GEOGRAFSKI OBZORNIK MESTNA KLIMA LJUBLJANE Mitja Nikolič UDK 911.2:551.58(497.12"Ljubljana") MESTNA KLIMA LJUBLJANE Mitja Nikolič, Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 61000 Ljubljana, Slovenija Rezultati raziskovalne naloge kažejo, da je Ljubljana dovolj veliko mesto, z zadostnim številom industrijskih objektov, da kot taka opazno vpliva na spremembo mikroklimatskih parametrov v primerjavi z okolico, razlike pa smo opazili tudi v primerjavi med posamez- nimi deli mesta - med centrom Ljubljane in Šentvidom. UDC 911.2:551.58(497.12"Ljubljana") LJUBLJANA'S URBAN CLIMATE Mitja Nikolič, Gimnazija Šentvid, Prušnikova 98, 61000 Ljubljana, Slovenia The results of the research work show that Ljubljana is big enough and has enough industry to cause some noticeable changes in its microclimate. I established some chan- ges in the microclimate between Ljubljana and its rural suburb, but also between the centre of Ljubljana and its urbanized su- burb - Šentvid. Mestna klima je pojav, ki so ga parametre: temperaturo zraka, maksimal- potrdili rezultati mnogih raziskav. Povzro- no in minimalno temperaturo zraka, či ga mesto, ki s tvorbo dodatne energije temperaturo prsti na 10-ih in 30-ih (predvsem s sproščanjem dodatne toplote) centimetrih, relativno vlažnost zraka, in s spremembo površine ustvari nad smer in hitrost vetra, vidljivost, oblač- mestom t.i. toplotni otok (1, 2). Po nost, višino snežne odeje ter prisotnost Munnu nastaja mehanizem mestne klime nekaterih atmosferskih pojavov (dež, pr- kot funkcija sprememb v radiacijski bi- šenje, sneg, dež in sneg istočasno, toča, lanci, vodni bilanci in cirkulaciji zra- ploha, megla, megla z vidnim nebom, ka (5). Osnovni namen moje raziskave je rosa, slana, ivje, poledica, mavrica, nevih- bil ugotoviti, ali Ljubljana vpliva na spre- ta, bliskanje ter grmenje). Meritve so pote- membo mikroklime območja, oziroma če kale ob 7., 14. in 21. uri. Za primerjavo tvori mestno klimo. Omeniti je potrebno meteoroloških postaj Ljubljana - Bežigrad tudi lego Ljubljane, saj leži v Ljubljanski in Brnik pa sem izbral naslednje klimat- kotlini, obdani z visokim hribovjem, kar ske parametre: temperatura zraka, maksi- le še dodatno poveča vpliv mesta na spre- malna in minimalna temperatura zraka, membo klimatskih parametrov v primer- relativna vlažnost zraka, pojav katerekoli javi z neurbanizirano okolico (3). oblike megle, višina snežne odeje ter Odločil sem se za dvojno primerja- smer in hitrost vetra (3). vo podatkov. Prvo skupino podatkov sem Rezultati so potrdili, da Ljublja- dobil z lastnimi merjenji in opazovanji v na ustvarja svojo mikroklimo. Meritve Šentvidu, urbaniziranem obrobju Ljublja- na obeh improviziranih opazovalnicah so ne, in v strogem centru mesta Ljubljane, podale najbolj vidne razlike pri primerja- na Slomškovi ulici. S primerjavo teh vi temperature zraka. V povprečju so podatkov sem skušal ugotoviti morebitne bile temperature zraka v centru mesta razlike v mikroklimatskih parametrih višje kar za 0,8°C. Navedeni podatek je med posameznimi deli Ljubljane. Da bi povprečna razlika v dnevnih temperatu- podkrepil domneve o tem, da tudi Ljublja- rah zraka, ki sem jih dobil s formulo: na ustvarja svojo mestno klimo, sem T(dnevna)-(T(7.ura)+T(14.ura)+(2*T(21.ura) opravil še primerjavo med podatki za )):4. meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad in Primerjava posameznih terminskih Brnik. Ti podatki naj bi pokazali razlike temperatur zraka pa kaže na največje med Ljubljano in okolico, v katero vpliv razlike pri temperaturah zraka ob 7. uri, mesta ne seže več. Obe skupini podatkov ko je najhladnejše obdobje dneva. V tem se nanašata na čas med 1.1. 1992 in terminu so razlike znašale v povprečju 24. 1. 1992 (3). 1,0°C, medtem ko so bile najmanjše razli- Na lastnih improviziranih opazoval- ke ob 14. uri (0,7°C), ob 21. uri pa so nicah sem opazoval in meril naslednje razlike znašale 0,8°C. Na večje razlike 23 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Primerjava dnevnih temperatur zraka med improviziranima opazovalnica- ma Ljubljana-Center in Ljubljana Šent- vid v obdobju od 1. 