa treninga. Morda mi bodo omogočili tudi nekaj opreme, kakšne kole in podobno. Za ostalo pa bom morala poskrbeti sama, pri čemer računam zlasti na sponzorje. " • V. Stanovnik Otvoritvena tekma kasačev Kranj, 14. maja - Konjeniška zveza Slovenije in podjetje Arnol sta pripravila projekt popularizacije konjeniškega športa. V okviru tega projekta bo letos organiziranih deset konjeniških prireditev, ki bodo potekale na hipodromu Ljubljana - Stožice, v Mariboru, Ljutomeru, na Brdu in Šentjerneju. Otvoritvena tekma sezone bo v soboto, 16. maja, z začetkom ob 14.30 uri, kasači pa se bodo pomerili na hipodromu Ljubljana - Stožice. • V. Stanovnik Odprto prvenstvo v gorskem kolesarjenju - K K Krka iz Novega mesta. Radio glas Ljubljane in Hotel Grad Otočec, so organizatorji dvodnevnega tekmovanja v gorskem kolesarjenju, ki bo to soboto, 16. maja, po gozdni poti po Gorjancih in v nedeljo v okolici Hotela Gar-ni na Otočcu. Prijave sprejemajo organizatorji na startu, štartnina pa je 250 tolarjev. Sobotno tekmovanje se bo začelo ob I I. uri v Gabrju pri Novem mestu, v nedeljo pa ob 14. uri na parkirnem prostoru pred Garni hotelom. Dodatne informacije po telefonu (068/21 -831 ali 85-150) in telefaxu (068/22-590). U • V. Stanovnik Klubsko prvenstvo SK Tržič- Smučarski klub Tržič pripravlja to soboto ob 9. uri na Zelenici veleslalom za klubsko prvenstvo ob koncu smučarske sezone. Tekmovanje sodi v okvir tako imenovanega "smučarskega dne", ki se bo po tekmi nadaljeval s piknikom v Podljubelju. Nanj so vabljeni vsi smučarski delavci, starši tekmovalcev, sponzorji in prijatelji smučanja iz tržiškega kluba. Piknik se bo začel okrog 11. ure • J. Kikel Duatlon v Bohinju - Turistično društvo Bohinj pripravlja za to soboto, 16. maja, I. duatlon Bohinj '92. Start bo ob 13. uri na kopališču pri jezeru, prijaviti pa seje moč do 12.30 ure. Duatlon bo sestavljen iz petih kilometrov teka, dvajsetih kilometrov kolesarjenja in spet petih kilometrov teka. • V. Stanovnik Balinarski spored - V IV. kolu super lige ekipa Radovljice doma gosti ekipo Sloge, Trata pa gostuje pri Balinčku v Ljubljani. Obe tekmi bosta to soboto ob 15. uri. V I. ligi bo IV. kolo odigrano to soboto, z začetkom ob 9. uri. Ekipa Primskovega doma gosti Iskro CEO, ekipa Huj pa gostuje pri Šiški. Pari IV. kola v II. ligi - vzhod pa so: Trebeli-ško - Budničar, Mirna - Cirče, Metalna - 5. avgust, Rogovila - Center, Bistrica - Lesce, Ilirija - A. Besednjak, Loka 1000 - Dolomiti, Virtus -Partizan. Zarja je prosta. Vse tekme se začnejo v soboto ob 9. uri. V nedeljo pa bodo na balinišču Trate tudi kvalifikacije mladincev za državno prvenstvo. • V. Stanovnik Nogometni spored - V slovenski nogometni ligi bo v nedeljo ob 16.30 na sporedu 36. kolo. Živila Naklo igrajo doma z Rudarjem iz Velenja, sodili pa bodo Turk, Novarlič in Krenker. V 22. kolu območne članske lige zahod (tekme bodo tudi v nedeljo ob 16.30) Jeseničani, ki so si po zmagi v nedeljo v Zireh, izboljšali položaj, igrali doma s Finali Piran. Triglav odhaja na težko gostovanje k Iliriji v Ljubljano, Alpina pa gostuje pri Slaviji Set. 20. kolo območne mladinske lige zahod bo odigrano v nedeljo ob 14.30. Živila Creina gostujejo v Medvodah pri Loki. Jeseničani igrajo doama s Solinarjem, Triglav pa z Jadranom iz Dekanov. Tekme gorenjskih lig bodo odigrane jutri in v nedeljo. Kadeti bodo igrali jutri ob 10. uri. Pari so Polet : LTH, Triglav : Jesenice, Za-rica : Creina, Tržič : Železniki, Visoko : Alpina, Lesce :Trboje in Sava : Živila Naklo. Pionirji igrajo ob 16. uri. Pari so: Hrastje : Zarica, Velesovo : Mavčiče, Bitnje : Britof, Živ ila Naklo : Sava, Triglav : Podgorje. Sportina Bled : Jesenice, Tržič : Lesce, Alpina : Kondor in Polet : LTH. Člani igrajo ob 17,30. Pari so: Bitnje : Trboje. Zarica : Creina, Sava : Šenčur, Sportina Bled : Visoko. Polet : Lesce. Mavčiče : LTH, Grintavec : Preddvor, Podgorje : Živila Naklo B, Velesovo : Jesenice B, Hrastje : Reteče, Podbrezje : Kondor in Britof : Tržič. Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari so Sportina Bled : Visoko, Mavčiče : Alpina, Tržič : Zarica, LTH : Sava, Trboje : Velesovo, Železniki : Šenčur, Živila Naklo : Bitnje. • J. K. Turnir v košarki - V Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah bo v soboto. 16. maja, turnir v košarki, ki se ga bodo udeležili para-plegiki / vse Gorenjske, Koroške. Hrvaške in Štajerske. Začel se bo ob 8. uri in 30 minut, pokroviteljstvo pa je prevzela Stranka demokratične prenove Jesenice.• D. S. RadiportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) MEGAMILK Pokal "Žito" in "Emona" v smučarskih tekih Zmagovalca Kranj in Logatec Kranj - Ekipna zmaga deklic in drugo mesto dečkov je zadostovalo, da je smučarski tekaški klub Kranj ponovno zmagal v tekmovanju za pokal Žito. Planica je bila sedma, Partizan Gorje dvanajsti in Bled sedemnajsti. V mladinskih kategorijah je bil organiziran pokal Emona, v ekipni razvrstitvi pa je zmagal Logatec, pred TK Kranj in Brdom. Čeprav minula zima s snegom ni bila najbolj bogata, je bila za najmlajše smučarje tekače zanimiva, saj so se tudi tokrat merili na tekmovanjih za pokal Žito. Tekmovanje je obsegalo šest tekem v klasični in drsalni tehniki. Novost so bili skupinski starti (po pet tekmovalcev), na nekaterih tekmah pa sta zaradi velikega