YU ISSN 0040-1978
LETO XXXIII., ŠT. 9
Ptuj, 6. marca 1980
CENA 5 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
Prepoved z bjemami za kmetovalce (stran 5)
Uvajanje sladkorne pese (stran 7)
Drevo ni več osamljeno (stran 8)
Vedno bomo igrali na zmago (stran 11)
DOSLEDNO IN ZAVZETO
Za nami so razprave o zaključ-
nih računih, ki nas lahko v večini
primerov navdajajo z optimiz-
ntom. Delavci so obravnavali in
sprejeli akcijske programe o ure-
sničevanju ekonomske stabiliza-
cije in varčevanja, povsod se je
potrjevala pripravljenost, da mo-
ramo delati drugače, če hočemo v
programu zapisane obljube tudi
uresničiti. Predvsem je potrebno,
da vsi, vsak v svojem delovnem in
bivalnem okolju, v samoupravnih
organih in delegatskih skupščinah
dosledno in zavzeto izpolnjujemo
naloge.
Toda brez učinkovite evidence
in kontrole, brez rednega spro-
tnega ocenjevanja in na podlagi
teh ocen hitrih in konkretnih acij
povsod tam. kjer ne vlagamo do-
volj naporov ali kjer se hočemo
povzpeti nad realne možnosti,
prav gotovo ne bomo dosegli z
akcijskimi programi zastavljenih
ciljev. Prav SZDL je najbolj po-
klicana za to nalogo. Zaradi tega
so pri predsedstvih občinskih
konferenc, tako v Ptuju kot dru-
god. imenovali koordinacijska
telesa za spremljanje ukrepov
ekonomske stabilizacij£. Upravi-
čenost in potreba po teh organih
se bo v polni meri pokazala šele
čez čas, ko se bo treba konkretno
spoprijeti z reševanjem zahtevnih
nalog na posameznih področjih.
Ena od oblik pomoči temeljnim
nosilcem stabilizacijskih nalog so
tudi obiski skupin družbenopoli-
tičnih delavcev v TOZD in kraje-
vnih skupnostih, kjer odkrito ob-
ravnavajo vse probleme in slabo-
sti, s katerimi se pri svojem delu
srečujejo. Napak ravnajo povsod
tam, kjer te slabosti poskušajo
skrivati, češ »kakšno mnenje bodo
imeli o nas«. Ob tem se je treba
zavedati, da le z odkritim sooča-
njem in spopadanjem s problemi
jih bomo uspešno reševali, ne pa s
skrivanjem in zanikanjem. Za
tako delo pa se ni dovolj samo
teoretično idejno usposabljati,
temveč je potrebno predvsem
praktično akcijsko usposabljanje,
ki mora postati naša stalna praksa.
S sprotnim reševanjem proble-
mov, s katerimi se srečujemo vsak
dan. bomo pridobili tudi izkušnje
za premagovanje še težjih nalog.
Ob razpravah o zaključnih ra-
čunih, ne le v TOZD, temveč tudi
v krajevnih skupnostih, smo de-
lavce in občane preveč obsipavali
z raznimi številkami. Iz tistega
kupa številk si človek, ki v svojem
poklicu nima s tem dosti opravka,
težko ustvari pravi pregled, ne zna
razbrati resnične vsebine, tiste
vsebine, ki s številkami opozarja
na dobro ali pa tudi naslabo. Taka
dolgovezna poročila, polna šte-
vilk. brezhibno razporejena po
računovodskem zaporedju, često
ne dajo pravih rezultatov. Cesto
pomenijo izgubo časa, veliko
dragocenega časa, spremenijo se v
formalizem, ki pomeni udarec
stabilizacijskim prizadevanjem.
Na srečo so bili to bolj redki
primeri, ki nam morajo biti opo-
zorilo za naprej. Povsod pa smo ob
tem spoznali, da je napredek na
vseh področjih samoupravnega
življenja in dela podrejen ne-
izprosnim zakonitostim ekono-
mike. Z lastnimi akcijskimi pro-
grami smo naloge samoupravno
sprejeli, ki jih bomo tudi uresni-
čili, vendar z zavestnim spodbu-
janjem načrtnega, sprotnega teh-
tanja lastnega in skupnega dela. V
tem je tudi moč našega sistema
socialističnega samoupravljanja.
FF
Ptuj gostitelj republiškega tekmovanja „Kaj veš o prometu'
Staro mesto ob Dravi bo v soboto 19. in nedeljo 20.
aprila gostitelj tradicionalnega republiškega tek-
movanja osnovnih šol pod naslovom »Kaj veš o
prometu?« Organizator tekmovanja — svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj in
istoimenski republiški svet — pričakuje, da se bo v
obeh dneh tekmovanja in srečanja pionirjev pro-
metnikov zvrstilo v Ptuju okoli 600 pionirjev in
njihovih mentorjev iz domala vseh slovenskih občin.
Okoli 60 štiričlanskih ekip pionirjev bo našlo go-
stiteljstvo pri družinah vrstnikov iz Ptuja, med tem
ko bodo mentorji med potekom tekmovanja na
poligonu pri OŠ Franc Osojnik na posebnem po-
svetu razjasnili nekatera vprašanja pri prometni
vzgoji mladega človeka.
Drugi dan tekmovanja si bodo vsi udeleženci
ogledali zgodovinske znamenitosti starega Ptuja,
zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov in
podelitvijo priznanj pa bo po vsej verjetnosti v veliki
avli novega Centra srednjega usmerjenega izobra-
ževanja (CSUI) v Ptuju.
Da bi tekmovanja potekalo čim bolje in uspešneje
bo komisija za informiranje, ki deluje pri svetu za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj v
kratkem izdala posebni informativni bilten, ki ga bo
prejel vsak udeleženec. Upravičeno pa pričakujejo,
da se bodo na republiško tekmovanje, ki bo čez
dober mesec dni, dobro pripravili ptujski pionirji
prometniki, ki so svoje znanježe večkrat potrdili tudi
v praksi.	— OM
V luči združeva-
nja osnovnih šol
Včeraj popoldne se je sestala
občinska konferenca ZKS Ptuj na
razširjeni seji in v osrednji točki
dnevnega reda obravnavala pro-
blematiko s področja vzgoje in
izobraževanja v luči zdruzevanja
osnovnih šoi. Da bi problematiko
na tem občutljivem področju
družbene dejavnosti kar najbolje
ocenili z vseh vidikov, so na sejo
povabili tudi člane izvršnega od-
bora občinske izobraževalne
skupnosti. delegacijo centra
srednjega usmerjenega izobraže-
vanja, člane ustreznih komisij,
predstavnike pedagoškega zavo-
da in marksisti^ega centra.
Podrobneje o razpravi bomo po-
ročali prihodnjič.
Ni^ cena izvedbe melnracij
v sredo, 27. februarja je izvr-
šilni odbor Kmetijske živilske
razvojne skupnosti Slovenije raz-
pravjal o predlogu dopolnitev in
sprememb pravilnika o merilih in
pogojih za pridobivanje sredstev
članic te razvojne skupnosti.
Predlog zajema tudi določene
spremembe glede melioracij
kmetijskih zemljišč, ob pogoju, da
so ta zemljišča vključena v pride-
lovanje sladkorne pese. Izvršilni
odbor je predlog sprememb in
dopolnitev sprejel. In sedaj k
predlogu o melioracijah.
Kmetijska živilska razvojna
skupnost bosoprispevalasredstva
za izvajanje melioracij v višini 50
odstotkov od predračunske vre-
dnosti melioracije, vendar največ
do 40 tisoč dinarjev po hektarju.
Kmetijska organizacija se mora
pri tem aktivno vključiti v proiz-
vodnjo sladkorne pese. Tako
mora do vključno leta 1983, v ce-
loti, to je 100 odstotno, izpolniti
plan setve sladkorne pese, kije bil
postavljen v letu 1980. V letu 1980
pa mora izpolniti najmanj 70 od-
stotkov tega plana ter ga do leta
1983 povečevati tako, da vsako
leto v pridelovanje vključi 10 od-
stotkov nadaljnjih površin.
Določbe teh sprememb, ki jih
mora potrditi še skupščina KŽRS
veljajo tudi za melioracije v za-
sebnem delu kmetijstva in sicer ob
enakih pogojih kot veljajo za
družbeni del kmetijstva. Sredstva
bodo dodeljena kmetijski organi-
zaciji, zadrugi, kot njena vloga v
skupnih stroških melioracije ob
tem da bo morala izpolniti druge
pogoje, ki veljajo za proizvodnjo
na melioriranih zemljiščih. Tako
bo morala kmetijska organizacija,
če bo želela pridobiti ta sredstva,
predložiti KŽRS pogodbo s to-
varno sladkorja, kmetijska zdruga
pa dodatno še pogodbo s kmeti. Iz
teh podatkov mora biti razvidno,
da je v resnici zagotovljenih teh 70
oziroma do 100 odstotkov površin
za proizvodnjo sladkorne pese.
Seveda je sedaj naša naloga, da
poskusimo zagotoviti potrebne
površine in se intenzivno vključi-
mo v proizvodnjo sladkorne pese.
V ta namen je bil v petek pogovor
na Kmetijski zadrugi Ptuj. Za tem
)a bodo delavci zadruge in druž-
benopolitični delavci ptujske ob-
čine ponovno šli v akcijo dogo-
varjanja s kemtovalci po manjših
skupinah z oziroma na.proizvod-
ne programe, ki so jih pospeše-
valci za določena zaokrožena ob-
močja že sestavili.	I. kotar
TOVARNA SLADKORJA 0RM02
Le še sedem ton sladkorja
v novozgrajeni ormoški slad-
korni tovarni so pred kratkim
predelali zadnje kilograme slad-
korne pese in tako zaključili pro-
izvodnjo za to sezono. Pravkar so
v teku remontna dela ter priprava
strojev za nov zagon v jesenskih
mesecih, ko bo s polja prispela
prva slakorna pesa. Zadnje me-
sece lanskega in v začetku letoš-
njega leta so v poskusni proiz-
vodni v tej tovarni proizvedli ne-
kaj nad 1.800 ton konzumnega
sladkorja. Pred nekaj dnevi, na-
tančneje pretekli petek je bilo v
skladišču, ki lahko sprejme tri
četrtine sladkorja, ki ga zmore
proizvesti ta tovarna, le še 7 ton
sladkorja, pa še ta je drugorazre-
den in po znano nižji ceni, prodali
pa ga bodo čebelarjem. Kako ve-
seli bi bili v mnogih naših delo-
vnih organizacijah, če bi lahko
svoje izdelke prodajali tako hi-
tro ...!	totozapis:JB
To je vse, kar je še ostalo od 1800 ton sladkoija
Terezija Matjašič — Zinka iz Ptuja, naša dolgoletna dopisovalka in
ljudska pesnicaJz obširne zbirke njenih pesmi objavljamo prvi in zadnji
verz.	Foto: L Ciani
Osmi marec, mednarodni praznik žensk, spomin na tisočletni boj
ženske za enakopravnost, revolucionaren boj za nacionalno in socialno
svobodo, boj za mir, za enakopravno sodelovanje med narodi, za ne-
uvrščenost, konkretno pri nas boj za razvoj socialističnega samoupra-
vljanja in za še lepšo prihodnost, kar vse pomeni — dosledno stopati po
Titovi poti, je praznik vseh nas. Letos bomo ta praznik proslavili pred-
vsem z delom, s pregledom prehojene poti, da si na podlagi tega začrtamo
naloge za naprej, kako razvijati našo revolucijo, jo prenašati na mlade
rodove — z osnovno nalogo, dajo enako živo in dosledno mladi ponesejo
naprej.
Ob tem vsem ženskam, vsem delovnim ženam in materam, pred-
vsem pa našim bralkam in sodelavkam prisrčne četitke ob prazni-
ku!
Nisem delala mature
glava mi učena ni,
vendar pa mi po papirju
večkrat pero zadrsi.
Zahaja sonce, lega mrak na dušo,
na glavo padel je jesenski mraz,
potrta, bolna občudujem vnuka,
ki začel živeti je kot v davnih letih jaz.
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
6. marec 1980 —
Delovni program
so presegli
Delavci trgovskega podjetja Emona Merkur Ptuj so že sprejeli
zaključni račun in delovni plan za letošnje leto. Priprave so izpeljali po
programih družbenopolitičnih organizacij in vsem zaposlenim omogo-
čili. da so konkretno sodelovali v razpravah. Analiza dela v letu 1979 je
bila dobra podlaga za pripravo letošnjega plana, ki je usklajen z
resolucijo in z družbenim dogovorom. Na podlagi stabilizacijskega
programa za letos je bil .sprejet tudi samoupravni sporazum o uresniče-
vanju stabilizacijskih usmeritev v sestavljeni organizaciji združenega
dela Emona, ki zajema vse resolucijske usmeritve in so tudi finančno
ovrednotene.
Rezultati poslovanja v preteklem letu kažejo, da je bilo uspešno, saj
je bil celotni prihodek delovne organizacije za 27 % večji kot v letu
1978, hkrati pa je tudi za 8 % višji od sprejetega plana. Pomembno pa
je. daje od celotnega prihodka višji tudi dohodek in akumulacija, kije
naraščala hitreje od celotnega prihodka in dohodka. To pomeni, da so
se delavci Emone Merkur zavestno odločali za razširitev materialne
osnove dela, kljub temu, da je bil povprečni dohodek na zaposlenega
6.3000 dinarjev. V primerjavi z ostalimi delavci v sozdu pomeni ta
podatek uvrstitev v spodnji del lestvice povprečnih osebnih dohodkov.