1. 1992 do 24. 1. 1992. „1JC 1 LJ-CENTER LJ-ŠENTVID n nil i i 1 [ JL ,11 ili j r i i Dnevi merjenja pri nižjih temperaturah kažejo tudi po- datki za minimalne in maksimalne tem- perature zraka. V centru mesta so bile maksimalne temperature zraka v pov- prečju višje za 0,9°C, medtem ko je zna- šala razlika v minimalnih temperaturah zraka kar 1,5°C. Nekoliko večja je razli- ka pri dnevnih temperaturah zraka med meteorološkima postajama Ljubljana-Be- žigrad in Brnik, saj v povprečju znaša 1,1 °C (1). Razlike pri temperaturah zra- ka so posledica človekove aktivnosti, ki naravnemu "inputu" energije dodaja še opazen lastni delež z dovajanjem toplote z gorivi, življenjskim metabolizmom . . . Večje razlike pri nižjih temperaturah so logična posledica večjega inputa energije zaradi ogrevanja. Iz tega sledi, da so temperaturne in druge klimatske razlike med mestom in okolico (ali obrobjem) poleti nekoliko manjše ter da je bila s tem moja merilna doba mnogo prekratka, da bi lahko govorili o nekih trdnih števil- kah in razlikah. Kljub temu rezultati le dovolj zgovorno kažejo vpliv Ljubljane na mikroklimo območja. Sprememba površja v mestih (iz nepozidanega v pozidano) povzroči razlike v termičnih lastnostih prsti med mestom in okolico, s tem pa se spreminja tudi toplotna prevodnost, pri čemer se v mestih ustvarjajo toplotne zaloge, dočim ima okolica večjo izgubo sevanja (1, 2 in 3). Vse našteto vodi k pojavu že prej omenjenega toplotnega oto- ka, na nastanek katerega vplivajo še spremembe v kroženju zraka in vodni bilanci (3). Toplotni otok nad mestom povzroča tudi razliko v temperaturi prsti. Pri meritvah sem opazil stalno višjo tempera- turo prsti v centru mesta. Končni izra- čun kaže, da je bila temperatura prsti na 10-ih centimetrih v centru mesta v povprečju višja za 1,1 °C, na 30-ih cen- timetrih pa za 0,8°C. Možno pa je, da je razlika delno tudi posledica različne stru- kture prsti, v katerih so bili pedotermo- metri (3). Na relativno vlažnost zraka v mestu vplivajo različni dejavniki. Velik vpliv ima temperatura zraka. Omenil sem tudi že spremenjene lastnosti površja v mestih, ki povzročijo, da se voda na površini mest ne zadržuje, temveč zaradi strukture tal (asfalt, beton) hitro odteče po kanalizacijskih ceveh. Ker so v mes- tih manjše površine z zelenjem, je s tem zmanjšan tudi proces evapotranspiracije (prehajanje vodne pare z zemeljske površi- ne skozi listne reže rastlin v ozračje). Vse to vodi k manjši količini vlage v mestnem zraku. Po drugi strani pa zgore- vanje fosilnih goriv povzroči večjo količi- no aerosolov in s tem tudi količine vlage v mestu (2, 3 in 5). V raziskavi nisem opazil bistvenih razlik pri podatkih za relativno vlažnost zraka. Pri primerjavi podatkov iz lastnih improviziranih opazo- valnic v Šentvidu in centru mesta se je izkazalo, da je količina vlage v centru mesta celo višja, vendar razlika znaša le 1 %, enaka razlika pa se je pojavila tudi ob primerjavi podatkov iz HMZS-ja in spet je bila količina vlage v Ljubljani višja kot pa na Brniku. Čeprav torej veči- na virov navaja višjo relativno vlažnost zraka v okolici mesta, predvsem zaradi že omenjene manjše izgube vode, se je izkazalo, da je bila v mojem merilnem obdobju količina vlage pri obeh primerja- vah v mestu višja. Vse kaže torej na to, da je bistveni dejavnik za količino vlage v ljubljanskem zraku količina aerosolov, ki jih "proizvajajo" tovarniški dimniki. K temu pa pripomore še zaprtost in s tem neprevetrenost Ljubljanske kotline v zim- skem času, kar organske in mineralne 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK delce nad Ljubljano še dodatno zadržuje (3). Pri opazovanju oblačnosti in vidlji- vosti na lastnih opazovalnicah nisem odkril bistvenih razlik. Čeprav je za nekatera velemesta dokazano, da s svoji- mi visokimi zgradbami vplivajo