števila tekmovalcev (povprečje dvesto na tekmo) startala po dva skupaj. Prireditelji tekem so se tudi v minuli zimi zelo potrudili, saj je bila organizacija odlična, tekaške proge dobro pripravljene (Rateče. Pokljuka), pa tudi vreme je bilo vsem skupaj naklonjeno. V letošnjem tekmovanju za pokal Žilo so slovensko konkurenco popestrili tekmovalci s Hrvaškega, ki so prijetno presenetili po številu in kakovosti. Za prihodnost smučarskih tekov v Sloveniji je spodbudno, da se tehnična pripravljenost mladih tekmovalcev izboljšuje; manj spodbudno pa je, da se število tekačev v starejših kategorijah, predvsem v članski, kljub množični udeležbi na tekmah za pokal Žito, ne povečuje, kar si je želel tudi pobudnik Žito-vega pokala, znani tekaški delavec Franc Rutar. In kako bi ocenili letošnje uvrstitve slovenskih klubov? Tekaški klub Kranj je ponovno zbral največ točk in prevzel vodilno mesto. Pri deklicah je tudi sicer v vrhu (ženski tek je v Kranju doma), pri dečkih je na drugem mestu. Druga je, predvsem po zaslugi starejših deklic. Reka. Vrstni red - posamezno - mlajši dečki: I. Rok Kolander (Maribor) 100 točk, 2. Tadej Rodmun 85. 6. Rok Šolar (oba Kranj) 46; mlajše deklice: l. Adrijana Stipaničič (Budućnost) 100. 3. Aleksandra Lanišek 59. 8. Kristina Mohorič 38. 12. Andreja Vidic 29, 21. Anamarija Šušar (vse Kranj) 2; starejši dečki: 1. Ivan Antič (Budučnost) 95, 5. Marjan Zagoršek (Planica) 53. 10.-II. Aleš Smolej (Planica) in Marko Zepič (Kranj) 29; starejše deklice: 1. Diana Grudiček (Reka) 90, 4. ( iška Dolinar (Kranj) 60, 5. Rebeka Cornachini (Planica) 58, 6. Nuša Žiben 57. 8. Barbara Ozebek (obe Kranj) 31; ekipno - deklice: I. Kranj 341, 7. Planica 76, II. Partizan Gorje 15; dečki: I. Unior Olimpija 305, 2. Kranj 216, 6. Planica 135. 14. Bled 7; skupno: I. Kranj 557, 2. Reka 463. 3. Unior Olimpija 435, 4. Logatec 427, 5. Budučnost 401, 7. Planica 210, 12. Partizan Gorje 15, 17. Bled 7. Tekmovanje za pokal Emona pa je bilo sestavljeno iz sedmih tekem in je v tej obliki potekalo prvič. V seriji tekmovanj je nastopilo 100 tekačev in tekačic iz 17 klubov iz Slovenije in sosednje Hrvaške. V posameznih kategorijah so zmagali: Tanja Zelene (Logatec) in Anka Mohorič (Kranj) pri mladinkah, ter Igor Bašelj (Planica) pri mladincih. V ekipni razvrstitvi je bil razplet pričakovan. Pri mlajših kategorijah dominira z veliko prednostjo Logatec pred Kranjem in Brdom, pri starejših kategorijah pa Kranj pred Logatcem in Bledom - Zasip. V generalni uvrstitvi klubov je na čelu TKS Logatec, pred TK Kranj, 3. mesto pa je zasedel Brdo iz Ljubljane. • Vinko Grašič Turni smuk z Luknje v Vratih Jesenice, 10. maja - Slovenski krščanski demokrati jeseniške občine SO minulo nedeljo pripravili turni smuk z Luknje v Vratih. Trije so se povzpeli tudi na vrh Bovškega Gamsovca. vsi ostali pa na Luknjo. Po smuku so se udeleženci, prišli so tudi iz drugih gorenjskih občin, pogovorili o skupnem delu in sodelovanju. Sklenili so. da bo smuk postal tradicionalen. Menijo pa tudi. da naj bi v prihodnje športu in rekreativni dejavnosti posvetili več pozornosti.• (vs) Pokal Martuljka Gozd Martuljek, maja - Varpa klub "Špik" je minulo soboto uspešno organiziral tekmovanje v varpi za Pokal Martuljka. Po celodnevnih boljih je posamezno na cm zmagal Samo Reškovec (VK Gorenjka) - 408 cm, pred Milanom Koširjem (VK Ljubljana) - 694 cm in Zivkom Miljevičem (VK Gorenjka) - 722 cm. Ekipno je na cm zmagala Gorenjka II. pred Gorenjko I. in Ljubljano L, v ekipnem borbenem tekmovanju pa je zmagata Gorenjka L. pred Uni Krašnjo in Ljubljano I. • V. Modric V nedeljo v Naklem Prvi nastop Saša Vorobjova Naklo, 15. maja - V nedeljo ob 16.30 bo v Naklem prvenstvena nogometna tekma slovenske lige med Živili Naklo in Rudarjem iz Velenja. Tekma bo imela dve zanimivosti. Prvič bo v naklan-skem dresu nastopil Moskovčan Saša Vorobjov, prvi ruski igralec v dresu slovenskega nogometnega kluba. Druga zanimivost pa bo skok svetovnega padalskega prvaka Branka Mirta iz Slrahinja na naklansko igrišče med polčasom, približno ob 17.20. Branko bo skočil z dvojnim padalom. Njegov sopadalec je še skrivnost. Dvojno padalo je bilo kupljeno s pomočjo enega glav nih sponzorjev naklanskih nogometašev Gostilne in diskonta Marjana Ma-rin.ška - Mančija. • J. K. iss zavarovalnica triglav, d. d. »ubijana |l#> OBMOČNA ENOTA KRANJ ^S5r 64001 KRANJ. Oldhamaka 2 MMM (064) 22 853, — p. p. 1« telatai 064 24-082 Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, območna enota Kranj obvešča svoje zavarovance oz. občane z območja Bohinja, da je odprla svoje predstavništvo v Bohinjski Bistrici, v poslovnih prostorih krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, Triglavska cesta 35/1. Predstavništvo bo odprto 3 x tedensko in sicer: — ob ponedeljkih od 14. do 16. ure — ob sredah od 9. do 11. ure — ob petkih od 9. do 11. ure Ob ponedeljkih bo organiziran tudi ogled poškodovanih motornih vozil. Na predstavništvu bo možno skleniti vsa premoženjska in osebna zavarovanja, prijaviti škodne dogodke in prejeti vse informacije, tako v zvezi z zavarovalnimi pogoji in reševanjem škodnih zahtevkov. Z odprtjem našega predstavništva v Bohinjski Bistrici bomo približali naš zavarovalno tehnični servis zavarovancem in tako še izboljšali naše storitve. Priporočamo se za zaupanje in