Hkrati pa je pri delavcih močno prisotna želja po uresničitvi razvojnih
programov, zato si bodo vsi prizadevali za ustvarjanje materialnih
pogojev, ki jim bodo omogočili hitrejši razvoj.
M. G.
Denar in kruh si podajata roko, zaradi nesodobne prodaje.
V samem središču Ptuja bi naj še letos dobili sodobno prodajalno kruha in
ostalih pekarskih i/delkov.
Sliki J. B
ALI IZ TE MOKE NE BO KRUHA?
O prodajalnah kruha v Ptuju je
bilo mnogo zapisanega, precej vro-
čih besed je bilo izrečenih na račun
pekov, češ da niso sposobni ali pa
da nočejo posodobiti prodaje. Pre-
cej vroče je bilo tudi ob ugotovit-
vah inšpekcijskih služb, da prodaj-
ni prostori niso higiensko
neoporečni, da je prodaja nasploh
neustrezna. Nazadnje pa je bilo
vroče, ko je TOZD Pekarne Vinko
Reš Ptuj poskušala vse, da bi
pridobila prazne prostore v Miklo-
šičevi ulici 3 v Ptuju, kjer bi naj
dobili prvo sodobno urejeno pro-
dajalno kruha in ostalih pekarskih
izdelkov.
Prostori so sedaj tu, v najemu jih
imajo ptujski peki. Ptujčani pa še
vedno ne vedo, ali bo in kdaj bo v
teh prostorih urejena prodajalna.
Ker ni videti, da bi v teh prostorih
kdorkoli opravljal kakršnakoli de-
la, smo o urejanju nove prodajalne
povprašali pri ptujskih pekih, ti
bodo najlaže odgovorili, smo meni-
li.
Povedali so, da se ne želijo
opravičevati, vendar da je prišlo do
zastoja ,,zaradi subjektivnih
faktorjev, ne zaradi njih".
Zamišljali so si, da bi naj Samo-
upravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj krila stroške vseh
gradbenih posegov, ki bi veljali
okrog 48 milijonov starih dinarjev.
Jože Sotlar pravi:
,,Stanovanjska skupnost je na
našo vlogo negativno odgovorila,
tako da moramo vsa dela financira-
ti sami. Ko smo zbrali vse potrebne
dokumente smo ugotovili, da bodo
vsa dela veljala okrog 136 mili-
jonov. Tako smo se znašli v
nemogoči situaciji, ker po našem
sporazumu odvajamo 80 % amor-
tizacije in 11 % poslovni sklad v
delovno organizacijo Intes. Tako
smo morali zaprositi banko za
garancijo, kredita nam še niso
odobrili, tako da vsa stvar še ni
rešena. Res se je vse skupaj zavlek-
lo, vendar bo prodajalna urejena in
to zelo sodobno, tako da bodo
potrošniki zadovoljni, pa tudi mi.
Gre za to, da moramo prijaviti
investicijo, zanjo pa morajo biti
zagotovljena sredstva. Mi se mora-
mo držati zakonskih predpisov. Za-
muda pa je nastala zaradi tega, ker
smo pričakovali da bo stanovanj-
ska skupnost sofinancirala ureditev
prostorov in potem ne bi po-
trebovali nobene take dokumen-
tacije. Oni bi izvajali investicijo, mi
pa bi poskrbeli za notranjo opre-
mo, tako ne bi bilo nobenih proble-
mov."
Da bi stvari prišli do dna kot
pravimo, smo povprašali tudi na
stanovanjski skupnosti, kako je s
temi poslovnimi prostori v Mikloši-
čevi 3. Povedali so, da za zamudo
niso krivi oni in da so dali konkret-
ni odgovor že na enako delegatsko
vprašanje. Tam pa je zapisano med
drugim tudi naslednje:
,,V pogodbi o oddaji in najemu
poslovnih prostorov je v točki I.
med drugim dogovorjeno, da bo
najemnik ,,na lastne stroške brez
pravice do odškodnine uredil
poslovne prostore" ter da bo ,,ob
urejanju fasade na poslovno-
stanoranjski stavbi v Ptuju, Miklo-
šičeva ul. 3 sofinanciral sorazmerni
del stroškov pri urejanju fasade,
izračunan na osnovi koristnih
površin posameznih najemni-
kov" ... V konkretnem primeru pa
sta se pogodbeni stranki dogovorili
drugače (kot določa zakon o
poslovnih stavbah, o. p.), saj se je
najemodajalec obvezal s pogodbo,
da bo poslovne prostore uredil na
lastne stroške ter sofinanciral
ureditev fasade."
Omeniti je treba, da so delegati
na seji skupščine stanovanjske
skupnosti 22. januarja letos sprejeli
program vzdrževalnih del iz sred-
stev investicijskega vzdrževanja,
amortizacije in revitalizacije za leto
1980, v njem pa fasada omenjene
stavbe ni zajeta, ker je po mnenju
delegatov precej drugih važnejših
del. Torej stroški za fasado
odpadejo. Poleg tega je stanovanj-
ska skupnost doslej dajala v najem
poslovne prostore pod podobnimi
pogoji, saj so se lahko le na ta na-
čin pričele postopoma urejati
poslovno-stanovanjske stavbe v
starem delu mesta.
Tozd Pekarne Vinko Reš Ptuj
ima poslovne prostore v najema od
1. oktobra dalje, od takrat tudi
plačuje najemnino. Poleg tega pa
so se s pogodbo obvezali, da bodo
opravili vsa dela do 31. decembra
1979, prostore prodajalne v Lacko-
vi ulici pa bi naj sprostili s 1.
februarjem 1980. Prav za te prosto-
re pa je znano, da jih je potrebno v
letošnjem letu zapreti, ker ne us-
trezajo minimalnim tehničnim
pogojem za prodajo kruha in osta-
lih pekarskih izdelkov.
Približno tako se odvija ta zgod-
ba. Kaj bi človek dejal? Da so se
ptujski peki šele 15. januarja letos
spomnili, da bi lahko stanovanjska
skupnost prispevala del sredstev
oziroma prevzela investicijo, če-
prav je pogodba te stvari že ureja-
la? Ali pa naj povemo, da se peki že
leta in leta ,,tepejo" z izgubo v
prodajalnah kruha in ostalih pekar-
skih izdelkov in da nimajo dovolj
investicijskih sredstev v svojih plit-
vih žepih? Pa, da potrošniki hočejo
in zahtevajo novo prodajalno? Da
je sedaj na potezi banka, ki bi
kreditirala gradbena dela?
So vprašanja, na katera je težko
dati odgovor. Le to je jasno, da bi
si morali vsi skupaj prizadevati za
sodobno, higiensko neoporečno
prodajo kruha — pa tudi ostalih
živil, saj niso mesnice in slaščičarne
nič bolje urejene, ne pa da vso
zadevo prepuščamo pekom. Ti
imajo v načrtih še gradnjo nove
pekarne, da bi lahko zagotovili
potrošnikom dober kruh, dovolj
kruha in ostalih izdelkov, saj sedaj
ne zmorejo kriti potreb. Z novimi
zmogljivostmi bodo zadovoljili
potrošnika, vendar le s sodobno
prodajo. Ali iz te moke ne bo kru-
ha? Peki zatrjujejo, da bo! Se
letos.	Tekst N. D.
NOVOGRADNJA OB ORMOŠKI
CESTI V PTUJU
DES Ljubljana, TOZD Elektro
Ptuj v kateri združuje delo 107
delavcev bo veljala novogradnja
obratne zgradbe ob Ormoški cesti v
Ptuju okoli 25 milijonov.
Z zemeljskimi deli so delavci
Gradisa — TOZD Gradnje Ptuj
pričeli že septembra lani. Do konca
lanskega leta so dogradili prvo
etapo, letos spomladi pa^o pričeli z
drugo. V tej zgradbi bodo našle
svoj prostor operativne službe
TOZD Elektro Ptuj, torej vsi tisti
delovni ljudje, ki bodo skrbeli za
distribucijo in inkaso električne
energije na našem območju. Do
sedaj potekajo vsa dela po načrtu
in brez zastojev.
Fotozapis: M. Ozmec
SREDIŠČE OB DRAVI - TOZD GOSAD
GRADNJA LINIJE ZA
PREDELAVO SLADKORJA
Kdor ima priložnost videti,
kako izgleda ročno pakiranje
sladkorja v prahu, ne bo nikoli
podvomil v upravičnost investici-
je v Drogi. TOZD Gosad Sredi-
šče ob Dravi. To nam je zatrdil
direktor tozd, Martin Habjanič,
pozneje pa smo se lahko o tem
sami prepričali. Delavke v tem
obratu delajo v takorekoč nemo-
gočih delovnih pogojih. V zraku
je p>olno sicer sladkega prahu, ki
pa je sila neprijeten, ko seda na
oblačila in lase in ko se nabira v
pljučih. Sladkor tukaj predeluje-
jo in pakirajo že od leta 1973. Od
tedanjih 300 ton je proizvodnja v
letu 1979 narasla že na 1100 ton.
Naj omenimo še to. da koncen-
tracija sladkorja v prahu lahko
povzroči eksplozijo — vse ome-
njeno pa so vzroki, ki so vplivali
na odločitev za gradnjo nove
linije za predelavo in pakiranje
posipnega slakdorja in izdelke iz
sladkorja za diabetike. Investicija
bo po predvidevanjih končana v
juniju letošnjega leta. Gre za
zgradbo, visoko 18,5 metra.
opremljeno s sodobno tehnologi-
jo. kije že nabavljena in že čaka
na montažo, vrednost investicije
pa bo okoli 23 milijonov din.
Za leto 1980 so planirali prede-
iavo 1160 ton sladkorja, upajo
pa. da bodo ta plan presegli in s
pomočjo sodobnih naprav prede-
lali kar 1500 ton sladkorja, saj bo
zmogljivost novega obrata 2500
ton letno. Naj povemo, da je
omenjena investicija v tesni po-
vezavi z novo ormoško tovarno
sladkorja. Že v letošnjem letu so
odkupili okoli 200 ton.
V tozd Gosad ocenjujejo po-
slovanje v letu 1979 ugodno, saj
so ga kot prvo po zgraditvi
novega obrata, zaključili pozitiv-
no. Največje težave v preteklem
letu so se pojavljale v zvezi z
nezadostno količino surovin,
predvsem gob, saj so mnogokrat
delali s polovično zmogljivostjo.
Prav zato si prizadevajo pridobiti
večje število kooperantov za
gojenje kultiviranih gob, žal pa
se vse prepogosto zatika pri
sred-stvih. Prijavlja se namreč
precej interesentov, ki bi imeli
možnost gojitve gob v predelanih
opuščenih hlevih, vendar tozd
trenutno nima sredstev za vlaga-
nje v širitev mreže kooperantov.
^■iaj omenimo še stabilizacijska
prizadevanja v tozd Gosad. Do-
govorili so se namreč, da bodo z
obstoječo delovno silo povečali
obseg proizvodnje, zvišali bodo
torej produktivnost. Povečali bo-
do izvoz in si prizadevali zmanj-
šati uvoz, vplivali bodo na
zmanjšanje kala, ki se pojavlja
pri odkupih zdravilnih zelišč in
gob, načrtneje bodo razporejali
prevoze in tako vplivali na
zmanjšanje prevoznih stroškov
— skratka v vsem se bodo podre-
dili skupnim prizadevanjem za
izboljšanje težkega stanja našega
gospodarstva.
JB
Gradnja novega objekta za predelavo sladkorja
TEDNIK - g- marec IMO
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Izobraževati za sedanje in dolgoročne
potrebe gospodarstva
Koordinacijska komisija za vzgojo in izobra-
ževanje, ki deluje pri Svetu skupnosti podrav-
skih občin, pripravlja izhodišča za oblikovanje
dogovora o skupnih osnovah na področju
usmerjenega izobraževanja v regiji. Nič kaj
lahka naloga, posebej če vemo, da so potrebe
gospodarstva po posameznih kadrih skorajda
nepoznane, posebej še za dolgoročno obdobje.
Pa vendar so nekatere usmeritve, ki jih nakazu-
je dosedanji razvoj gospodarstva in na teh
osnovah je treba graditi in si seveda hkrati
prizadevati za čim tesnejše sodelovanje šolstva z
ostalim združenim delom. Potrebno je oceniti
sedanje zmogljivosti ter izdelati srednjeročno
zasnovo izgradnje šolskega prostora v regiji.
Ekonomski center Maribor je pripravil
analizo o sedanjih šolah na področju srednjega
usmerjenega izobraževanja v regiji s podatki o
učencih in delavcih v usmerjenem izobraževanju
ter zapisal temeljna izhodišča, ki bodo morala
biti vgrajena v dogovor o nadaljnjem razvoju
usmerjenega izobraževanja. V analizo ni zajeto
višje oziroma visoko šolstvo, niti niso
prikazane potrebe po dijaških domovih in ostali
spremljajoči problemi srednjega usmerjenega
izobraževanja v večjih centrih. Kljub temu pa je
iz podatkov razbrati nekatere bistvene značil-
nosti. Podatek o zajetju mladine v srednje
usmerjeno izobraževanje, — teh je bilo v
preteklem šolskem letu 66,6 pove, da je
potrebno ta odstotek do leta 1985 povečati na
82,5 če hočemo zvišati izobrazbeno raven in
kvalifikacijsko strukturo prebivalstva. To je še
posebej pomembno za manj razvita območja v
občinah Lenart, Ormož in Ptuj.