na nasta- nek in premikanje oblakov, podobno kot na to vplivajo gozdnati griči ali hribi, torej upočasnjujejo njihovo premikanje in omogočajo njihovo koncentracijo nad mes- tom, pa menim, da je Ljubljana še vedno dosti premajhno in "prenizko" mesto, da bi lahko opazili razlike med oblačnostjo nad posameznimi deli mesta (2, 3). Naslednji pomemben parameter za obravnavo mestne klime je pojav megle. Število meglenih dni je bilo v Šentvidu in v centru mesta povsem enako, vendar se vpliv mesta kaže v terminskem neu- jemanju pojava megle na obeh opazoval- nih točkah. Opazna pa je razlika v šte- vilu dni z meglo na meteoroloških posta- jah Ljubljana-Bežigrad in Brnik, saj je bilo na Brniku kar 12 dni z meglo, medtem ko jih je bilo v Ljubljani le 7. Razlog tiči v tem, da urbanizacija preko energija, ki jo ustvari toplotni otok z viš- jimi temperaturami, nižjo relativno vlaž- nostjo zraka in izdatnejšim mešanjem kotlinske atmosfere, povzroči dvig megle v nizek stratus, kar zmanjšuje pogostost megle v mestu. Omenil sem nižjo relativ- no vlažnost zraka v Ljubljani, pri obrav- navi relativne vlažnosti zraka pa sem ugotovil, da je bila relativna vlažnost zraka v povprečju v Ljubljani celo višja. Treba je povedati, da je bila v našem opazovalnem obdobju relativna vlažnost zraka v Ljubljani višja le ob 14. uri, medtem ko je bila ob 7. in 21. uri višja količina vlage na Brniku. Ker pa je doka- zano, da je v Ljubljanski kotlini najbolj pogost pojav radiacijske megle, ki nasta- ne ob ohlajevanju zraka, je povsem na dlani, da megla nastaja predvsem čez noč oziroma zjutraj, iz česar sledi, da podatek, ki kaže na višjo relativno vlaž- nost zraka v Ljubljani ob 14.uri, nima vpliva na nastanek megle (3). V povezavi s temperaturami zraka je tudi višina snežne odeje. Za primer- javo sem vzel maksimalno izmerjeno viši- no snežne odeje. Največja debelina snežne odeje je bila v Šentvidu za 1,5 cm višja kot v centru, na Brniku pa kar za 12 cm višja kot v Ljubljani. Pri razliki med centrom Ljubljane in Šentvidom gre le za višjo temperaturo zraka v centru, kar povzroči hitrejše taljenje snega, med- tem ko je razlika med Ljubljano in Brni- kom, poleg že omenjenega hitrejšega tal- jenja snega, tudi posledica večje količine padavin na Brniku, kar sem prikazal pri obdelavi nekaterih podnebnih značil- nosti Ljubljanske kotline. Na vetrovnost, predvsem na smer vetra, je, kot sem pričakoval, zelo vpliva- la hrapavost površja (razporeditev zazi- danih in nezazidanih površin), saj so bile smeri vetra na obeh lastnih opazova- lnih točkah zelo različne. Podatki kažejo na večjo vetrovnost v centru Ljubljane, saj sem veter opazil kar 17-krat, v Šent- vidu pa le 6-krat. Zaznal pa sem le sapice, ne pa močnejšega vetra. Višja ve- trovnost je v mestu ob šibkih in splošnej- ših vetrovih povsem normalen pojav, medtem ko se ob močnejših vetrovih zara- di "trenja" v mestu hitrost vetra nekoliko zmanjša in je večja vetrovnost v okolici mesta, kjer veter ne naleti na ovire. Prav tako je bila po podatkih HMZS-ja v Ljubljani v primerjavi z Brnikom vetrov- nost večja (3 in 4). Opazovanje atmosferskih pojavov je podalo predvsem razlike v številu poja- vov, na katere vpliva temperatura zraka: slana, poledica, ivje . . . Teh pojavov je bilo opazno več v Šentvidu, kjer je nižja temperatura zraka to tudi omogočala (3). Ugotovil sem torej, da Ljubljana kot mesto vpliva na svojo mikroklimo, to pa podkrepil še s razlikami med Ljubljano in njeno neurbanizirano okolico. 1. Brazd.il, R., Kolar, M., Prošek, P. 1984: The study of climatological conditions of towns. Sbornik Českoslouenske geografi- cke společnosti. 2. Dukič, D. 1981: Klima gradova. Klima- tologija. Beograd. 3. Nikolič, M. 1992: Mestna klima Ljublja- ne. Raziskovalna naloga. Ljubljana. 4. Petkovšek. Z. 1984: Vpliv širjenja Ljub- ljane na spremembo njenih klimatskih razmer. IB-revija za planiranje 10. Ljub- ljana. 5. Žiberna. I. 1991: Nekatere značilnosti klime Maribora. Dela 8. Ljubljana. 25