sodelovanje! PRAZNIK MLEKA V KRANJU 16. maja od 9. do 18. ure 17. maja od 9. do 13. ure pri Kranjski cerkvi Dragi bralci, pripravili smo vam bogato ponudbo mleka, sira, mlečnih izdelkov, kruha in vina, po prazničnih cenah. Izdelke vam ponujajo: Gorenjska mlekarna Kranj (tel.: 064/325-137) Ljubljanske mlekarne (tel.: 061/341-261) Mlekarna KZ Škofja Loka Mlekarna KZ Vrhnika (tel.: 061/751-442) Mlekarna-Agroind Vipava tel.: 065/65-311) Vinska klet Agroind Vipava (tel.: 065/65-011) Žito Ljubljana (tel.: 061/474-320) Dolenjske pekarne (tel.: 068/21-574) Vabimo vas na pokušino, praznujte z nami! Nasvidenje na prazniku Pokrovitelj: GLAS Kotin d.o.o. Kranj w HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO pnevmatski ZABIJALNI APARATI spenjalni aparati ZA HITRO KVALITETNO ZANES J A 30 O l 3 z o N l % C o J 30 O l I Z O z rn l O krivilne priprave spenjanje tankih materialov, tapetniška in dekorativna dela, izdelavo lesenih okvirjev in ograj, izolacijsko oblaganje sten in stropov, izdelavo zabojev in palet, kartonske embalaže... KOVINARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL: (064)66-221,66-617 Pridružite se imetnikom MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA. Že skoraj 20.000 imetnikov MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA se zadovoljnih vrača v Merkurjeve prodajalne in izkorišča številne ugodnosti, ki jih zanje pripravlja delniška družba Merkur Kranj. Naj jih na kratko ponovimo. Pri vsakem nakupu nad določeno vsoto za gotovino, z naročilnico stanovanjske zadruge ali na posojilo imetnikom MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA priznamo 5 % popust. V času številnih akcijskih prodaj jim poleg akcijskega popusta (npr. 20 %) priznamo še 5 % popust na kartico (skupaj 25 %). Redno jih obveščamo o prodajnih akcijah v Merkurjevih prodajalnah. Vključujemo jih v nagradna žrebanja in pripravljamo zanje še vrsto prijetnih presenečenj. V maju bomo med imetniki MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA izžrebali 50 izletnikov, ki se bodo 6. junija popeljali na PRAZNIK ČEŠENJ v Novo Gorico. V Novi Gorici si bodo ogledali Merkurjev Poslovno trgovski center in turistično kmetijo Pri Štakljevih, kjer jih bodo pozdravili s poskušino vin in pogostili s tipičnim primorskim kosilom. Imena izžrebanih bomo objavili v Gorenjskem glasu. Med izžrebanci ste lahko tudi Vi, če boste postali imetnik MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA do torka, 26. maja 1992. In kako postanete njen imetnik. Pri prvem nakupu nad 10.000 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Vam bodo naši prodajalci ponudili pristopno izjavo, ki jo izpolnite in oddajte v Merkurjevi prodajalni. Že pri prvem nakupu nad to vsoto Vam priznamo 5 % popust in od tega trenutka naprej boste deležni vseh ugodnosti, ki jih MERKUR KRANJ, d.d. pripravlja za imetnike MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA. MERKUR KRANJ, d.d. KJE? Ženski in moški salon, Maja in Jošt! KDAJ? od 15. maja do 30. maja 1992 DNEVI MURE ZAKAJ? 20 % popust ob gotovinskem plačilu za vse izdelke KVALITETA IN HITRO KVALITETNO ZANESLJIVO HITRO KVALITETNO ZANES £ kovinOtehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice tel. (064) 81-952 Prodajalna OPREMA Mengeš tel. (061) 737-006 AKCIJSKA PRODAJA v maju gotovinski popust Radiatorji Aklimat 15 % Električno ročno orodje Iskra - Black & Decker 20 % Nahrbtna kosilnica TANAKA 25 % POZOR! na vse blago (razen enega artikla) ob nakupu z gotovino nad 6.000 SLT 10 % POPUSTA! NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE Uročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po |e|efonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-la !ahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, a Petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -j^Peh bo Vaš!_ ^narija "GOMZI" v Podbrezjah, obvešča, da ima še dovolj ^ikonskih rastlin, sadik krizantem in sadik za jj°kopališče, park in vrt. • soboto, 16. 5., bo gost vrtnarije vrtnarski strokovnjak 'LAVKO ZGONEC. Odgovarjal bo na vaša vprašanja in predstavil svoje kasete o varstvu rastlin. VABLJENI! AlPETOUR REMONT KRANJ je v blagovnici Nama v Škofji '-oki odprl poslovalnico za prodajo avtomobilov in rezervnih delov. V času do 30. 5. 1992 v poslovalnici Nama Škofja Loka ludi: ' 5 % popust na rezervne dele in dodatno opremo Renault " 5 % popust na strešna okna VVebasto .5 % popust na zračne in oljne filtre Rabljeni v Alpetour Remontovo poslovalnico v Nami Škofja Lo-*Mel.: 631-482._ Prazniku mleka prireja podjetje KOTIN v renesančni fvorsni Mestne hiie v petek, 15. 5., ob 18. uri poslovno tokovno srečanje razstavljalcev, veletrgovcev in vabljenih 9°stov in Kranja. Pričakujemo Vas v renesančni dvorani JJestne hiie v Kranju. 