V jeseni bomo prvič vpisovali v usmerjeno
izobraževanje, v podravski regiji pa imajo
kolikor toliko točne opredelitve o posameznih
usmeritvah le v mariborski in ptujski občini ter
v občini Slovenska Bistrica, medtem ko se v
Lenartu o usmeritvah šele dogovarjajo, v
Ormožu pa usmeritve še niso določene. V
mariborski in ptujski občini so tudi prostorski
in kadrovski problemi v veliki meri re.šeni,
čeprav še vedno ne tako, da bi lahko bili
zadovoljni. Težji položaj je v ostalih občinah,
kjer se bodo odločali o dislociranih oddelkih
posameznih centrov. Na seji članov koordina-
cijske komisije, ki je bila v torek, 26. februarja,
so Ptujčani omenili nejasnosti v zvezi z usmerit-
vijo v pedagoške poklice, saj je v sedanji shemi
ptujski center srednjega usmerjenega izobraže-
vanja izpadel, tako da še danes ne vedo, če
bodo vpisovali v pedagoško usmeritev. Glede na
lo, da že nekaj let uspešno delujejo pedagoški
oddelki in da so potrebe po učiteljih v naši
občini še vedno velike, je umestno, da si Ptuj-
čani prizadevajo za pedagoško usmeritev.
Seveda gre •> celotnem sistemu srednjega
usmerjenega izobraževanja za to, da ne bi
podvajali posameznih kapacitet oziroma
iisnieritev, temveč jih prilagajali potrebam
združenega dela. Ob tem pa se pojavlja še drug
problem. Učence je potrebno z dobrim strokov-
nim delom usmerjati v take profile poklicev, ki
jih gospodarstvo potrebuje. Zato je naloga
Skupnosti za zaposlovanje, da stalno sodeluje z
osnovnimi šolami, s šolami usmerjenega
izobraževanja in z organizacijami združenega
dela. Strokovno bo potrebno obravnavati
celotne generacije učencev in sodelovad pri
usmerjanju vpisa osmošolcev v šole usmerje-
nega izobraževanja. S tem pa dobiva nove
naloge tudi izobraževalna skupnost, ki se bo
morala v večji meri kot doslej vključevati v
srednje izobraževanje in ne zgolj v osnovno
šolstvo.
Poseben problem predstavlja v podravski
regiji izobraževanje za kmetijske poklice —
irenutno ni na voljo nobenih oprijemljivih
podatkov za celotno regijo, katere usmeritve
o/iroma poklice in koliko kadrov potrebuje
kmetijstvo, pa naj gre za družbeni ali zasebni
del kmetijstva. Zato je izredno težko predvideti
usmeritve in kapacitete, saj je bila že sedaj prav
/a te usmeritve značilna neusklajenost med
razpisanimi in zasedenimi kapacitetami v šolah
s kmetijsko usmeritvijo.
V tekočem šolskem letu je v šolah srednjega
usmerjenega izobraževanja na območju regije
zaposlenih 500 učiteljev, od tega jih 20 % v
mariborskih srednjih šolah nima ustrezne
strokovne usposobljenosti, v ptujskih pa kar 31
V prihodnjem šolskem letu bi morali na
osnovi predvidenega števila ur za posamezno
predmetno skupino zaposliti v regiji 632 učite-
ljev. Tako je kot na dlani, da bo morala
mariborska Pedagoška akademija postati
nosilka samoupravnega organiziranja
pedagoškega izobraževanja na dokaj obsežnem
območju.
Analizo bo Ekonomski center v Mariboru še
dopolnil s potrebnimi podatki, ko bodo zbrani.
Na subjektivnih silah posameznih občin pa je,
da se dogovorijo za racionalno mrežo izobraže-
valnih ustanov v regiji, predvsem v smislu
približevanja šole učencem, usklajeno s potre-
bami gospodarstva.
N. D.
PRVI OBISKI SO ŽE ZA NAMI
Kar v dveh številkah Tednika smo poročali
o namenu obiskov skupin družbenopolitičnih
delavcev, sestavljenih iz članov OK ZKS,
SZDL, občinskega sveta zveze sindikatov,
ZSMS, vodilnih delavcev uprave občinske
skupščine in samoupravnih interesnih skup-
nosti ter funkcionarjev občinske skupščine,
izvršnega sveta in drugih, ki so v preteklem
tednu že obiskali nekaj krajevnih skupnosti in
temeljnih organizacij združenega dela v
ptujski občini. Obiski bodo vse do sredine
meseca marca in predstavljajo obliko in
metodo stalnega spremljanja delovanja poli-
tičnega in ekonomskega sistema v KS, TOZD,
SIS in drugih organizacijah in skupnostih.
Predvsem nas v teh razgovorih zanima, kako
uresničujemo sprejete plane, dogovore in
sporazume, na kakšen način dosegamo dobre
rezultate in kaj pogojuje slabe, pa tudi kako
deluje delegatski sistem in kakšno je delo
samoupravnih organov. Nenazadnje želimo
zvedeti tudi kakšno je razpoloženje delovnih
ljudi in in občanov ter kako se uveljavljajo
skupne in specifične oblike in metode dela
vseh družbenopolitičnih organizacij v TOZD
in KS, v koliki meri smo že uspeli podružbiti
SLO, družbeno samozaščito in podobno.
Na osnovi teh obiskov bomo lahko podrob-
neje spoznali stanje in lažje nudili pomoč pri
razreševanju problemov, tako pa tudi skupno
prevzeli odgovornost za stanje kakršno se pač
v kateri sredini in okolju pojavi. Zato so bolj
kot doslej potrebne medsebojne informacije
ob neposrednih stikih, ker skupine nimajo
namena spremljati vsega tega le kot poslušalci
in zapisovalci problematike, ki jo na teh
posvetih spoznavajo, pač pa tudi nadaljni
usmerjevalci aktivnosti za njeno odpravo kjer
se morajo tudi sami vključevati.
Nosilca in organizatorja akcije sta OK
SZDL ter OS ZSS. O prvih vtisih s teh razgo-
vorov in neposrednih nalogah pa nam je
Janko Mlakar — predsedni občinskega sveta
zveze sindikatov Slovenije v Ptuju dejal:
»Tako v TOZD kot v KS na teh razgovorih
povsod slišimo tudi varnostno politično oceno
stanja, zlasti še z ozirom na januarske dogod-
ke in sedanje napore izvajanja stabilizacijskih
in razvojnih programov.
Dosti teh razgovorov smo že opravili tako v
KS kot v TOZD in moram reči, sam sem
namreč na teh razgovorih tudi sodeloval, da
so razprave izredno kvalitetne, da se zares
seznanimo v vso problematiko in tudi s
predlogi za njeno reševanje in da so bolj kot
doslej ljudje pripravljeni izvajati vse ukrepe
štednje ter stabilizacijskih naporov in se
zavzemajo za realizacijo svojih programov.
V razpravah je dan največji povdarek, to
smo tudi želeli doseči, družbenoekonosmkim
odnosom, političnemu sistemu socialističnega
samoupravljanja ter SLO in družbeni samo-
zaščiti. Tako povsod teče beseda o vsebini
stabilizacijskih ukrepov in programov in kako
so le-ti vgrajeni v planske dokumente in če
niso le napisana priporočila, ki niso dobila
podpore v delovnih sredinah. Sedaj imamo še
posebno priložnost, da to ugotovimo, saj so že
za nami razprave o pogojih in uspešnosti
gospodarjenja v preteklem letu, ker so tudi
potrjeni zaključni računi. Prav o zaključnih
računih smo se morali izjasnjevati najširše —
na zborih delavcev in skupščinah. Dati je
potrebno tudi politično oceno, kako delavci
ocenjujejo rezultate poslovanja in kako so se
odločali o delitvi dohodka in čistega dohodka.
To še posebej tam kjer niso upoštevali pripo-
ročil letošnje resolucije in dogovora o uresni-
čevanju družbene usmeritve razporejanja
dohodka v letu 1980. V sklopu teh vprašanj
moramo tudi kritično oceniti izpeljavo do-
hodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu,
razvojne programe, uvoz in izvoz, svobodno
menjavo dela, odnose med TOZD in DSS,
odnose med TOZD in KS, posebej pa še
razvojne programe in ob njih rezultate plani-
ranja za letošnje leto, zlasti pa še aktivnosti na
področju priprav planov za novo srednjeroč-
no obdobje.
V	teh razgovorih posebej odgovorno in
kritično govorimo tudi o delovanju delegat-
skega sistema — kot temelja našega politične-
ga sistema socialističnega samoupravljanja.
Zato tudi v razgovorih sodelujejo delegacije
za delegiranje delegatov v zbore KS in zdru-
ženega dela kakor tudi vodje delegacij za
delegiranje delegatov v S]S družbenih in
gospodarskih dejavnosti. Že v dosedanjih
razgovorih opažamo, da kljub izkušnjam iz
prvega mandatnega obdobja delovanja dele-
gatskega sistema nismo bili povsod najbolj
uspešni pri izbiri delegatov ker se sej ne
udeležujejo, niti se ne poglabljajo v gradivo.
Premalo pozornosti vlagamo tudi v usposab-
ljanje delegatov, — kar bi morale storiti
družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL
in ZSS. prva v krajevnih skupnostih, druga pa
v združenem delu. Res pa je tudi, da je delo
delegacij zelo različno od TOZD do TOZD in
med krajevnimi skupnostmi.
Sedanje ugotovitve, negativne in pozitivne,
nam bodo vsekakor v veliko pomoč pri
razreševanju problematike dela delegatskega
sistema. Zato je nujno, da ocenimo delo vseh
delegacij, povezanost delegacij, kako delegati
pridobivajo stališča in kako deluje povratna
informacija.
Posebej moramo oceniti tudi metode poli-
tičnega dela vseh družbenopolitičnih organi-
zacij v TOZD in krajevnih skupnostih.
Posebej govorimo in moramo spregovoriti
povsod o splošnem ljudskem odporu in
družbeni samozaščiti, delovanju komitejev za
to področje, varnostni kulturi, varovanju
družbenega premoženja in varstvu pri delu.
V	teh razgovorih ne sme ostati odprta
nobena problematika. Ni dovolj samo, da jo
nakažemo, moramo se tudi do nje opredeliti,
kako in v kakšnem času, s kakšnimi sredstvi in
mobilizacijo vseh subjektivnih in objektivnih
dejavnikov jo bomo tudi razrešili.«
mš
SE BOMO S CVETOM ODKUPILI
Se dva dni nas ločita od 8. marca — med-
narodnega dneva žensk, to je praznika, ki ga
praznujemo kot pomnik za velike manifesta-
cije žensk, ki so zahtevale splošno volilno
pravico. Sedmdeset let je minilo od druge in-
ternacionalne konference žensk —- socialistk,
ko je bil na predlog Klare Zetkin sprejet sklep
o uvedbi mednarodnega dneva žensk, ki bi ga
naj obeležili vsako leto v začetku marca; šele v
letu 1919 je bil določen 8. marec za mednarodni
dan žensk in sicer v spomin na isti dan leta 1917,
ko so množice leningrajskih žena demonstri-
rale proti vojni in lakoti. 8. marec — medna-
rodni dan žensk nosi v sebi veliko simboliko,
idejo in borbo, ki so jo ženske v nadaljnjem
razvoju družbe dobile z veliko močjo, toda žal
še ne povsod; združile pa so jo s številnimi
žrtvami in odrekanji. 8. marec pa je hkrati tudi
organizirani začetek ženskega boja za njeno
enakopravnost z moškimi.
Neprecenljivo vlogo so v našem družbenem
razvoju nosile ženske, ki smo jim njeno ena-
kopravnost z moškimi potrdili že takoj ob
sprejetju prve ustave nove Jugoslavije, sprejete
v letu 1945. Takrat smo zapisali: »Ženske so
aiakopravne z moškimi na vseh področjih
družbenega, gospodarskega in družbeno-px)li-
tičnega življenja. Za enako delo imajo ženske
pravico do enalcega plačila kot moški in imajo
P()sebno za.ščito v delovnem razmerju...
Družba pa še posebej ščiti interese matere in
ptroka z ustanavljanjem porodnišnic, vrtcev, in
jasli ter pravice matere na plačani dopust pred
m po porodu...
Skozi ves razvoi si ie ženska s svoiim delom
zagotovila enakopravno mesto v družbi. Po-
stala je čvrst temelj razvoia. njen nesebični
graditelj, steber, kije ostajal čvrst tudi v težkih
urah. Vprašanje pa je. kako smo se tej ženski,
araditeljici naše samoupravne socialistične
družbe, aktivni družbeno-politični delavki,
materi, vzgojiteljici, gospodinji tudi oddolžili.
Naložili smo ji vsa bremena,"ki smo jih z leti
samo .še povečevali, ob tem pa jih sTcušali v
določenih trenutkih tudi omiliti in izboljšati.
Običajno pa smo bili še posebej glasni ob 8.
marcu — mednarodnem dnevu žensk. Takrat
smo jim skušali približati vse dobrote sveta in se
s cvetom odkupiti z grehe med letom. Povabili
smo jo na veselico m ji s pijačo nazdravili ter ji
tako dokazovali njeno pomembnost; vodili na
izlete, io zasipali z draeimi darili; pri tem pa
smo pogosto pozabili na tipično ženska vpra-
šanja, ki pa res ne morejo niti ženska m so le
družbena, torej naša skupna vprašanja. Smo se
vprašali, kako je z vrtci, jasli, obrati družbene
prehrane, njenim zdravstvenim varstvom, za-
ščito matere — delavke samoupravljalke, kije
z.ato. ker je mati ostala pogosto odrinjena na
stranski tir. Onemogočili smo ji kakovostnejše
vključevanje v družbeni razvoi. v vse pore od;
ločanja. ker nismo uspeli v zadostni meri rešiti
že navedenih perečih vprašanj. Večkrat in ne
samo ob marcu bi se morali vprašati, kako
ženski pomagamo, pri njenem napornem delu.
cxl tovarne do doma; kakšni so njeni delovni
pogoji, ima možnosti za dodatno izobraževa-
nje. za dosego enakega osebnega dohodka,
slednje vprašanje je še posebej aktualno, ker
prinašajo velike akumulativnosti in .so tudi
običajno prikrajšane za velik del zaslužka, ki ga
diiseaaio zaposleni v boljše stoječih panogan.
