NEMŠKI AGITATORJI NA ŠTAJERSKEM. 0 nemški agitacijl na štajerskem smo prejeli od starega rodoljuba ikmeta te-le zanimive vr&te: Spodnještajerski Nemci so izdali nemško-slovensko brošuro, s katero agitirajo za svojo (4.) škrinjico. V brošuri se navaja slabo stanje prebivalstva v Sloveniji; krive so tega vse dosedanje stranke, ki s oimele za Ijudstvo samo obljube in nič drugega, pač pa so se baje odlikovale po večiem ali manjšem sovraštvu do Nemcev. Poglejmo, iz kakšne smovi so sestavljene memške manjšine na Spodnjem Štajerskem. Opisati hocemo za tri ali štiri vasi velik tkraj, ki poseduje precej mocno nemško manjšino. Kje leži ta »nemški« otočič in kako se imenuje, je postranska stvar. — Umrl je letos v tem kraju posestnik in gostilničar, drugače vobče wlo spoštovan gospod, ki je vedno pripadal nemški stranki. Njegovi prijatelji in somišljeniki so mu pri pogrebu pred hišo in ob grobu po nemško zapeli. Gotovo je marsi- kdo mislil, da je bil ta mož nemšk^a rodu. Ravno nasprotno; oče njegov je bil sin slovenske malere v vitanjskih hribih na Pohorju. Oče pokojnikove žene-vdove (iki se ga stari Ijudje se dobro spominjajo) je bil rojen nekje v bližini Radovljice na Gorenjskem, mati pa, kot viničarska hči, v Št. Petru pri Mariboru. In takih nemških rodbin je v tem kraju vse polmo. Predolgo Jbi bilo razlagati zgodovino vseh. Kar se najde pri prvem in drugem, to pri petem in desetem. Korenine in deblo je pri vseh slovensko, umetno precepljeno z nemškiimi vejami. In sedaj pride, kar je glavno pri vsem tem: Iz takega materijala se tvorijo večinoma one običajne nemške manjšine po spodnještajerskih mestih, iziključno pa po vseh trgih in vaseh. Nem&kega kandidata za narodno skupščino na Spodnjem Štajerskem torej ne bodo volili pravi Nemci, ampak črez 90 odstotkov nemško pobarvani Slovenci. — Z dvojezično brošuro so Nemci v Sloveniji pokazali, da se niso dosti spremenili od one dobe, ko so prejemali »duhovnega voditelja« po iraenu »Štajerc« iz Ptuja. Tudi »Štajerc« je v slovenskem jeziku razlagal dnevne dogodke, do nebes povzdigoval vse, kar je nemško; po slovensko zmerjal in lagal črez slovensko kat. duhovščino itd., zraven pa se nabijal po prsih, kakor Judež pri zadnj večerji in zatrjeval svojo poštenost in bogaboječnost. Za Nemce je bil ustanovljen, ali slovenskega jezika se je moral posluževati, iker bi ga drugače spodnještajerski memčurji ne bili razumeli. Kateri je bil pravi namen »Štajerca«, kako je bil politično orientiran, kdo ga je izalagal, na katero stran so bile obrnjene vse njegove težnje in hrepenenje, to itak vsi dobro vemo. — Slovenci, bodimo budni in sknbno na etraži! Naših Nemcev nikakor ne smemo primerjati s Kočevarji na Kranjskem. Kočevarji so potomci nemskih priseljencev; stanujejo že dolgo časa na istem prostoru, imajo svoje šole, svoja dru&tva in duhovnike, ki so večinoma njih lastni sinovi. Nemškega kandidata za narodno skupščino niso postavili; volili bodo z SLS, ker doforo vedo, ako se bo v gospodarskem oziru Slovencem krog njih dobro godilo, tudi njim ne bo ničesar manjikalo. Pri spodnještajerskih, umetno narejenih Nemcih je stvar popolnoma drugačna. Navajeni poprej komandiranja in gospodstva, ne morejo doumeti, da bi tega sedaj več ne smeli. Mi jim do tega ne bomo in ne smemo pomagati. In to tem manj, ker delovanje nemških poslancev v narodni skupšcini v Beogradu ni bilo tako, da bi zaslužili zaupanje ljudstva. Nasprotno, ljudstv.o jih imora najodločnejše obsojati. 0 tem kajpada nič ne piše neimško-slovenska iknjižica. Hočemo dostaviti to, ina kar so nemški voditelji v svoji knjižici, ki jo razširjajo te dni po raznih delih slovenske Štajer ske, čisto pozabili. Pdzabili so namreč n ato, ikako plodonosno in za ljudski blagor uspešno so nemški poslanci delali v begradskem parlamentu. Da si volilci napravijo nekako sliko o delovanju nemških poslancev v beograjski narodni skupščini, hocemo nakratko opozoriti na fiste zakone, za katere so nemški poslanci glasovali leta 1923. Po volitvah leta 1923 je rajoii Nikola Pašič sestavil vlado iz same radikalne stranke, ki pa ni imela večine. Ker nobena druga stranika ni hotela podpirati Pašičeve vlade, je Pašič pridobil za sebe turški džemiet (klub turških poslancev) in pa nemške poslance. In za kaj so nemški poslanci, ki so služili Pašičevi vladi, vse glasovali? Nemški poslanci so v septembru leta 1923 glasovali za davnajstine za mesece: okfober—december, katere so bile zgrajene na podlagi pet kratnega povišanja zemljiškega davka in 30% pribitka k dohodninskemu davku. Takrat je bilo to ogromno davčno povišanje prvič vpeljano. Brez glasov nem&kih poslancev ne bi bilo sprejeto. Meseca oktobra 1923 so nemški poslanci glaspvali za novi zakon o taksah (pristojbimah), ki še sedaj obstoji in pomenja strahovito breme za vse stanove, tudi za najrevnejše. Brez nemškiih glasov ta zakon ne bi bil sprejet. Istega meseca leta 1923 so nemški poslanci glasovali za še sedaj obstojeoi zakon o frošarini, ki je tudi vzbudil veliko nezadovoljstvo. Meseca julija leta 1923 so nemški poslanci glasovali za sedanji vojaški zakon, ki vsebuje velike trdote.