1 000 delovnih mest - Javni natečaj za 1.000 novih delovnih "test bo zaključen 20. maja. Interesenti lahko do tega d^e vložijo dokumente na Zavodih za zaposlovanje. AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK "S? 216-245 TEH industrija termičnih izolacij Škofja Loka p.o., 64220 Škofja Loka, Trata 32, tel.: 064/63l-l51 Termo Škofja Loka zaposli VEČ DELAVCEV za proizvodnjo in odpremo za določen čas. t)elo je v izmenah in primerno za mlajše, fizično sposobne. Prednost bomo pri sprejemu dali kandidatom s kvalifikacijami. Pisne prošnje z opisom strokovnih znanj pošljite na kadrovsko službo podjetja, kjer dobite tudi dodatne informacije. Za udoben In prijeten dom PO NAJKONKURENČNEJŠIH CENAH SALON POHIŠTVA Predoslje pri Kranju, tel.: 241-031 del. čas: od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure s? VELIKA RAZSTAVNO PRODAJNA AKCIJA VSE ZA VAŠ DOM V HOTELU GRAJSKI DVOR V RADOVLJICI od 16. do 19. maja 1992 po najnižjih cenah in ugodnih pogojih nakupa spalnice, dnevne in mladinske sobe, sestavljivo 'n oblazinjeno pohištvo, sodobne kuhinje, mize, stoli in fasadne stenske obloge, drsna, Harmonika in ostala vrata, okna, polkna, Montažne hiše in poslovni objekti, svetila, trgovinska oprema, volnene odeje, prti in ^osjeljnina_ v akciji sodelujejo: TOVARNA POHIŠTVA Brežice, SVEA Zagorje, LIK Kočevje, STOLARNA Dobrepolje, BOR Laško, PIONIR Novo mesto, JELOVICA Škofja Loka, ZLIT in BPT Tržič, TVO Škofja vas, OPEKARNA Brežice, PRESTIGE Leveč. Okoristite ugodno priložnost v Hotelu GRAJSKI DVOR v Radovljici od 16. do 19. maja 1992 vsak dan od 9. do 19. ure. Tolefon: 064/75-585 RADIATORJI JUGOTERM 48 0 ZNIŽANJE KIKA ŽIRI 064/692-036 RAIT Prodaja novih in rabljenih vozil Kidričeva 26/c, Jesenice, tel.: 861 -204 Vozila v zalogi: FIAT TEM PRA 1,6 ie LX 24.600 DEM SUZUKI SWIFT 1,3 GTI 21.600 DEM HONDA CIVIC 92 1,6 ESi 29.600 DEM NISSAN PRIMERA 2,0 i 33.400 DEM DAIHATSU APPLAUSE 1,6 L 22.900 DEM DAIHATSU CHARADE 1.0 16.700 DEM Dobava od 10 do 14 dni AUD1100 2,3 E 52.100 DEM GOLF III CLG 28.100 DEM RENAULT CLIO od 17.600 DEM dalje Vse navedene cene so do registracije. Možna dobava tudi ostalih vozil. V račun vzamemo vaše rabljeno vozilo! NEMŠČINA - POLETNA ŠOLA 30-urni tečaji za učence, dijake in odrasle Inf. po tel. 621-998 K0N (prof. Meta Konstantin) MALI OGLASI ^217-960 APARATI STRO|I TELETEKST GORENJE, cena samo 5.700 SLT. Možnost plačila na 2 obroka, RTV - servis ORBITER; « 216-945 od 12- 16 ure._5529 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, kombiniran s plinom,« 213-206 Prodam samohodno KOSILNICO "PASOALI", delovna širina 110, Lipnica 4, Škofja Loka, « 632-750 ELEKTROMOTOR 8.8 KW in ELEKTROMOTOR 7.5 KW, ter pol leta star PRALNI STROJ, Gorenje, proda, « 74-376_ 6136 Prodam tračni OBRAČALNIK za Pasquali ( TV ), ogled Kranjska ce- sta 36, Šenčur_6171 Zelo ugodno prodam kakovosten telefonski APARAT ETA (fitipaldi s številčnico)_6189 PAJKA 220 ali 230 kupim, « 70-411__ 6203 Prodam OHIŠJE za SEKULAR in kompletno glavo, « 214-428 6208 Prodam malo rabljen ŠIVALNI STROJ za podšivanje robov, « 216-196__ OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, ugodno prodam, 9 215-650 6079 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO Goremke, 330 litrov, ul. Draga Bre-zarja 11 6041 Prodam tračno BRUSILKO, dolži-ne 2.5 m staro 1 leto. Salkič, Na Logu 15, Tržič, (ogled vsak dan od 7. do 20. ure)_6060 Prodam TV COLOR, brezhiben, z daljincem za 200 DEM, « 324-898 BoSteO NEWS DISPLAV v centru Kranja Naročila tel.: 325-534 Prodam nov 50 literski HLADILNIK, na plin, elektriko in 12 voltov, « 324-304_6103 Prodam MOTOKULTIVATOR IMT Nova, 9 in 7 konjskih moči, diesel in 4010 litrov ZMRZOVALNO, novo SKRINJO, vse za 50% ceno, « 801-018__6110 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ, « 324-797_6jm Prodam motorno KOSILNICO Sokol 145, zelo malo rabljeno in dodatni greben 120 cm , s kovinskimi kolesi za strmine, « 061-111 -531 36 E T B G 0 VI N A J KRANJ, JAKA PLATINE 13 Ali ste že oddali kupon z vprašanjem za nagradno križanko? —gx- Prodam PRIKOLICO za HLODE s hiatom ali brez, « 64-248 5894 Prodam priklopno avtomatsko KLJUKO za traktor Deutz, « 45-390_5994 Ugodno prodam MOTOR za čoln (jadrnico) Yamaha 2A, malo rabljen,« 217-545_6040 Prodam OBRAČALNIK - PAJEK in novega električnega PASTIRJA z baterijo, g- 46-410_6210 Prodam barvni TV Grunding, « 214-205_6224 Prodam HLADILNO NAPRAVO za hlajenje mleka z vodo in indirekt-no, g 692-572_6241 Prodam nov ročni prirobni STROJ Elan 2 in brizgalni STROJ Boy 30 20 gramov. Letnik 1967, « 064/212-193 6244 0FSET TISKARJA takoj zaposlimo za nedoločen čas Ponudbe pod šifro: OFSET IZOBRAŽEVANJE Uspešno INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole,« 311-471 6010 GLASBILA_ Prodam HARMONIKO, melodija 120 basov, novo, Prosenc, « 421-498_6170 CR. MATERIAL Prodam 7 kom. ŠPIROVCEV, dolži-na 6 m , g 242- 537 5995 Prodam obžagan "GRUŠT" za hi-šo, 10 x 10 Šifra: PRILOŽNOST __6012 Zelo poceni prodam rabljeno strešno OPEKO. « 633-305 ali 621 865_6062 Prodam dva aluminijasta strešna ' OKNA, 60 x 110 cm« 725-198 _6068 Prodam suha DRVA od "grušta", Bistrica 13, Podbrezje 6080 Nudim montažni, fasadni ODER, Sveti Duh, g 632-281_6097 Prodam CEMENT z prevozom na dom, cena 440 SLT, z naročilnico pa 400 SLT,« 221-400 ali 217-167 _6104 Prodam gradbeno BARAKO, BETONSKI MEŠALEC, PLOHE, SA-MOKOLNICO, ŠKARJE za železo, podalšek 220 V, OLNI GORILEC, Klemenčič, Zariška 26, Drulovka _6109 Prodam suhe, lepe, smrekove PLOHE, 5 cm, « 65-672, zvečer _6_H9 Prodam DRVA, 12 kvad. m., « 68-181_6123 Prodam 55 kvad. m. smrekovega OPAŽA, 10 % ceneje, in APNO za beljenje prostorov,« 58-010 6125 Prodam strešno OPEKO, novo, cementni "folc", Lahovče 57, « 421 -736_6177 Prodam rabljene SALONITKE z vi-jaki 125 x 100 cm, Poženik 37 6181 Prodam DRVA, « 66-482 6182 Prodam smrekove PLOHE, « 