(\^prav na vseh vidikih govorimo s solidarnosti
do ženske, še posebej do ženske — matere,
vendar to ostaja na papirju. Z zadnjimi sklepi,
.sprejetimi v okviru občinske zdravstvene
skupnosti glede znižanja nadomestila za var-
stvo oboleleaa otroka, nam to zgovorno po-
trjujr. Od načelnih opredelitev pri reševanju
»ženskih vprašanj« bi že morali priti dlje. Pri
tem pa upoštevati zaščito ženske — matere, ki
jo tako radi poudarjamo in to takrat, ko ne gre
za sredstva. Kdo je tu prizadet? Odgovor po-
znamo: poiskati moramo le rešitve.
Veliko časa smo že porabili za sprejetje
raznih sklepov, ki bi naj kakovostno prispevali
k odpravi teh problemov, pa vendar se vse po
polževo premika. Pomemono bi bilo, da bi
večkrat iz predalov potegnili tudi sklepe lanske
problemske konference »delavka v združenem
delu« in pogledali kako teče uresničevanje^
zastavljenih členov.
Smo v letu stabilizacije in to se mora poznati
tudi pri praznovanju mednarodnega dneva
žensk — 8. marcu. Vse, kar smo dosedaj delali
ob podobnih priložnostih je bila krivica do
ženske, nespoštovanje njenega dela in druž-
benega prispevka za naš nadaljnji razvoj. Le-
tošnji 8. marec dneva žensk, ki bo brez lažne
solidarnosti. Samo tako bomo ženskam zago-
tovili tudi resnično in enakopravno prisotnost
na vseh področjih družbenega življenja in dela.
Se torej ne bomo znova odkupili z lažnim bli-
ščem?	MG
Prva predavanja
v prenovljenem
klubu mladih
v prvih dveh mesecih letošnjega leta je občinska konferenca ZSMS Ptuj
I pripravila v sodelovanju z delavsko univerzo Ptuj in nekaterimi
I strokovnimi institucijami kar štiri seminarje za mlade po področnih
I konferencah Tako sta v januarju potekala seminarja za mlade v
kmetijstvu in združenem delu, od 20. do 23. februarja pa sta v
prenovljenih prostorih kluba mladih v Ptuju potekala še seminarja za
mlade v vzgoji in izobraževanju na osnovnih in srednjih šolah ter za
mlade iz krajevnih skupnosti. Vsi seminarji so bili dobro obiskani mladi
pa so z zanimanjem prisluhnili številnim zanimivim in aktualnim
predavanjem — veliko tega bo ostalo v njih.
— OM
Seminarja za mlade v vzgoji in izobraževanju ter mlade v KS sta potekala
že v prenovljenih prostorih Kluba mladih v Ptuju.
Štipendiranje v
občini Ormož
V	ormoški občini je po stanju 30. junija 1979 prejemalo štipendijo
iz združenih sredstev skupno 372 učencev in študentov. V šolskem letu
1978/79 je šolanje končalo 99 štipendistov ali 27 odstotkov, šolanja pa ni
uspešno zaključilo 37 štipendistov ali 10
Za šolsko leto 1979/80 je bilo vloženih 229 novih vlog za štipendije,
od tega jih je 195 ustrezalo pogojem razpisa. Tako je ob koncu leta 1979
prejemalo štipendijo iz združenih sredstev 460 učencev in študentov, od
tega jih je 280 prejemalo socialno, 180 pa dopolnilno štipendijo.
V	tem šolskem letu so delovne organizacije razpisale 53 kadrovskih
štipendij, od tega 21 za srednje poklicne, 22 za šdriletne srednje šole, 9 za
višje in I za visoke šole.
Na razpis Titovega sklada se je v ormoški občini prijavilo 6 kandi-
datov, štipendije pa so bile odobrene trem in sicer dvema učencema in
enemu študentu.	-u
Naloge, ki nas čakajo na
podro^ obveščanja
Na posvetu centrov za obveščanje in propagando mariborske
regije smo predstavniki centrov posvetili največ pozornosti obveščanju
na mladinskih delovnih akcijah. Že po nekajletnih ugotavljanjih nam
informiranje na akcijah in v posameznih brigadah šepa. Jasno smo
iskali vzroke za te težave ... Že pri evidentiranju brigadirjev za M DA
navadno naredimo prvo napako. Vse prevečkrat šele tik pred odho-
dom na akcijo vemo za točno število brigadirjev. Mnoge referente,
komisije, pa določimo kar tako: »Saj boš ti opravljal to nalogo, kaj-
ne!?« Mislim, da smem reči (ne da bi pretiravala), da smo ptujske
brigade na področju informiranja vedno delale v skladu z možnostmi.
In vendar? Tudi nas, ki smo se že ukvarjali z obveščanjem na MDA, ni
nikoli nihče posebej pripravljal na to nalogo. Prav zato smo včasih
naleteli na težave, ki pa smo jih nato tudi znali rešiti, (mnogi smo se
namreč že ubadali z obveščanjem v šolah, krajevnih skupnostih).
Še vedno pa v ptujski občini ni dovolj storjenega za res kvalitetno
(in kvantitetno) obve.ščanje na MDA »SLOVENSKE GORICE«.
Center za mladinske delovne akcije in center za obveščanje in propa-
gando bosta morala na tem področju še mnogo narediti. Tako je
nujno, da dobi akcija »Slovenske gorice« svoj naseljski brigadirski
radio. Za brigadirje moramo organizirati novinarsko šolo. Spremljati
moramo njihovo delo na tem področju, jih usmerjati in vzpodbujati.
Da pa ne bo ostalo le pri besedah, moramo ustanoviti delovno skupi-
no. To naj bi sestavljali: član centra za MDA, član COP-a in predstav-
nik Zavoda Radio-Tednik Ptuj. O konkretnih nalogah, ki čakajo
letošnje leto delovne skupine, bomo izvedeli na regijskem seminarju o
informiranju na MDA, ki bo marca v Mariboru.
Na posvetu smo izmenjali izkušnje o širjenju novinarskih krožkov
v osnovnih .šolah. Dogovorili smo se o poteku akcij »MLADINA v
vsako OO ZSMS«. Osrednji mladinski list slovenske mladine je po-
trebno približati slehernemu mladincu. Vemo pa, da MLADINA med
mladimi ni ravno razširjen časopis. Čimprej naj začne veljati: MLA-
DINCU-MLADINO!
Slavica PICERKO
Stabilizacijsko ob
prazniku žensk
v okviru družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine
občine Slovenska Bistrica je bila dogovorjeno, da bodo letošnja pra-
znovanja ob 8. marcu potekala enako svečano kot doslej, predvsem kar
zadeva organiziranje krajših kulturnih programov, ocene vloge žensk v
družbenopolitičnem življenju tako občine kot krajevne skupnosti in
temeljne organizacije združenega dela, v iskanju možnosti za večjo
uveljavitev ženske kot samoupravljalke in matere vseh odločitvah v
okolju njenega bivanja in ustvarjanja.
Tudi v delovnih organizacijah m skupnostih ob letošnjem 8. marcu
ne načrtujejo večjih prireditev, srečanj in potovanj, kot je to bila pogosta
praksa v prejšnjih letih, temveč bodo praznik žensk proslavili predvsem
s krajšimi kulturnimi programi.	Viktor Horvat
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
6. marec 1980 - TElUtflK
Ne samo ugotovitve,
tudi predlogi
Zvezni zakon o temeljih sistema državne uprave nalaga upravnim orga-
nom odgovornost za stanje na določenih področjih dela in pri uresniče-
vanju odgovornosti so zlasti dolžni obveščati skupščino in izvršni svet
občine o pojavih, ki imajo pomen za utrjevanje zakonitosti v družbi, za
varstvo pravic in interesov občanov. Hkrati pa morajo skupščini in
izvršnemu svetu predlagati ustrezne ukrepe za varovanje in utrjevanje
zakonitosti. Zato je uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj pripravila
poročilo o nekaterih ugotovitvah inšpekcij, kako se samoupravne
organizacije in skupnosti ter občani ravnajo po zakonih in drugih
predpisih.
Sredi lanskega leta se je upravni organ v skladu z zakonom o sistemu
državne uprave organiziral v samostojni medobčinski upravni organ za
obe občini. Z novo organizacijo so dosegli, da opravljajo dela in naloge
inšpekcijskega nadzora v občinah Ormož in Ptuj z
minimalnim povečanjem kadrov. Obseg dela se je v primerjavi z letom
1978 povečal, zaradi tega pa ni okrnjena kvaliteta. Nasprotno, bolj
pogosto so opravljali kontrolne preglede, bolj intenzivno pa je pričela
delovati tudi komunalna inšpekcija. V preteklem letu je bilo vloženih tudi
manj ovadb javnemu tožilcu zaradi gospodarskih prestopkov in kaznivih
dejanj v primerjavi z eltom. 1978, nedvomno zaradi okrepljenih družbeno
samozaščitnih aktivnosti v delovnih okoljih.
Iz poročila, ki ga bodo obravnavali tudi delegati vseh zborov ptujske
občinske skupščine je razbrati, da se je lani zelo izboljšalo stanje požarne
varnosti, čeprav so še vedno pomanjkljivosti. Se več pozornosti bi morali
nameniti izboljšanju požarno varnostnih razmer predvsem v zdravstvenih,
otroško-varstvenih in kulturnih ustanovah.
Precej slabo, če ne že kritično ali pa še vedno kritično, kljub
prizadevanjem inšpektorjev, pa je izpolnjevanje minimalnih tehničnih
pogojev za obratovanje prodajah, živil, — tu so zajete vse prodajalne,
slaščičarne in gostinski lokali. Oporečni so predvsem higienski pogoji v
garderobah in sanitarnih prostorih za zaposlene, posebej pa so
zanemarjene higienske razmere v gostinskih lokalih zasebnikov in to
predvsem v popoldanskih in večernih urah.
Tudi z oskrbo zdrave pitne vode ne moremo biti zadovoljni, saj je voda
v pretežni meri higiensko oporečna in tudi ne zadošča potrebam. Kataster
vodovodnega omeržja za mesto Ptuj ni dokončno urejen, kar onemogoča
pravi nadzor nad vodovodno mrežo in hitro odpravljanje okvar.
Na podlagi ugotovitev inšpekcije in na podlagi razprave v
družbenem svetu za vprašanja inšpekcijskega nadzorstva, bodo delegatom
predložena tudi ustrezna priporočila. Med drugim opozarjajo na
povečano skrb za vzdrževanje ustreznih higienskih in sanitarno tehničnih
pogojev v obratih družbenega in zasebnega sektorja, ki se ukvarjajo s
prometom blaga, posebej živil. Predlagajo tudi, da se naj v okviru
samozaščitnih aktivnosti tozdi, krajevne skupnosti in interesne skupnosti
prizadevajo za zagotavljanje neoporečne pitne vode v vsako
gospodinjstvo. Večjo skrb je nameniti tudi preventivnim ukrepom in
izobraževanju na področju požarnega varstva.
Obenem opozarjajo tudi na vlogo potrošniških vsetov v krajevnih
skupnostih, ki marsikje dlje od konstituiranja niso prišli. Zato je toliko
bolj pomembno, da čimprej ustanovimo konferenco potrošnikov in tudi
prek tega organa vplivamo na izboljšanje razmer povsod tam, kjer je to
potrebno in mogoče.
Družbeni dogovor
podpisan
Na seji iniciativnega odbora, ki je bila sredi februarja, je bil
podpisan družbeni dogovor za zaščito, urejanje, vzdrževanje in oskrbo
razstave ,,Partizansko Pohorje" v domu Pohorski bataljon naOsankarici
in tudi spomenika NOB, posvečenega poslednjemu boju legendarnega
Pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico.
Eden najbolj obiskanih muzejev v SR Sloveniji je s podpisom
družbenega dogovora dobil še novo potrdilo usp>ešnega ohranjevanja in
prenašanja na mlade rodove, herojske zgodovine naših borcev in akti-
vistov NOB. Prvi sklic podpisnikov družbenega dogovora, med katerimi
je večina občin severovzhodne Slovenije bo konec letošnjega marca.
Besedilo in Dosnetek: Viktor Horvat
Spominski muzej na Osankarici ohranja legendo o hrabrih bojih
pohorskih partizanov v severovzhodni Sloveniji.
Odločno o problematiki cestnega prometa
Leta 1978 je bilo v občini
Ormo.' v cestnem prometu 11
^mrtnih žrtev. Tu je na število
občanov največji odstotek na
celotnem območju UJV Maribor.
Poleg števila nesreč so v porastu
problemi v cestnem prometu. To
so ugotovitve Sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu pri
SO Ormož, ki jih je na zadnji
skupni .>eji zborov občinske
skupščine delegatom posredoval
predsednik sveta. Dragan Krstič.