422-112_6201 Prodam 1 kvad. m. suhih, 3 leta starih, borovih DESK, colaric, « 49-012 6205 KUPIM Kupim TOVORNJAK Zastava, 5 ton, dolgi kason, od let. 1990, na prej. « 50-908_5974 Kupimo takoj vseljivo 1-sobno STANOVANJE, v Radovljici. « 74-683_6066 Kupim ozka KOLESA za trkaktor in prodam ŠTEDILNIK, 4 plin + 2 elektrika, za 3.000 SLT, « 70-202 Kupim TAPISON, rabljen, tudi manjše kose,« 241-708 6139 Kupim 1 teden stare BIKCE simen talce« 401-165_6162 Bukova DRVA kupim,« 213-434 LOKALI Najugodnejšemu ponudniku oddamo lepo urejene kletne PROSTORE, v bloku, v Kranju (Planina), za pisarno ali mirno obrt. Informacije in dogovor za ogled dobite na « 327-072 ob torkih in četrtkih med 16. in 18. uro. 6160 Najemno pravico za trgovski LOKAL v Tržiču, oddam takoj. « 326-831 6167 KOLESA Prodam MOTORNO KOlO MZ 125, letnik 80, prevoženih 25.000 km za 350 DEM,« 241-197 5897 Ugodno prodam moško KOLO Senior, 5 prestav, Gregoričeva 11, Kranj.(Čirče) 5925 Ugodno prodam moško dirkalno KOLO. « 215-627_ ATX 50, letnik 6/1991, prodam. « 633-232_6107 Zelo ugodno prodam dobro ohra njen MOPED Tomos Avtomatik. « 329-833_6150 Prodamo MOPED 14 M, letnik 1987 in ČELADO Nava. Skupna ce-na: 600 DEM. « 88-631 6157 Ugodno prodam BT 50 S, letnik 1988, zelo ohranjen, nevozen, Go-renjesavska 36/A 6187 TOMOS AVTOMATIK, letnik 1986, prodam,« 327-625 6198 Prodam BT 503, nič vozen, za 2.000 DEM,« 324-318 6207 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE - Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 VELIKA IZBIRA BLAGAJN SHARP TRIMMEL BflHNHOfSTR 55 CELOVEC OBVESTILA SATELITSKE ANTENE, sprejemniki 100 in 80 stereo kanalov. Dobava in montaža takoj. Garancija in servis. Servis konvertorjev, SAT sprejemnikov. Cene ugodne, možno plačilo na obroke. Obenem vas obveščam, da nudimo vzdrževanje kabelskih sistemov. SAT -SISTEMI, Bernard, Moste 26/a. « 801 -203_5984 Novo PRODAJALNA PLINA v Stražišču, škofjaloška 31, odprta neprestano. 6000 Kvalitetno izdelane cinkane SMET NJAKE na kolesih in ŽEBLJE vseh ' dolžin, izdeluje Jenkole Drago, Prebačevo 32/A_6074 ARMAL PIPE po nizki ceni, « 801-166_6133 Bliže k Tebi, Bog! Notranja pot v Univerzalnem življenju. Prenosi iz VVurzburga, vsako sredo ob 19 uri v prostorih Krke na Dunajski 65 v Ljubljani. 6145 OBLAČILA Ugodno prodam novo SEMIŠ JAKNO z resami, številka 38 - 40, « 401-359_6020 Ugodno prodam dekliško belo, dolgo obhajilno OBLEKO, « 41-238_6035 Prodam obhajilno OBLEKO z vse- mi dodatki, « 218-047_6101 Prodam rjav usnjen PLAŠČ, števil-ka 40 za 2.000 SLT in 10 m črnega gladkega ŽAMETA, v roli, za 3.000 SLT. Naslov v oglasnem oddelku. Ugodno prodam zelo lepo, dekliško, obhajilno OBLEKO, « 632 094_6218 OTR. OPREMA Ugodno prodam otroški športni VOZIČEK in dva NAHRBTNIKA ( za dojenčka ), « 323-605 5999 Ugodno prodam SYNTHESIZER KAVVAI, primeren za otroke, še v garanciji,« 217-922 6204 Otroški VOZIČEK, globoki in otroški VOZIČEK, športni, ugodno prodam, « 51-728, popoldan 6220 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek 18. 5. 1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA 2? 311-035 OSTALO Prodam BUKOVA DRVA, « 64-212_6008 Prodam lito, železno KOPALNO KAD, dolgo 170 cm, « 45-078 Prodam novo enoosno PRIKOLICO za manjši traktor, Nosilnost 2,5 t, « 44-075_6033 Prodam 1- osno PRIKOLICO za traktor 1.400 DEM,« 65-076 6045 Oddam POSLOVNI PROSTOR 160 kvad. m. Šifra: PODLOVNI PRO STOR_6046 BUTIK, prodam oziroma oddam v centru Kranja, « 161/611-390 ali « 064/75-886_6048 Prodam ITISON za sobo, v izmeri 4X4.5 m,« 41 669_6050 Poceni prodam DRVA od starega grušta. Bistrica 13, pri Podbrezjah. Prodam kamp PRIKOLICO 450 Adria. « 622 195 Groharjevo nas. 14, Škofja Loka._6069 Prodam KLETKE za kokoši in koko-ši nenesnice, « 323-470 6082 Ugodno prodam starejša vezana OKNA, različnih mer, « 65-542 Prodam domače ŽGANJE, Brode 15, Škofja Loka, « 65-741 6144 Prodam rabljene vrtne PLOŠČE z vzorcem,« 45-269 6173 Prodam STOJALA za izdelavo bu-tar,« 217-203_6175 Prodam FIŽOLOVKE, « 310-511 Prodam PRIKOLICO Metuljček z vitlom, « 421 -265 6236 Prodam KOSIŠČA, Demšar, Osojnik 3.« 66-912 6240 PRIDELKI_ Prodam SENO in domače SALA-ME, « 621-275_6036 Prodam OVES, pakiran v vreče, « 061/823-078_6049 Prodam SENO, OTAVO in DRVA, Oblak Janez, Hrib pri Zmincu 6, Škofja Loka, « 621 -662 6052 Kupim PŠENICO,« 73-121 6085 Prodam SENO. Rupar Lojze, Log 23, Šk. Loka (Poljanska dolina) Krmilni KROMPIR, 800 kg, pro-dam, Zavrl, Mavčiče 54 5996 Oddamo KOŠNJO trave v vojašnici Kranj, « 214-978 od pondeljka do petka 6243 POSESTI Na lepem Kraju v okolici Tržiča prodam HIŠO v gradnji z vso potrebno dokumentacijo. Informacije po « 51 -203 po 20 uri. 5888 V Škofji Loki, za gradom, proda, 110 kvad. m. nezazidljivega zemljišča, informacije na « 620-679, zvečer_6026 Slaščičarna Kljukec išče novega lastnika. Odkup opreme ali pred plačilo najemnine. Možna sprememba namembnosti. Begunjska 2, Lesce PODJETNIKI, OBRTNIKI! • vodenje računovodstva • podjetniško, obrtniško in prometnodavčno svetovanje VSE NA ENEM MESTU! SCONTO D.o.o. Srednja vas 108, tel. 41-240 RAUSCH BOROVUE Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV GARAŽO v Vrečkovi ulici dam v najem, « 323-644 po 16 uri 6058 Prodam vseljivo vrtno HIŠO na Drulovki, Triglavska 2, Drulovka _6089 V najem oddam SKLADIŠČE v Na klem pri Kranju, « 50-852 6095 Na področju Bleda, Lesc ali Radovljice iščemo PROSTOR za SKLADIŠČE tekstila, do 200 kvad. m. , « 78-778 ali 78-766_6100 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, 666 kvad m. + voda, 10 km iz Kranja,« 217-328_6118 GARAŽO dam v najem najugodnejšemu ponudniku, Šifra: ZLATO POLJE_6146 GARAŽO v Kranju, ob lokalnem avtobusnem postajališču za Zdravstveni dom, prodam, « 212-853, interna 22. 6206 Na sončni strani Karavank, ob ce sti Tržič - Begunje, prodam stanovanjsko HIŠO, zgrajena do 3. gradbene faze,« 50-235 6226 V Rakovniku pri Medvodah je naprodaj 2000 kvad. m. zazidljive PARCELE ( voda, elektrika, asfalt), Informacije na « 064/214-939 Kupim ZEMLJO za VRT, « 323-116_6246 PRIREDITVE Poceni GLASBO za ohceti in zabave nudi trio. « 421 -498 5548 RAZNO PRODAM Prodam KLJUKO za 101 in nov AV-TORADIO Munchen,« 328-291 Prodam KLETKO za 30 kokoši in gorenjske NAGELJNE. ® 218-954 -- Prodam 120 basno, kovinsko HAR- SPORT MONIKO "Rojal standard", ter _ MELJALNIK in HLADILNIK za Fi-čota, Tomac, 1. Avgusta 3, Kranj Prodam dve mizarski MIZI (ponk) in SENO. Bobovek 2. « 218-353 ' _6154 Prodam RADIATOR, notranja VRATA, plinski BOJLER, lamelni PARKET, stereo avto-RADIO, aluminijasta PLATIŠČA za Fiat in KO-SILNICO Alpina« 622 182 6158 Prodam VIKEND PARCELO in ZASTAVO 750 za dele. Informacije na naslov Fajfar, Zabukovje 13, Desnica, soboto in nedeljo 6178 CISTERNO 3000 litrov, novo, pro-dam in oddam STREŠNIK "folc" Prodam Rotacijsko KOSILNICO, tip 165, Hojbli"e" 2250, PAJK z 4. vreteni, Silo KOMBANJ sk 80s, SLAMOREZNICE, PRIKOLICE za pevoz živine, Jerzina, Jezerska c. 2, Kranj_6237 Prodam kemične SANITARIJE in KUHINJSKO OPREMO, « 216-607_6239 STAN. OPREMA Poceni prodam starejšo SPALNI CO , « 78-082 _6077 Prodam KAVČ. Šubic Jože, Suška 41, Sk. Loka. « 064/631 -600 6153 Prodam dobro ohranjena GARA ŽNA VRATA z okvirjem, « 212-391_6200 Prodam starejšo razstegljivo SPALNICO za 2.000 SLT in 6 kvad. m. bukovega PARKETA za 1.500 SLT Naslov v oglasnem oddelku. Prodam SEDEŽNO GARNITURO Delfin, usnjeno, « 75-781 do 18 ure._6228 Zaradi selitve, ugodno prodam, dobro ohranjeno POHIŠTVO, « 329-478 6232 Prodam JADRALNO PADALO, Ekstaza, « 58-211 6132 Prodam kuhinjsko MIZO, JEDILNI KOT, ter ŠOTOR ta 4 osebe, « 323-617 6093 STORITVE Samopostrežna trgovina ■i'i'iMN; Stara c. 9, Škofja Loka (pri Zdrav, domu) Posebna ponudba: • pivo UNION 31 SLT • oljell 100 SLT • moka 5 kg 142 SLT Odprto: 7.30 -19.30 sob. 7.30- 15. ned. 8. -12. KROVSTVO, STAVBNO KLEPAR-STVO, PLESKANJE ŽLEBOV, ter NAPUŠČEV in izvajanje vseh vrst izolacij, opravljamo kakovostno. « 061/110-089 5450 VODOVODNO NAPELJAVO na hi-ši (štemamo sami), kot tudi drobna popravila (čiščenje bojlerjev), vam kvalitetno in za solicno ceno naredi obrtnik. « 218-427 RTV - servis ORBITER vam nudi popravila na domu za TV GORENJE, ISKRA, ostale aparate popravimo v delavnici na Oprešnikovi 82 od 12-16 ure, « 216-945 5528 TEHNIČNA TRGOVINA • V zalogi TV Samsung, ekran 51 cm, teletekst, ugodna cena in velika izbira videorekorjev, daljinskih telefonov Panasonic ter HI-FI komponent Technich • Posebna ponudba: camcorderjev Panasonic, Sony SE PRIPOROČAMO! Obiščite nas vsak dan od 10. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure Na Mohorjevem klancu, Vodopivčeva 17 v Kranju tel.: 064/214-788 Izdelujem GAJBJCE po 200 SLT/ ena. « 061/823 226 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 ( delavski dom ), na zalogi štampilj-ke " IZJAVA" za na naročilnice,« 064/217-424_5572 Čistim ITISON, SEDEŽNE GARNITURE ipd« 212-277_5712 J & J TV - VIDEO- HI Fl servis, Smledniška 80, « 329-886 5784 M electronic SERVIS RTV - video-rekorder očistimo BREZPLAČNO, Smledniška c. 114, Kranj, « 325-742 5815 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo in servisiramo,« 216-919 5874 Prodam po pošti učinkovita in uspešna SREDSTVA za zatiranje voluharja, krta, miši, podgan, hrčka, polžev, bramarjev, muh, moljev, uši. Naročnina na « 068/41-199 od 7 do 15 ure 5928 PIŠLJAR SERVIS TV-VIDEO-AV-DIO, kvalitetno popravilo naprav, VSEH PROIZVAJALCEV. Smledni-ška 37, Kranj, « 323-159 5963 Strokovno popravimo ali obnovimo pralne STROJE vseh znamk. « 061/348-643_5976 iščem izvajalca za izklop in izdelavo GREZNICE 3X2X2,« 403 242_5993 Sprejmem ZIDARSKA DELA, « 326 738 _6032 Satelitski sistem, vrhunska kvaliteta po najugodnejših cenah, garan- cija, servis, « 78-212_6043 BELJENJE, PLESKANJE in POLAGANJE tapet,« 403-242 6055 Nudim usluge! AVTOKLEPAR-STVO Kovic, Prebačevo 50/a. 6072 Polagam, brusim, lakiram PARKET, PLUTO, TOPLI POD, « 41-662__61J3 Vsa SLIKOPLESKARSKA DELA nudim 20 % ceneje od konkurenčne cene, pleskanje oken, vrat ter beljenje. Registrirana obrt! Večja dela tudi na obročno posojilo. KVALITETA!« 59-109 6114 Emajliranje KOPALNIH KADI in TUŠ KADI z uvoženim materialom, garancija 2 leti, « 66-052 6128 STANOVANJA žvosobno lastniško STANOVANJE v Kranju menjam za garsonjero -enosobno. Šifra. DOGOVOR 5909 V centru Kranja prodam 3 - SOBNO STANOVANJE, 62 kvad. m., s telefonom, 4 nadstropje, z balkonom, klasično ogrevanje, takoj vseljivo, za 42.000 DEM. Ogled 16 5. 