Pri ugotavljanju vzroka za
takšno stanje se po besedah
tovariša Krstiča, najpogosteje
zadovoljijo z ugotovitvijo, da je
bil vzrok nesreče v izsiljevanju
prednosti, napravilnem prehite-
vanju. neprimerni hitrosti ali v
alkoholu, premalokrat pa se kdo
loti proučevanja vzrokov, ki so
nedvomno globlji. Enostavno je
namreč poiskati krivca v človeku
in zoper njega kazensko ukrepa-
li. pri odpravljanju tehničnih
vzrokov pa zmanjka odločnosti
in doslednosti. In prav teh zad-
njih vzrokov je vse več.
Število motornih vozil in kme-
tijskih traktorjev se je v letih
1975—78 v-.ormoški občini pove-
čalo za Število motornih vozil
in kmetijskih traktorjev se je v
letih 1975—78 v ormoški občini
povečalo za skoraj 60 odstotkov,
tu pa še niso zajeta kolesa z
motorjem, delovni stroji, moto-
kultivatorji in podobno. Prav
tako se je v tem obdobju znatno
povečalo število voznikov motor-
nih vozil, kar za 856.
Razveseljivo je sicer, da je v
zadnjih letih bil dosežen pri
modernizacij^i cestnega omrežja v
občini viden napredek. Žal pa je
mogoče istočasno ugotoviti, da se
pri modernizaciji vse premalo
misli na ublažitve nevarnih ovin-
kov. na pravilne nagibe cestišča
m na zadostno prometno signali-
/iicijo. .Samo asfaltirano cestišče
še namreč ne zagotavlja varnega
prometa, prej nasprotno. Zaradi
teh ugotovitev je Svet za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu
imenoval še posebno komisijo, ki
je svoje ugotovitve posredovala
skupščini in vsem družbenopoli-
tičnim in drugim dejavnikom v
občini kot poziv za skupen pri-
stop k reševanju pereče proble-
matike cestnega prometa. Pro-
metna preventiva in prometno-
varnostna kultura mora postati
sestavni del samozaščitnega rav-
nanja vsakega krajana in delo-
vnega človeka.
Da pa ne bi ostalo samo pri
pozivu je Svet predlagal nekaj
konkretnih sklepov, ki se nanaša-
jo na urejevanje prometa v
naseljih, kar je pravica in dolž-
nost občinske skupščine, na od-
pravljanje napak v prometni
signalizaciji in zagotavljanje fi-
nančnih sredstev za odpravo teh
napak. Nadalje bo potrebno
zagotoviti večjo nformiranost
občanov prek sredstev pomemb-
no vlogo odigrajo vzgojno var-
stveni zavodi, osnovne šole, avto
moto društva in Delavka univer-
za.
Odbori za ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito v KS mo-
rajo v svoje programe vključiti
tudi razreševanje problematike
cestnega prometa. Njihova nalo-
ga naj bi bila ugotavljanje vzro-
kov prometnih nezgod in iskanje
ustreznih rešitev ter dajanje po-
bud ustreznim organom. Svojo
dejavnost morajo izboljšati tudi
organizacije združenega dela,
zadolžene za vzdrževanje cest,
saj lahko s pravočasnim posredo-
vanjem v primeru poledice ali
drugih situacijah preprečijo mar-
sikatero prometno nezgodo.
Organizacije, ki razpolagajo z
večjim številom prevoznih sred-
stev bi morale večjo pozornost
posvečati tehnični brezhibnosti
.svojih vozil, usposobljenosti,
zdravstvenemu stanju in počutju
voznikov in tako dalje, nujno pa
bo sprejeti tudi odlok o promet-
nem režimu v občini Ormož. Če
bo uresničena večina nalog iz
omenjenih sklepov, bodo lahko v
občini Ormož kmalu govorili o
bistvenem izboljšanju varnosti v
cestnem prometu.
JB
Eden izmed zelo nevarnih odsekov na cesti Vinski vrh—Jeruzalem. Na
tem ovinku je nujna odbojna ograja.
Dragan Krstič, predsednik sveta
za preventivo in vzgojo v cestnem
prometu pri SO Ormož
Javno pravobranilstvo
tudi za samoupravne
interesne skupnosti
Javno pravobranilstvo v Ptuju,
ki deluje kot samostojni organ
občin Ptuj in Ormož ter zastopa
družbenopolitično skupnost, nje-
ne organe, organizacije in sklade,
ki so pravne osebe ter krajevne
.skupnosti pred sodišči in drugi-
mi. spremlja in proučuje tudi
družbene odnose in pojave, ki so
pomembni za uresničevanje nje-
gove funkcije. Javni pravobrani-
lec pa lahko po pooblastilu
zastopa pred sodišči v premo-
ženjsko pravnih zadevah tudi
samoupravne interesne skupno-
sti s področja vzgoje in izobraže-
vanja. raziskovalne dejavnosti,
kulture, zdravstva in socialnega
varstva ter organizacije, ki imajo
v teh samoupravnih interesnih
skupnostih status izvajalcev.
Nekateri statistični podatki za
preteklo leto kažejo, da seje sicer
število zadev, ki jih je javno
pravobranilstvo nekoliko zmanj-
šalo v primerjavi z letom poprej,
vendar je vrednost teh obravna-
vanih zadev večja kar za
1.702.227.80 dinarjev ali za 8
odstotkov. Po tako prikazanih
številčnih podatkih je lanskolet-
na skupna vrednost 1072 obrav-
navanih zadev 22,861.634.15 di.
narjev. od tega odpade na občino
Ptuj 840 zadev v skupni vredno-
sti 18.703.526.45 dinarjev. Za
pismenimi pravnimi mnenji sle-
dijo pravne ter izvršilne in druge
zadeve.
Iz lanskoletnih obravnavanih
pravnih zadev je razvidno, da se
jih večina nanaša na zakonito
zastopstvo občine in krajevnih
skupnosti, po poblastilu pa so
bile zastopane le skupnost social-
nega .skrbstva občine Ptuj ter kot
izvajalec osnovna .šola v Kidriče-
vem. Ker se na občinsko javno
pravobranilstvo obrača premalo
krajevnih skupnosti — le 15 od
skupno 35. so organizirali posvet
s tajniki K S in tistimi, ki opra-
vljajo ta dela in naloge, da bi se
dogovorili o širšem sodelovanju,
ki mora v letošnjem letu steči
tudi s tistimi krajevnimi skup-
nostmi. ki doslej niso bile soude-
ležene pri tej pomoči.
Ugotavljajo tudi. da so družbe-
no pravne osebe na območju
občine Ptuj pri sklepanju raznih
pogodb zelo disciplinirane in
sodnih razveljavitev pogodb ni
bilo. le nekaj takih, ki niso bile
usklajene s predpisi in so jih
podpisniki sami sporazumno raz-
veljavili ter sklenili nove.
Javno pravobranilstvo lahko
po pooblastilu zastopa le v zako-
nu naštete samoupravne interes-
ne skupnosti, zato je bila že dana
pobuda za dopolnitev zakona o
javnem pravobranilstvu s predlo-
gom. da bi naj javni pravobranil-
ci po pooblastilu zastopali v
premoženjskopravnih zadevah
tudi nekatere druge samouprav-
ne interesne skupnosti predvsem
stanovanjske, komunalne in
kmetijsko zemljiške skupnosti.
Na območju ptujske občine seje
že pokazal interes za zastopanje
pri kmetijski zemlji.ški skupnosti.
mš
Vsi napori usmerjeni v varčeva-
nje in dobro gospodarjenje
v okviru delovnih skupin, ki v teh dneh obiskujejo organizacije združenega
dela in krajevne skupnosti, da bi se pogovorili o najaktualnejših gospodarskih in
družbenopolitičnih razmerah v teh sredinah, je bil v ponedeljek razgovor v MIP —
TOZD Veletrgovina. Že uvodoma je potrebno zapisati, da so se predstavniki
vodstva te temeljne organizacije in družbenopolitičnih organizacij zelo dobro
pripravili na ta obisk ter goste izčrpno seznanili s trenutno gospodarsko situacijo
povezano s stabilizacijskimi in varčevalnimi ukrepi, ki pa nikakor ne bodo na
škodo potrošnika.
Uvodoma so ocenili ukrepe ob januarskih dohodkih, ko so na vseh področjih
dosledno izvedli postavljene naloge in sproti zalagali maloprodajo s potrebnimi
prehrambenimi izdelki. Z zavzetostjo slehernega posameznika in s polno mero
odgovornosti so se lotili tudi stabilizacijskih in varčevalnih ukrepov o katerih so
razpravljali na vseh nivojih v TOZD. sprejeljihje delavski svet in tudi vsi zaposleni.
Vse napore vlagajo, da bi kar najbolje izrabili delovni čas. Tako so vse prihodnje
>estanke predvideli izven tega. razen sej delavskega sveta, sindikata in komisij, ki
delajo v okviru delavskega sveta. Realizacijo programa bodo spremljah sproti,
ravno tako stroške poslovanja ter ustrezno uredili tudi nagrajevanje po delu. da
bodo možne vsakodnevne primerjave na osnovi fizičnih in finančnih kazalcev.
■Minuli zaključni račun in razprava o njem je že bila ena izmed pomembnih
Stabilizacijskih akcij.
V drugem delu razprave so kritično ocenili tudi delo delegacij in njihovo
povezanost s strokovnimi službami ter družbenopolitičnimi organizacijami v
TOZD. ob koncu pa spregovorili še o ukrepih na ix>dročju splošnega ljudskega
od pora in družbene .samozaščite. Tudi na tempodročju so primerno organizirani in
opremljeni, vsak delavec pa dodobra pozna svojo nalogo pri ohranjanju in čuvanju
družbenega premoženja.	mš
TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ
Pred velikimi nalogami
Na seji upravnega odbora
Turističnega društva Ptuj. bila je
v petek 29. februarja, so med
drugim obravnavali delo in fi-
finančno poslovanje v letu 1979
in ugotovili, da je materialni
položaj društva iz leta v leto težji.
Sicer pa bodo o tem podrobneje
spregovorili na ybčnem zboru
društva, ki bo predvidoma kon-
cem marca.
Pereč je tudi problem delovnih
-)rostorov društva. Člani UO so si
:)ili enotni v tem, da bi naj
društvo imelo prostore skupno z
občinsko turistično zvezo. S tem
bi lahko precej dela in nalog
združili, kar bi tudi bil eden od
ukrepov vzdrževanja. Obstaja
možnost, da bi dobili primerne
prostore na Slovenskem trgu v
Ptuju, če ne bo vmes nastopil kak
ekonomsko močnejši dejavnik.
Sedež društva in tudi občinske
turistične zveze Ptuj na Sloven-
skem trgu bi lokacijsko prav
gotm'o ustrezal tudi številnim
turistom, ki prihajajo v naš
starodavni Ptuj, zato velja o
predlogu resno razmisliti in hitro
ukrepati.
Precej razprave so na seji
namenili tudi problemu gradu
Bori. s tem je društvo seznanil
K K TOZD Haloški biser. Skle-
nili so podpreti enotno akcijo za
reševanje borlskega gradu, saj je
za to odgovorna celotna družba,
predvsem pa neposrdno zaintere-
sirani. O tem bo UO Turističnega
društva Ptuj poslal ustrezen
predlog K K TOZD Haloški biser
m izvršnemu svetu skupščine
občine Ptuj. da izrečejo svoje
mnenje in predloge za rešitev.
Na seji so menili, da bi morali
zainteresirali za obnovo gradu
financerje tudi od drugod, če
sami v okviru obline in republi-
ke tega ne bi zmogli.
m.g.
Občinska turistična zveza Ptuj je izdelala lep prospekt »Ptuj —
starosta slovenskih mest«, ki je izšel te dni
DELOVNE ŽENE V
TGA KIDRIČEVO
Znano je. da smo se ob praznovanju 8. marca — mednarodnega
praznika žensk prejšnja leta obnašali preveč potratniško. Med tistimi,
ki se zavedajo pomena stabilizacijskih ukrepov, kijih moramo dosled-
no uveljavljati na vseh področjih, so tudi zaposlene žene v TGA »Boris
Kidrič« v Kidričevem. Odločile so se, da bodo svoj praznik proslavile
tako. da se bodo v okviru letošnjih obletnic, spomnile na na.še revolu-
cionarke, predvojne aktivistke, borke v NOB in povojne družbenopoli-
tične delavke, ki so mnogo prispevale k razvoju našega sistema sociah-
stičnega samoupravljanja.
Ta sp)omisnska proslava bo v petek. 7. marca v prostorih obrata
družbene prehrane, kulturni program pa pripravljajo otroci iz vrtca,
učenci OŠ Boris Kidrič in godba na pihala in pevski zbor sindikata
TGA Kidričevo.
F. Meško
TEDNIK ~	-
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Ze več kot petnajst let spremljam
ptujske pustne običaje
v razstavnem paviljonu Dušana
Kvedra ob Dravi v Ptuju je bila
deset dni na ogled zanimiva rasta-
va na kateri se je poleg domačina
— akademskega kiparja Viktorja
Gojkoviča predstavil tudi njegov
sodelavec iz skupine JUNIJ, Peter
Vernik — akademski slikar in gra-
fik, ki se je rodil 21. januarja 1944
v Mariboru, akademijo za likovno
umetnost pa končal v Ljubljani. Z
ozirom na to, da je tudi Petra Ver-
nika pritegnilo naše območje s
svojimi zanimivimi pustnimi liki in
da se je tej temi tudi v celoti
posvetil, smo mu za bralce Ted-
nika zastavili nekaj vprašanj na
otvoritveni slovesnosti 14. februar-
ja in sicer najprej — kaj pomeni
skupina JUNIJ?