1992, od 16 do 18 ure. Levstikova 1, stanovanje številka 14 6009 3-sobno STANOVANJE, 72 kvad. m. (SATV, telefon, centralna), zamenjam za dve manjši. « 215-701, zvečer_6020 Oddam GARSONJERO, « 326-621_ 6023 Enosobno STANOVANJE v Škofji Loki, centralna, telefon, SAT TV, delno opremljena kuhinja, sončna stran, « 620-948_6051 Prodam GARSONJERO v Železni-kih, novejšo, 31 kvad. m., pritljičje, v račun vzamem avto ali zamenjam za manjše, večje stanovanje v Škofji Loki ali Kranju, « 621 -191 Oddam komfortno STANOVANJE, 90 kvad. na Planini 1, « 323-644 po 16 uri. 6056 Ugodno prodam 2 - sobno, opremljeno STANOVANJE, Zlato polje 3/D, številka 19_6087 Enosobno STANOVANJE, 40 kvad. m. v, v Škofji Loki, prodam, « 631-295_6096 GARSONJERO, delno opremljeno na Planini, oddam. Enoletno pred-plačilo,« 331-455_6105 Prodam GARSONJERO v Škofji Loki, « 620-087, popoldan 6138 V najem oddam opremljeno GARSONJERO. 1 letno predplačilo v DEM. Informacije osebno na naslovu: Polica 13, Naklo. 6147 1-sobno STANOVANJE v Šk. Loki, centralna, telefon, SAT TV, delno opremljena kuhinja, sončna stran, dam v najem. « 620-948 6149 Najamem opremljeno GARSONJERO, mesečno plačilo, « 323-831_6183 Prodam STANOVANJE, 36 kvad. m. Savska cest 2_6185 2 - sobno družbeno STANOVANJE, zamenjam za 1 - sobno last-' niško STANOVANJE,« 324-312 Enosobno STANOVANJE z atrijem v Škofji Loki, prodam, « 632-160 in« 620-616_6222 Prodam dovosobno STANOVANJE v Kranju, « 215-946 6231 VOZILA DELI CITROEN GS, DIANA, 6 AMI 8, VI-SA.po ceni rabljeni deli in odkup nevoznih avtomobilov CITROEN. « 691-946_5957 Poceni prodam 2 ZASTAVI 750 za dele ali celi, cena po dogovoru, « 41 -348, zvečer_6005 Prodam ZASTAVO 126 P, letnik 1981, po delih, « 52 335 6227 Prodam FLORIDO 1.4, december 1989.« 58-327_6073 Nujno prodam MZ ETZ 250, letnik 1987, registriran. Tomaževič, Spodnja Lipnica 29, Kamna Gorica _6088 Prodam dobfo ohranjeno LADO RIVO, letnik 1989, « 65-517 6090 Prodam ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 6/1980, prevoženih 60.000 km, Blejska dobrava 79, popoldan 6091 VOZILA Prodam ZASTAVO 750, Klemen-čič, Cegelnica 25, Naklo 5989 Prodam GOLFA, diesel, letnik 1985,« 58-338__5990 Prodam GOLF JXD, letnik 1989, pr-vi lastnik, « 325-981_5992 Prodam 126 P, letnik 1985, « 327-955_5998 Prodam ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, registriran 9/1992, dobro ohranjen, cena po dogovoru, Sta-menkovič, Rudija papeža 3, Kranj Kupim registriranega POLONEZ- a do 1.000 DEM, « 328-635 6016 VISO Olcit, staro 7 mesecev, ugodno prodam, « 70-193 6017 Nujno in ugodno prodam R 4 TL, letnik 1979, « 45-579 med 18 in 20 uro_6021 Prodam LADO 1300, letnik 1984, registrirana do 1993, dobro ohranjena. Savska cesta 38, Kranj 6024 Prodam AUDI 100, starejši letnik, možna menjava, « 328-380 6031 Prodam R 4, letnik 1984, 81.000 km, registracija decembera, Omič, Planinska 11, Lesce 6037 VERATSCHING BOROVLJE • NOVA VOZILA § HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije 9943-4227-2338 Prodam rdečo ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirana do 31.1 /1993,« 422-716_6092 Prodam FIAT 126 P, letnik 197, registriran do 12/1992,« 422-266 6112 Prodam ohranjen JUGO 45, letnik 1984, cena 2.000 DEM, « 45-532 _6124 Prodam JUGO 55, letnik 1987, « 323-405 6126 letnik 6129 Prodam LADO SAMARO, 1988,« 46-576 Prodam GOLF-a , letnik 1988, diesel ali menjam za cenejšega, « 328-611 6130 /*EE7 /TOSE? Kranj Janka Puclja 9 Kranj POSREDNIŠKO PODJETJE d.o.o 064/325-981 064/325-981 Cenjene stranke obveščamo, da posredujemo pri prodaji rabljenih vozil vseh znamk, ter uvoženih avtomobilov znamke OPEL, FORD, RENAULT. Vsa vozila so opremlja s katalizatorjem. V račun vzamemo vaš rabljeni avto. V zalogi SUZUKI SWIFT 1.3 GTI, rdeče barve, R 5, CLIO (možnost nakupa na kredit ali leasing). Odkup vozil RENAULT 4, in 5 ter ZASTAVA, GOLF. Prodam karamboliranega JOGO ta 45 America, prevoženih 35.00( km rAnictriran Hr> 5/1QQ1 *S« km, registriran do 5/1993, 43-416 000 « 6038 VARSTVO iščemo upokojenko za VARSTVO 9 mesečne deklice na našem domu,« 215-435 6188 Ugodno prodam 126 P, letnik 1980, 511.000 km, vozen, neregistriran, « 323-644, po 16 uri._6057 Z 101, letnik 86/6 prodam za 2.900 DEM. « 325-008__6059 Zaradi ododhoda na delo v tujino prodam R 4 GTL, letnik 1987. V račun vzamem tudi moped APN 4. Informacije na « 73-920 po 20. uri 6061 Prodam JUGO 45 A in MOTOR To-mosE90« 725-198_6067 Prodam VVARTBURG - karavan, letnik 1985 (december). Višnjič, Zlato polje 3-e, Kranj. 6071 Prodam JUGO 45, letnik 1989, Ko-ral, registriran do konca leta, Mlekarska 14, Čirče 6002 Prodam R 5 Campus, 5 vrat, bele barve, letnik 8/1990 in PEUGEOT 505 GL, karavan, letnik 3/1984. Aljančič, Sr. vas 67/A, Šenčur, « 41-608 po 16 uri._6003 Prodam GOLF, letnik 1981, « 52-133_6004 Prodam JUGO 45, letnik 1983, dodatno opremlejn, cena po dogovoru, ogled na Titovi 22, Jesenice Kupim R 4 GTL, letnik 1989 ali začetek 1990,« 401-317 6131 Prodam ŠKODO 105 S, letnik 1982, dobro ohranjeno. Visoko 90 6140 Prodam JUGO 45, Florida 1.4, sta-ro 1 leto,« 310-503 ali « 60-370 _6142 Prodam ZASTAVO 101, GLT, letnik 1984, registrirana do 4/1983, 58.000 km, cena 2.900 DEM, Viso-ko 89/A, Balažič, « 43-173 6143 Prodam JUGO 45, letnik 1988. La-hovče 4, Cerklje.__6148 Prodam nov RENAULT 4 GTL. Kve-der, Voklo 9._6155 Prodam JUGO 60, letnik 1989, rdeče barve. Cena 5.000 DEM. Nježič, Partizanska 27_6163 Prodam LADO Nivo, staro 2.5 leti, 17.000 km. « 327-409_6166 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1989, dobro ohranjeno. Kondič Mirko, Begunjska 9, Kranj 6168 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 ali zamenjam za P 126, « 75-553 Prodam OPEL Astra GL 1.6 i, Tech-no car d.o.o., Škofja Loka 6176 Ugodno prodam JUGO 55, letnik 1990, Kališka 18, Drulovka, brane _6179 Prodam avto GOLF JGV, diesel, le-tnik 1984,« 327-285_6184 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 10/1990,« 311-064_6191 FORD ECCORT diesel, prodam, prevoženih 28.000 km, « 64-062 _6192 Prodam dobro ohranjen OPEL CA-DETT, letnik 1980, « 403-261, popoldan_6193 Prodam JUGO 60, letnik 1989, « 801-482_6194 Prodam VOLVO-ta Caravan, letnik 1982, dobro ohranjen,« 83-933 _6197 Prodam R 5, Campus, letnik 1991, prevoženih 10.000 km,« 621-541 _6209 LADO 1303 S, dobro ohranjeno, prodam, cena 2.500 DEM, « 81-827_6212 Prodam JUGO 45, letnik 1981, cena 800 DEM in termoakumulacij-sko PEČ, 2.5 KW, cena 100 DEM, Struževo 75, Kranj_6215 ZASTAVO 101 GTL, letnik 12/1986, Stara cesta 27_6223 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1987, prevoženih 50.000 km, cena po dogovoru, Marinšek, Sp. Du-plje 26_6225 ZAPOSLITVE Zaposlim KV ali PK SLIKOPLE-SKRARJA,« 403-242 5997 Delo za ŠANKOM dobi simpatično in pridno dekle, « 50-172 6011 Iščem IZVAJALCA za gradnjo stanovanjske hiše, K + P + M v Gozdu Martuljku, do 3 gradbene faze. Vse informacije na za popis del in za gradnjo na « 061/823-119, vsak dan od 19 do 21 ure 6013 Gostilna Matjaž, Prešernova 16, ZAPOSLI prijetno dekle za delo v strežbi. Honorarno ali redno, informacije osebno v lokalu. 6014 Iščemo PRIPRAVNIKA, trgovske ali komercialne smeri, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite na naš naslov, Trenča, Gasilska 5, Kranj 6018 USPOSABLJANJA za uporabo računalnikov IPIS Kranj, d.o.o. tel.: 064/323-253, 323-l7t Najemem DELAVCA za občasn" delo pri gradnji hiše, « 32-709^ Redno honorarno DELO, prodaj3' « 325-325__6028 Honorarno zaposlim KUHARJA 3'' KUHARICO v Škoji Loki, ff 632-660__603f Zaposlimo DEKLE v strežbi. Infof; macije na « 324-928 zjutraj J zvečer. Kandidatka ki je posla'8 ponudbo pod šifro DAMA, iz Je*?, nic naj se javi na telefon. ^(jOJ^ Iščem KUHARJA v pizzeriji. 325-143__60^ Sportina išče PRODAJALCE *? svoje trgovine na Bledu in Jesen1' cah. Pogoj: znanje enega tujeg3 jezika, « 78-778 ali 78-766 609» KAVA BAR v Kranju, honorarn« ZAPOSLI dekle za delo v strežb]; « 329-170_6j0f Zaposlimo NATAKARJA, KUHA*' JA ali KUHARICO. Taverna Tabo'. Podbrezje 246, Duplje 6106 Reklamno podjetje ZAPOSLI h°' norarno dva delavce, kasneje mc žna redna zaposlitev, zaželje"3 aranžerska šola,« 633-123 6117 Gostilna Pri Tržiču išče samosiol' nega KUHARJA/KUHARICO '!! POMIVALKO,« 57-585 63 Pizzerija Vinezia, išče 2 NATAKA RICI za pomožno delo, možna red' na zaposlitev, « 83-933 611 Iščrm IZVAJALCA za gradnjo hi$* od 3. faze dalje, « 633-228 61*1 Nudimo DELO na dom. ŠifraTSJ; VANJE_615? Iščem skupino za izdelavo FASA DE. « 422-646 Bil Slovenci pozor! Vabimo k sodelc vanju vse za prodajo ekskluzivne-ga artikla iz medicine, kateri je rW<> na evropskeem tržišču, Plačilo ]j devizah,« 218-057 61$ SKUPINO ali posameznika za pc dročje tehničnega artikla, ORODJE UNIOR, na terenu za območj« občin Tržoč, Kranj in Škofja loka. iščem,« 691-742 6199 Takojšnjo ZAPOSLITEV nudi manjše podjetje v bližini Kranja ll opravljenaje administrativnih če\ ponudbe pod Šifra: TAJNICA 621» Pizzerija "Orli" ZAPOSLI šoferja 1 lastnim prevozom za razvoz piz*j Dober zaslužek, « 46-198 623J ' Pizzerija "Orli", ZAPOSLI več sf: patičnih deklet za delo v strež^ informacije osebno v pizzeriji, Pfj poldan_623; Avstrijsko gradbeno podjetje iš^J večje število KV in NK delavce* vseh profilov. Prošnjo z doka*' pošljite na 014, 9010 Klagenfu^ Postrestante, AUSTRIJA, Priloži'" 20 ATS za manipulativne stroške^ ŽIVALI FLAT COATED RETRIEVER, mla°' če vrhunskih staršev, ugodno pr? damo. Kopališka 5, Radovljica, »n 76-806._6figg JARKICE rjave stare 8 tednov in tik pred nesnostjo, prodam. Fu)a-nq Hraše 5, Smlednik,« 061/627-02» Po 20. maju bom prodajal 7. te^ nov staree rjave JARKICE, OmjS Zminec 12, škofja Loka j/J* Prodam PRAŠIČKE od 35 do 50kfl žive teže, mesnati tip, « 57-95^^ Prodam TELIČKO simentalkoT^,' ro 14 dni, Srednje Bitnje 18 jf> Prodam črno belega BIKCA, 14 W starega, Remic, Rupa 9 60^ Škotske OVČARJE (les « 50-172_ KOKERŠPANJELE prodaj 602? zlatorjave, rodovnikom, prodam,« 77-476 Prodam TELIČKO za nadaljno~rej{! in mešana DRVA, « 620-582jO*! Prodam BIKCA za rejo, 240 kg te*' kega,« 64-323 60-*9 BIKCA, starega 5 mesecev, Pr° dam. « 50-926, popoldne M-SFINGA d.0.0. ŠKOFJA LOKA PODJETNIKI, OBRTNIKI! Potrebujete dobrega raču-novodjo - mi ga imamo! Vodenje poslovnih knjig Konkurenčne cene Informacije tel.: 064/620-263 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE, domače, Zalog 30, Cerklje 6044 Vodarn 8 tednov staro TELIČKO s,mentalko, Voklo 38, « 49-331 Prodam črne srednje PUDUE, čistokrvne brez rodovnika, stare 7 tednov. « 212-933_6070 podajamo rjave JARKICE, Bele-^arjeva 49. Šenčur 6081 f/odam dva PRAŠIČKA, težka do 25 kg in BIKCA, starega 14 dni, Sp. gmik 15, Cerklje_6083 Prodam JARKICE, 3 mesece stare Plemenske PETELINČKE, Zgoša *7/A, Begunje_6086 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, tretje tele, Žabnica 1. _ 6094 Prodam 1 - letne KOKOŠI za zakol jj'i nadaljno rejo, Baje, Snakovška ?J