„Grupa junij pomeni nekako
skupino nas — likovnikov, ki smo
se združili takoj po končani
akademiji, jaz osebno sem se ji
pridružil šele leta 1974. Med
ustanovnimi člani je bil tudi Viktor
Gojkovič in še trije drugi. Skupina
je začela razstavljati v Celju in
Ljubljani, nakar je to preraslo
počasi v vsejugoslovanski okvir in
celo na mednarodno področje, saj
v tem času grupa vključuje umet-
nike iz vsega sveta, iz vseh konti-
nentov. To je potrdila tudi pred-
lanska razstava na kateri so
sodelovali slikarji in kiparji iz vseh
celin. V okviru te formacije
razstavljamo skoraj vsaki dve leti
in sev^a tudi vsak posamezno
kolikor mu dopušča čas in njegovo
delo."
Redni obiskovalci ptujskih
razstav imamo redko priložnost,
da se srečamo s tako tematsko
zanimivimi deli, kot so naši pustni
liki in s tehniko grafičnih listov,
barvnih lesorezov, jedkanic,
serigrafij in fotografij, ki so vklju-
čene v to likovno zvrst. Nam lahko
o tem kaj poveste?
,,Kot študent, najprej na šoli za
oblikovanje in pozneje na
akademiji, sem se seveda moral
spoznati tudi s fotografijo, ki je
danes sestavni del likovnega
ustvarjanja. Ni to iznajdba zad-
njega desetletja, ampak so jo
umetniki uporabljali več ali manj
skrito, očitno in kakor koli so jo
pač potrebovali za svojo likovno
izpoved. Da pa se fotografija
uporablja prav v grafičnih teh-
nikah je zasluga industrijskega
razvoja grafike in fotografije, ki
človeku omogoča reprodukcijo
vsega kar si zamisli. Združitev teh
dveh elementov nastane skoraj
sama f>o sebi ob delu. To je lahko
iz potrebe ali želje po določeni
izpovednosti ter časovne potrebe,
ki pač omogoča fotografu mnogo
hitrejšo reprodukcijo kot pa umet-
niku, ki reže les in ploščo."
Vi ste Mariborčan pa vendar ste
naše pustne običaje in like, ki se v
tem času pojavljajo že vse skozi
spremljali. Najprej iz povsem
etnografskega stališča, kasneje pa
ste jih vključili v svoja dela, v svoj
likovni izraz. Kaj vas je navdušilo,
da ste izbrali kurente, ruse, da ste
se povsem posvetili tem pustnim
demonom?
,,7.e dobrih 15 let hodim v Ptuj
ob pustnem času in vso to obdobje
te običaje tudi spremljam. Začel
sem v srednji šoli kjer sem imel
tudi diplomsko nalogo na to temo,
namreč grafično predstavitev ptuj-
skega karnevala, — to je vse od
oglasa, plakata, vstopnic in drugo.
In ko sem načel ta problem, sem
videl polno zanimivosti, polno
materiala, ki se da obdelati tudi s
čisto umetniške strani. Res, da me
omenjajo vedno v duetu z Miheli-
čem in sem se tega že privadil, pa
tudi ne otepam se te primerjave.
Umetniki imamo pač sveoje teme
in se vsak po svoje tudi izpove-
dujemo.
Ob nadaljevanju študija na
akademiji sem to temo obdeloval
naprej in tako je nastalo to moje
delo, ki sem ga v Ptuju tudi na
taki manjši razstavi prikazal."
mš
Peter Vernik — maska 1976, barvni sitotisk.
Peter Vernik — akademski slikar
in grafik Iz Maribora, foto: C.
LOKALNA SKUPNOST ZA CESTE OBCINE PTUJ
Ponovno izpad sredstev združenega dela
Med prvimi skupnostmi v ob-
čini, ki so razpravljale o zaključ-
nem računu za preteklo leto, je
bila lokalna skupnost za ceste
občine Ptuj, ki je 6 njem razpra-
vljala že na seji v začetku febru-
arja letos. Ob tej priložnosti je
ugotovila, daje bilo v letu 1979 za
34 milijonov dinarjev prihodkov
in za 31 milijonov odhodkov. Pri
realizaciji finančnega načrta sku-
pnosti pa se je ponovno pokazal
izpad sredstev združenega dela, ki
ga le-to združuje po samoupra-
vnem sporazumu o razvoju cestne
mreže v ptujski občini. Gre za
občuten izpad sredstev v višini 40
odstotkov. To vrzel v finančnem
načrtu pa je skupnost zapolnila
oziroma okrepila s sredstvi iz ob-
činskega proračuna v višini 3,3
milijona dinarjev; od tega pa je
bilo za zimsko službo namenjenih
1,2 milijona dinarjev in okrepitev
finančnega načrta za leto 1980 2,1
milijona dinarjev.
Sredstva skupnosti so se na-
mensko porabila za moderniza-
cijo 16 km cest, ostalo pa za
vzdrževanje makadamskih in as-
faltiranih cest ter za gradnjo
manjših gradbenih objektov,
(mostov). V letu 1979 je sku-
pnosti uspelo obnoviti le most v
Rogoznici. medtem ko bo most v
Dravcih dobil novo nosilno kon-
strukcijo v letošnjem letu, ker to v
preteklem letu ni bilo mogoče iz-
vesti zaradi pomanjkljive doku-
mentacije.
Veliko sredstev je skupnost
porabila tudi za vračanje kreditov
ter najetje novega. Za tekoče leto
skupnost še ni sprejela finančnega
programa iz razloga, ker ne raz-
polaga s podatki o prispevkih za
modernizacijo cestnega omrežja,
ki se bodo stekali iz združenega
dela in pa tudi iz krajevnih sku-
pnosti, katerim gre velika zasluga,
da se letni plani modernizacije
cest tudi uresničujejo v skladu s
sprejetimi planskimi dokumenti.
Prav bi bilo tudi, da bi že enkrat
dosegli 100-odstotno izpolnitev
obveze združenega dela po sa-
moupravnem sporazumu.
Zača.sni finančni načrt sku-
pnosti. ki je bil sprejet na skup-
•ščini 8. februarja je vreden 7 mi-
lijonov dinarjev; večino teh sred-
stev pa bodo porabili za vračanje
najetega kredita ter za vzdrževa-
nje makadamskih cest na ob-
močju Slovenskih goric in Haloz
in za gradnjo manjših gradbenih
objektov.
Precej pozornosti bo v sku-
pnosti potrebno v tekočem obdo-
bju nameniti sanaciji mostov, saj
jih je večina v slabem stanju.
Trenutno pa so zaprti mostovi v
Narapljah, Tržcu, Gorišnici in
tudi v Dravcih. Nič kaj razvese-
ljiva pa ni podoba cest, saj je ve-
čina le-teh okrašena z udarnimi
jamami, zmrzlinami ter drugimi
poškodbami. Zato na prizadeta
območja intenzivno navažajo
gramoz in drugi potrebni materi-
al. vendar bo za sanacijo obstoje-
čega stanja potrebno znova iskati
dodatne vire sredstev.
MG
Likovniki iz Kočevja
v Ptuju
V razstavnem oaviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je bila v četrtek, 28.
februarja popoldne odprta razstava del likovne skupine delavskega
kulturno umetniškega društva Svoboda iz Kočevja. Organizator raz-
stave pa je DPD Svoboda Ptui.
Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo okrog 40 Ptujčanov, najza-
interesiranejših za likovno ustvarjanje. Razstavalw odprta do 10. marca.
Prav bi bilo, da bi likovni krožki in sploh učitelji likovnega pouka
organizirali skupne oglede razstave.
Del udeležencev na otvoritvijcazstave v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju
Foto: Alfred Bradač
Tretja skupščina ribiške
družine Ptuj
V petek 29. februarja so se v
prostorih delavskega doma Franc
Kramberger sestali na tretji seji
delegati skupščine ribiške družine
Ptuj. Po pregledu sklepov zadnje
.seje so razpravljali o zaključnem
računu RDza leto 1979tergabrez
bistvenih pripomb sprejeli. Za
tem so prisluhnili še poročilu ko-
misije samoupravne ribiške kon-
trole. ki je delo v preteklem letu
pozitivno ocenila.
Ko so razpravljali o progra-
mih posameznih komisij, ki de-
lujejo v okviru ribiške družine, so
pogrešali finančno ovrednotenje
posameznih programov. Vod-
.stvom teh komisij so naložili na-
logo. da to store v najkrajšem času
in da pri tem upošteva varčnost in
stabilizacij.ske ukrepe. Komisija
za investicije je podala poročilo o
poteku priprav na gradrijo skla-
diščnih prostorov ob gojitvenem
ribniku v Pacinju. komisija za
varstvo okolja pa je opozorila ri-
biče na skrajno neodgovorno ob-
našanje zaradi vožnje z avtomo-
bili po travnikih in drugih kme-
tijskih površinah ob vodah.
Delegati so se načelno stri-
njali s predlogom pravilnika po
katerem naj bi vsak član prispeval
določeno .število ur s svojim pro-
stovoljnim delom, ob koncu pa so
se dogovorili še o sklicu volilne
skupščine RD Ptuj. ki bo predvi-
doma 23,maja letos.
—OM
Delegati skupščine ribiške družine Ptuj so se na zadnji seji dogovorili o
poostrenem nadzoru In čuvanju rib v času drstenja — ta pa je pred durmi.
Prepoved z izjemami
za kmetovalce
Precej razburjenja je vzbudila med občani prepoved točenja goriva v
večjih količinah oziroma v neprimerne posode. Požarni inšpektor v Ptuju
Edi Kozel je pojasnil, kako je s prodajo naftnih derivatov na bencinskih
servisih-
,,Ker vemo, da v gospodinjstvih običajno nepravilno skladiščijo gorivo,
je republiški tržni inšpektorat začasno omejil prodajo goriva, da bi
preprečili tudi motnje na tržišču v normalni preskrbi z gorivi. Tako na
bencinskih servisih ni dovoljena prodaja v posodah, — gre za 86-oktanski
in 98-oktanski bencin, temveč ga lahko točijo samo v rezervoarie
avtomobilov. Točiti pa ga smejo le v pločevinaste posode, v plastične pa
ne, zaradi požarno varnostnih razlogov.
Vprašanje je tudi, kako skladiščijo v gospodinjstvih kurilno olje, ki ga
potrebujejo za lokalno in centralno ogrevanje. Požarna inšpekcija namreč
ugotavlja, da je precej vgrajenih rezervoarjev, ki nimajo ustreznega
uporabnega dovoljenja. Zato je tudi vprašljivo, če so pri teh rezervoarjih
izvedeni vsi potrebni požarno varnostni ukrepi."
Tako je začasno omejena prodaja plinskega olja, saj ga je ob
enkratnem polnjenju moč kupiti le 100 litrov in to le v rezervoar.
Kurilnega olja za lokalno ogrevanje moč kupiti le 25 litrov, v rezervoarje
za centralno ogrevanje, ki imajo uporabno dovoljenje, pa je moč naliti do
500 litrov olja.
Ti ukrepi veljajo na bencinskih servisih, v skladiščih pa je kurilnega
olja moč dobiti tudi večje količine goriva. V Ptuju je tako skladišče ob
Kogejevi poti.
Te prepovedi pa imajo tudi svoje logične izjeme. Tako ukrepi ne veljajo
za uporabnike kmetijske mehanizacije, za vozila milice, reševalna in
gasilska vozila, za komunalne organizacije in za uporabnike stabilnih
motorskih agregatov. Kmetje lahko kupijo gorivo za traktorje na
bencinskih servisih tudi v primernih posodah, vendar je zaželjeno, da
večje količine kupujejo v omenjenem skladišču.
N. D.
roJAV SVINJSKE KUGE V OBCINI CAKOVEC
NEVARNOST
ŠE NI POPOLNOMA
ODSTRANJENA
Ptujski veterinarski inšpektorji so nas opozorili, da obstaja predvsan
na območju ormoške občine možnost okužbe s svinjsko kugo.
Republiška veterinarska uprava je sporočila, da so v Gornjem Hraščanu v
občini Cakovec ugotovili prve primere svinjske kuge v kooperacijski reji
PIK Vrbovac. Okrog 200 prašičev je zbolelo z znaki kuge, vendar so
uspeli žarišče lokalizirati. Takoj so cepili vse prašiče in opravili ostale pre-
ventivne ukrepe.
Veterinarski inšpektor medobčinskega inšpektorata občin Ormož in
Ptuj Gregor Pen je o ukrepih na našem območju povedal:
,,Na posebnem posvetu smo ugotovili, da je potrebno v obmejnem
pasu z občino Cakovec v krogu 10 kilometrov izvesti naslednje ukrepe, ki
se nanašajo na občino Ormož:
—	v krajevnih skupnostih Ormož, Središče, Kog in Miklavž se
prepovedo vsi dogoni, sejmi, razstave in druga zbiranja prašičev:
—	prepovedano je tudi izdajanje zdravstvenih spričeval za prašiče do
preklica in sicer v obmejnih krajevnih uradih;
—	v krogu 10 kilometrov v obmejnem pasu z občino Cakovec je
potrebno s cepljenjem zaščititi vse prašiče v roku štirih dni;
—	potrebno je tudi takoj preveriti, če so zaščitene vse črede v večjih
aglomeracijah in opraviti zaščito povsod kjer je še ni;
—	potrebno je pri teh rejah poostriti preventivne ukrepe za pre-
prečevanje vnosa svinjske kuge v te obrate na območju cele občine
Ormož.
Naj povem še nekaj o svinjski kugi, ki je posebno nevarna kužna
bolezen prašičev. Povzroča jo virus, ki je zelo odporen. Zlasti pri nizkih
temperaturah ostane dolgo časa živ in sposoben povzročati bolezen. To je
pomembno, ker se v mesu, ki ga imajo naša gospodinjstva v zmrzovalnih
skrinjah lahko ohrani mesece. Kuhanje in pečenje pa virus uniči.
Razen z mesom se prenaša bolezen še z obolelo živino, podganami,
pticami, pa tudi člov^ jo lahko prenaša. Zato je zelo pomembno, da se
čimbolj omejimo v gibanju, da ne puščamo v hlev tujcev, na vsak način
pa se izogibamo okuženih območij. V bolezen lahko posumimo, če isto-
časno oboli več živali, še posebej, če smo tik pred tem kupili novo žival.
Bolane živali sc nasploh nevesele, držijo se na kupu, se boleče in
neskladno gibajo, hodijo po konicah parkljev, nimajo apetita, pogosto
bruhajo, imajo zlepljene veke in izcedek iz oči in nosa. Značilen je tudi
zamolkel in hripav glas. Bolezen traja običajno več kot pet dni.
Ker je vir okužbe praktično pred vrati, — v Sloveniji še ni ugo-
tovljena svinjska kuga, — prosimo in pozivamo vse občane k sodelo-
vanju. Zlasti pomembno je, da lastniki živali prijavijo Obdravskemu
zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj TOZD Veterinarstvo, še
posebej poslovni enoti Ormož, vse nenadne pogine prašičev. Ta organi-
zacija bo poskrbela za primeren prevoz kadavra, opravila potrebne pre-
glede, da bomo lahko vedeli, če seje bolezen pojavila tudi pri nas."
Ob koncu še obvestilo vsem lastnikom prašičev, da je odvoz
kadavrov in prvi pregledi ob pojavu suma svinjske kuge na terenu so
brezplačni.
N. D.
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
6. marec 1980 —
KAKO Z MOSTOM
V ŠETARGVI
v krajevni skupnosti Voličina je že dalj časa problem mostu čez staro
strugo Pesnice v Setarovi. Samoupravna interesna skupnost za komu-
nalno in cestno dejavnost je že lansko leto naročila izdelavp projekta za
popravilo mostu. Naročilo je prevzelo Cestno podjetje Maribor, ki kljub
dogovoru, da bodo projekt izdelali v naikrajšem času, naročila še nisn
izpolnili. Zaradi tega tudi interesna skupnost ni mogla opraviti del. Ker je
vmes nastopila zima tudi niso mogli zakrpati cestišča z asfaltom, zato so
cestišče nasuli le z gramozom.
Upoštevajoč dejstvo, da do sredine februarja še ni bil izdelan projekt
za obnovo mostu, so se s predstavniki komunalne skupnosti dogovorili,
da bodo cestii5če na mostu začasno zakrpali s hladnim asfaltom,
da bo tako vsaj promet bolj varen. Po izjavi predstavnikov komunalne
skupnosti še namreč konstrukcija mostu ni tako dotrajana, da bi
obstajala nevarnost porušitve mostu. Takoj ko bo izdelan projekt pa
bodo začeli z dokončno obnovo mostu.
V CIRKOVCAH TRETJI SAMOPRISPEVEK
Največ za ceste
v torek zvečer seje z zborom občanov v Gaju na Dravskem
polju končala javna razprava o uvedbi tretjega krajevnega sa-
moprispevka v krajevni skupnosti Cirkovce. Na desetih zborih
občanov in delovnih ljudi so predstavniki krajevne samouprave
in socialistične zveze razložili srednjeročni načrt razvoja KS in
občane seznanili še s programom referenduma.
Z zbranim denarjem, tega se bo v petih letih zbralo pet in pol
milijona dinarjev, bodo v krajevni skupnosti modernizirali vse
krajevne in lokalne ceste, uredili pokopališče in razširili tele-
fonsko omrežje. Kmetje bodo od katastrskega dohodka pri-
spevali po stopnji 3 odstotke, obrtniki 2,5 in zaposleni ter upo-
kojenci po stopnji 2 odstotka. Referendum bo 23. marca in kot
smo zvedeli v krajevni skupnosti ni bojazni, da tudi tretji refe-
rendum za uvedbo krajevnega samoprispevka ne bi uspel.
Takšno mnenje seje izoblikovalo tudi na zborih občanov, kjer so
občani menili, da novi referendum prinaša napredek vsaki vasi.
zk
Kaj menijo pri svetu za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
PTUJ - PROMETNO VOZLiSCE?
Doslej smo v seriji sestavkov
pod skupnim naslovom Ptuj —
prometno vozlišče objavili mnenja
Lojzeta Cenca, vodja občinskih
sodnikov za prekrške v Ptuju in
Aleksandra Majdiča, pomočnika
komandirja postaje milice v Ptuju.
Oba sta navedla vrsto težav in
pomanjkljivosti, ki so kljub
prizadevanjem prisotna v cestnem
prometu mesta Ptuja. Tokrat
objavljamo pogovor s Francem
Jerenkom, referentom za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prometu pri
SO Ptuj, ki je na naše uvodno
vprašanje odgovoril:
,,Res je, Ptuj je v bistvu eno sa-
mo prometno vozlišče. S tem se že
nekaj časa ukvarja komisija za
tehnično urejanje prometa pri SO
Ptuj. Razen te komisije pa deluje
pri SO Ptuj še komisija za promet-
no vzgojo občanov in komisija za
vzgojo mladine. Vse tri komisije
delujejo v okviru sveta za preventi-
vo in vzgojo v cestnem prometu pri
SO Ptuj, ki ima široko zastavljene
in odgovorne naloge.
Posamezne komisije skupaj z
mentorji prometne vzgoje prou-
čujejo najboljše možnosti za uspeš-
no izvajanje prometne vzgoje na
šolah. Tako smo pričeli že pri
najmlajših v vrtcih, ki smo jih
opremili s prometnimi prti. Tako že
pri sami igri seznanjamo otroke s
cestnoprometnimi predpisi.
V ptujski občini imamo po šolah
že dalj časa nameščene vitrine s
slikami najrazličnejših prometnih
nesreč, ki opozarjajo na nevar-
nosti. Vsebino seveda vsaj štirikrat
na leto menjamo. Mentorjem
prometne vzgoje na šolah posoja-
mo poučne filme o varnosti v cest-
nem prometu, srednje šole pa smo
celo opremili z maketami promet-
nih križišč. Razen tega se tudi v
srednjih šolah vršijo predavanja za
kandidate, ki bi želeli opravljati
vozniške izpite.
Pristojna komisija je poskrbela
za opremljenost prehodov za pešce
s prometnimi znaki, vendar vse
pogosteje opažamo, da jih vozniki
ne upoštevajo. Po mojem je
najbolj pereč prehod za pešce v
križišču Potrčeve ulice s Ciril Me-
todovim drevoredom in Volkmerje-
vo cesto. To križišče bomo dodatno
opremili s svetlobnimi znaki, ki
voznike morajo opozoriti na ome-
njen prehod za pešce."
Kako konktretno skrbite za bolj-
še prometno vedenje mladine?
,,Po mojem ni zato odgovorna le
komisija, ki je za to pristojna,
ampak bi morali tudi vsi občani, ki
opazijo nepravilno vedenje na
cestah opozoriti na to. Svet za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu je tudi organizator občin-
skih tekmovanj ,,Kaj veš o
prometu". To tekmovanje se bo
pričelo 5. aprila letos pri osnovni
Soli Franca Osojnika v Ptuju.
Razen tega je našemu svetu
Republiški svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu zaupal
še važnejšo nalogo, da smo letos
tudi organizator republiškega
tekmovanja pod istim naslovom.
Želimo in upamo, da bo na obeh
tekmovanjih sama organizacija in
potek zadovoljiv, še več, da bodo
tekmovanja prispevala k boljšemu
znanju in upoštevanju cestno-pro-
metnih predpisov. Gotovo je
neupoštevanje in nepravilno
obnašanje v prometu eden osnov-
nih vzrokov za številne prometne
nesreče, ki se včasih končajo preveč
tragično."
M. Ozmec
Mladi dob^o največ znanja o cestno-prometnih predpisih prav na
prometnem poligonu in številnih prometnih krožkih.
Franc Jerenko, referent za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu pri SO Ptuj.
TEDNIK - g- '^^arec 1989
NASE KMETIJSTVO
PRIOaOVANJE SLADKORNE PESE V DORNAVI
O izkušnjah družbenega dela kmetijstva
o rezultatih pridelovanja
sladkorne pese v preteklem letu
smo pisali v enih prejšnjih številk,
tokrat pa nekaj pozornosti name-
nimo izkušnjam družbenega dela
kmetijstva, ki se je v akcijo pride-
lovanja v ptujski občini vključil z
večjimi površinami kot zasebni
del.
Med drugim so si v družbenem
delu kmetijstva. Kmetijskem
kombinatu Ptuj izkušnje pridobili
v Dornavi. Z njimi nas je seznanil
Franc Soršak, direktor kmetijske
TOZD Ptujsko polje.
,,Pri vsakem uvajanju nove polj-
ščine nastajajo težave, tako je tudi
pri sladkorni pesi. Določene
izkušnje pri tem smo si pridobili,
saj nam teče že tretje leto
proizvodnje," je uvodoma povedal
Franc Soršak.
,,S pripravo zemlje za setev
sladkorne pese se prične že s strni-
ščno praho. Jeseni se globoko
orje. Ker pesa potrebuje ugoden
pH, vzamemo vzorce zemlje in jih
damo v analizo, da tako ugoto-
vimo založenost zemlje z apnom in
ostalimi minerali. Apno potro-
simo jeseni, po potrebi 500 do
2(MK) kilogramov na hektar in tudi
gnojilo fosfor-kalij v razmerju
20:30 od 1000 do 1500 kg na
hektar. Ce je marec suh, moramo
njivo z ravnačo čimprej izravnati.
Nato površino obdelamo s krožno
brano in na koncu še s F>redset-
venikom (z rau brano). Kot vidi-
mo, mora biti njiva lepo in ob pra-
vem času pripravljena in zelo
ravna, da je seme v enakomerni
globini.
Na delovni enoti Dornava smo
ugotovili, da je peso potrebno
sejati v kolobarju za intenzivnost
poljedelstva, ki ga spremlja živino-
reja. Proces uvajanja te poljščine
mora biti čimkrajši če vemo, da
na hektarju posejanem s peso
dobimo približno 6000 kg
sladkorja, 18(X) kg pesnih rezan-
cev, ki so v prehrani živine
enakovredni 1200 kg kuruze v
/rnju.
ludi cena sladkorja v svetu
sunkovito narašča. Zato lahko
pričakujemo višjo ceno za sladkor-
no peso.
Lani smo v DE Dornava imeli
peso posejano na 44 hektarjih.
pridelali pa smo jo 530 stotov na
hektar, seveda brutto. Po odbitku
primesi, zemlje in listja, smo čiste
pese pridelali 390 stotov. Poudariti
pa moram, da je bilo polovico
pese posejane na dobri zemlji,
druga polovica pa na mehoriranih
površinah v Pesniški dolini. Iz
i/kušenj lahko povem, da peso
lahko sejemo na težkih in na prod-
natih tleh, vendar je na prodnatih
tleh nevarnost suše večja.
Do sem je bilo vse lepo in prav.
ležave pa smo imeli s spravilom.
Izkop in prevoz pese je organizi-
rala tovarna sladkorja. Organizi-
ran naj bi bil tudi takojšen odvoz
pese od kombajnov, vendar so tu
nastali zastoji. Delo kombajnov in
kamionskih prevozov ni bilo
vsklajeno, zato smo peso morali
spravljati na kupe, kar je slabo
vplivalo. Tako so nastale izgube v
kvaliteti in količini. Posebno
napako smo naredih, ker smo
dovolili delo kombajnov v dežev-
nem vremenu, saj smo si s težkimi
prevozi uničevali strukturo tal,
dovozne poti in mostove. Mislim
da so to pionirske napake, ki se ne
bodo več ponovile. Razmišljamo,
da bi nabavili lasten kombajn,
tako bomo lahko izkop opravili v
lepem vremenu in ne po razporedu
tovarne.
Menim, da bomo sčasoma, ko
bodo vse nepravilnosti odpravlje-
ne, vsi proizvajalci stremeli za
čimvečje hektarske pridelke in da
bomo čimveč hektarjev posejali s
sladkorno peso, saj je to kuhura
večje intenzivnosti. Pri nas v
Dornavi bomo na delovni enoti le-
tos peso posejali na približno 80
hektarjih, kar je skoraj enkrat več
kot v preteklem letu."
Tako nas je z izkušnjami družbe-
nega dela kmetijstva v Dornavi
seznanil inženir Franc Soršak.
Pravgotovo jim bodo koristno slu-
žile pri nadaljnem delu, naša želja
pa je bila, da jih posredujemo tudi
ostalim pridelovalcem. 1. kotar
Na teh površinah bo letos rasla sladkorna pesa (foto J. Bničič)
Franc Soršak (foto J. Bračič)
Kmetijski
zakoni
(Nadaljevanje)
—	Pod ,,družbenimi pravnimi osebami" misli ZPVK, po našem
mnenju, v prvi vrsti na kmetijske organizacije omenjene v 6 odst. 4 čl.
Zakona o kmetijskih zemljiščih (glej Tednik št. 48/79) kakor tudi druge
organizacije združenega dela, katerim se lahko odda kmetijsko zemljišče
oz. gozd za kmetijske, gozdarske in gradbene namene.
—	Kmet se lahko sam odloči koliko kmetijskega zemljišča oz. gozda si
bo še obdrž.al v lasti, razen na komasacijskih in melioracijskih območjih,
kjer se oblikujejo obdelovalni kompleksi kmetijskih organizacij
združenega dela in organizacij združenih kmetov-. Na teh območjih si ne
more zadržati več kot 0,5 ha kmetijskega zemljišča, če je družbena pravna
oseba za zemljišče na takšnem območju v celoti zainteresirana.
—	Upravičenec do preživnine pa bo pri oddaji zemljišča moral imeti
pred očmi tudi določbo prvi odst. 5 čl. ZPVK, ki pravi, da ne bo plačeval
prispevka za starostno zavarovanje kmetov, če si bo zadržal v lasti manj
kot 1 ha zemljišča.
—	Upravičenčevo nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost bo
ugotovila invalidska komisija pri Skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
—	Ker so zemljišča in gozdovi dobrine splošnega pomena pod
posebnim varstvom, zato je njihovo pridobitev, uporabo, odtujitev ipd.
zakonodajalec reguliral v različnih ..akonih kot n. pr. v Zakonu o
kmetijskih zemljiščih, v Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in
kmetij in v drugih. Tako kot v pravkar omenjenih zakonih, je tudi v
7PVK zelo omejena pravica lastnika, da bi kmetijsko zemljišče oz. gozd
prodal ali odtujil komurkoli, To sme storiti le ob upoštevanju predpisanih
pogojev, samo določenim osebam itd.
7PVK zahteva (glej točko 3, 6. čl.), da kmet, ki želi oddati zemljišče,
najprej o tem seznani zakonca in nujne dediče, ki so kmetje in
šele, če se seznanjeni z oddajo strinjajo, je možno oddajo
realizirati. Namen take določbe je, da si ostareli in za delo nezmožni
kmet najprej poskuša zagotoviti socialno varnost in tkz. naturalno
preživnino od strani svojih najožjih družinskih članov, katerim prepušča
kmečko posestvo ter s tem istočasno preskrbi za njihovo gospodarsko
eksistenco.
—	O osebi, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem
(glej zgoraj točko 3) govori 12. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76, ki se glasi: ,,Dalj časa trajajoča
življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze,
ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi bila zakonska
zveza med njima neveljavna, na drugih področjih pa ima taka skupnost
pravne posledice, če zakon tako določa."
—	Po 25 čl. Zakona o dedovanju (Ur. list SRS št. 15/76) so nujni
dediči: ,,pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci,
njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre
pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in
nimajo potrebnih sredstev za življenje. Osebe, naštete v tem členu, so
nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati."
—	V praksi se bo glede potrebe o prijavi pismene pred sodiščem
napravljene privolitve o oddaji zemljišča in sporazuma o načinu
razpolaganja s preživnino (glej zgoraj točko 3 in 4) pojavilo več vprašanj
kot n. pr. ali je potrebna privolitev in sporazum, če sta oba zakonca
zemlje knjižna lastnika po enakih delih skupnega zemljišča, ki ga želita
sporazumno oddati in si vsak pridobiti pravico do svoje preživnine? Ali
lahko tudi takšen nujni dedič s katerim živi izročitelj zemljišča v sovraštvu
ipd. prepreči oddajo zemljišča?
POSTOPEK ZA SKLENITEV POGODBE O ODDAJI KMETIJSKEGA
ZEMLJIŠČA OZIROMA GOZDA Z DRUZBENO PRAVNO OSEBO
Kmet, ki namerava oddati zemljišče mora o tem obvestiti kmetijsko
zemljiško skupnost, ki pa se ne bo posebno angažirala, dokler bo šlo vse
gladko. Kmet si bo namreč lahko sam preskrbel potrebne listine iz 6.
člena ZPVK o katerih smo že govorili, če bodo v tem členu navedene
osebe dale soglasje. Tudi družbeno pravno osebo, ki bi bila pripravljena
in po zakonu opravičena prevzeti zemljišče za dogovorjeno tržno
vrednost, si bo kmet lahko sam poiskal.
Pogodbeni stranki (kmet kot oddajalec zemljišča, družbeno pravna
oseba pa kot prevzemnik zemlji.šča) bosta nato sklenili pismeno pogodbo,
v katero bosta vnesli za zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na
oddanem zemljišču potrebne podatke, kupnino za prevzeto zemljišče,
podatke iz katerih bo razvidno, ds so izpolnjeni pogoji za pridobitev
preživnine itd.
Vse zainteresirane pa opozarjamo, da se pri sklenitvi take pogodbe
lahko poslužijo vzorca ,,pogodbe o oddaji zemljišča in ugotovitev
pogojev za pridobitev preživnine", ki ga ima na razpolago tudi kmetijska
zemljiška skupnost. Pogodbeni stranki oziroma prevzemnik zemljišča bo
nato, v skladu s 17. čl. ZPVK in navodili, ki so bila	poslana
skupaj z vzorcem omenjene pogodbe poleg drugim, tudi kmetijski
zemljiški skupnosti poslal pogodbo v 6 izvodih strokovni službi Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije (glej 17. čl.
ZPVK); iz omenjenih navodil pa sledi, da bi tako pogodbo trebalo poslati
Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, strokovni
službi) Poslani pogodbi morejo biti priložene tudi listine omenjene v 6. čl.
ZPVK.
Strokovna služba skupnosti bo:
1) ugotovila ali oddajalec zemljišča izpolnjuje pogoje za pridobitev
pravice do preživnine
2) izračunala znesek preživnine in ga vnesla v pogodbo. Nato pa vrnila
vse izvode pogodbe prevzemniku zemljišča ter priložila izračun
preživnine.
Po podpisu pogodbe s strani pogodbenih strank ter njeni sodni
overovitvi pri pristojnem sodišču, mora prevzemalec zemljišča predložiti
izvod overjene pogodbe Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov, da
bo lahko začela izplačevati preživnino.
KAJ SE ZGODI, Ce SE ZAKONEC IN DRUGI NUJNI DEDlCl
IZROClTELJA STRINJAJO Z ODDAJO ZEMLJIŠČA, VENDAR NI
NAJTI DRUŽBENO PRAVNE OSEBE, KI BI ZEMLJIŠČE
PREVZELA?
Odgovor najdemo v 3. odst. 7. čl. ZPVK, ki pravi, da v takem primeru
prevzame tako zemljišče v začasno upravljanje kmetijska
zemljiška skupnost po predpisih o kmetijskih zemljiščih.
Kmet, ki izpolnjuje pogoje iz 6. čl. ZPVK in katerega zemljišče je
prevzelo v začasno upravljanje kmetijska zemljiška skupnost, pridobi
pravico do preživnine. Kolikor je nam znano* kmetijska zemljiška
skupnost še ni dobila vzorca za tozadevno pogodbo med njo in izroče-
valcem zemljišča, ki bi naj bila pravna podlaga za pridobitev pravice do
preživnine.
Izplačilo preživnine se zaznamuje v zemljiški knjigi pri zemljišču, ki ga
je prevzela v začasno upravljanje kmetijska zemljiška skupnost. Tako
zemljišče pa še ostane lastnina kmeta, kar se da skiepati iz 5. odstavka 7.
čl. ZPVK, ki se glasi: ,,Po smrti kmeta postane del kmetijskega zemljišča,
ki je po vrednosti enak izplačani preživnini, družbena lastnina
in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Ce se dediči obvežejo povrniti
izplačano preživnino in s tem soglaša kmetijska zemljiška skupnost,
dedujejo vse zemljišče."
Tu se poraja vprašanje, ali tudi izročitelj ne bi mogel pod gotovimi
"pogoji in ob povrnitvi izplačane preživnine dobiti svojega zemljišča v
svojo posest ter prekiniti začasno upravljanje?
Nadaljevanje prihodnjič
Izvedba
lanskega
programa
Kljub temu, da šesta seja
skupščine SIS za pospeševanje
kmetijstva, delegati so se sestali
pretekli četrtek popoldan ni bila
sklepčna, je razprava vseeno tekla
o delu skupnosti v preteklem letu.
Delegati na delo niso imeli bistve-
nih pripomb, želeli so le nekaj
podrobnejših pojasnil. Pohvalno
je, da je o delu skupnosti vedno več
zanimanja tudi v delovnih organi-
zacijah izven kmetijstva. To
pomeni, da se pomena pridelovanja
hrane zavedamo, seveda v vseh
sredinah še ne v zadostni meri.
Do šeste seje skupščine je samo-
upravni sporazum o ustanovitvi in
delovanju skupnosti (ta je bila
ustanovljena februarja 1978) pod-
pisalo 53 temeljnih organizacij
združenega dela, 18 krajevnih
skupnosti, izvršni svet skupščine
občine, OK SZDL, Kmetijska
zemljiška skupnost, 4 delovne
skupnosti skupnih služb in ena
poslovna enota. Novi podpisniki,
ki so pristopili ob koncu preteklega
leta, so TGA Boris Kidrič TOZD
Vzdrževanje in Promet, CSUI
TOZD Kovinarska in Kmetijska
šola Veljko Vlahovič, uprava SO
Ptuj, Združene lekarne Ptuj,
Ljudska in študijska knjižnica,
občinska zdravstvena skupnost in
Zdravstveni center Ptuj — Ormož
TOZD Bolnica Ptuj. Vendar akcija
pridobivanja novih podpisnikov
ostaja še vnaprej.
V letu 1979 je skupnost plan
prihodkov izvedla s 86,7 odstotka,
plan odhodkov pa s 85,2 odstotka.
Največ sredstev je bilo porabljenih
za svetovalno delo (za živinorejo,
sadjarstvo, vinogradništvo, polje-
delstvo in travništvo), stimulacije
ob naložbah za proizvodnjo,
izboljšanje bioloških osnov, premi-
ranje plemenskih telic in dejavnost
skupnosti.
Sredstva skupnosti so bila
usmerjena v skladu s sprejetimi
programi, ki jih je skupščina skup-
nosti sprejela, o njihovi izvedbi pa
podrobneje razpravljala na 5. seji,
ki je bila 10. decembra lani.
Zraven ustaljenih akcij, ki smo
jih navedli v izvedbi plana za leto
1979, velja kot novo usmeritev v
letošnjem letu izpostaviti prizade-
vanja za boljšo izrabo zemljišč z
velikimi odmerki dušika. Začetni
poskusi na območju Haloz in
Slovenskih goric kažejo, da imamo
na teh površinah še velike rezerve
za pridelovanje kvalitetnejše krme,
pa tudi pridelati se je da več.
1. kotar
Uvajanje sladkorne pese
pomeni dosti naporov
v prejšnji številki Tednika smo vas seznanili z
vsebino pogovora o zagotavljanju potrebnih površin
sladkorne pese za tovarno sladkorja v Ormožu.
Omenili smo, da v zasebnem delu kmetijstva še nismo
dosegli tistih površin, ki bi jih z ozirom na
pomembnost uvajanja sladkorne pese kot intenzivne
in za naše kmetijstvo pravgotovo pomembne kulture
pričakovali in potrebovali.
In prav to je razlog, da smo po ptujskem pogovoru
za mnenje o uvajanju sladkorne pese zaprosili pred-
sednika upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije
Andreja Petelina. Takole nam je odgovori.:
,,Prav gotovo smo morali vsi računati,
da akcija uvajanja sladkorne pese kot nove
kulture v severovzhodni Sloveniji ne bo gladko
potekala in izvedena prek noči. To pomeni
dosti naporov, ki so potrebni, če hočemo na tem delu
Slovenije, naši žitnici kot jo dostikrat imenujemo,
uvesti tudi tako kulturo, ki bo dajala tudi stalen vir
dohodka in po drugi strani povzročila tudi temeljiti
preobrat v pridelovanju ostalih poljščin. Pri tem
imam v mislih, da bo pesa morala vplivati na pro-
storsko urejanje zemljišč, na večje komplekse, večje
povezovanje v razne skupnosti oziroma, bolje rečeno,
pridelovalne ploskve, kjer bo lahko uporabljena
sodobnejša mehanizacija, olajšano delo in seveda
večji pridelki tako pri sladkorni pesi kot pri ostalih
pridelkih kot so pšenica, koruza, krmne rastline in še
kje."
— Ali smo v zasebnem delu kmetijstva že dovolj
dobro organizirani, dovolj dobro seznanjeni z mo-
žnostmi, da lahko zagotovimo vse to, kar ste
omenili?
,,Mislim, da dovolj še nismo. Iz vseh razprav, ki so
bile dosedaj, imam občutek, da sladkorna pe.ca
nekako ogroža živinorejo, v kateri je pravgotovo
bilo doseženo dosti uspehov, dobrih rezultatov,
zlasti pri prireji mesa in mleka. Seveda se je kolo-
bar, plodored, prilagodil tudi pridelovanju krmnih
rastlin, predvsem sUažni koruzi in tudi koruzi v
zrnju. Na ta način se ponekod misli.
da sedaj sladkorna pesa ogroža prav te hektar-
je, ki so posejani s krmnimi rastlinami. Mislim
da smo dosedaj tudi premalo izkoristili že te mo-
žnosti, ki smo jih imeli pri uporabi pesnih rezancev,
listja in glav, saj pesnih rezancev še ni bilo dovolj na
voljo. Ce to vse skupaj prištejemo, pravgotovo ne bi
smela biti naša živinoreja nič ogrožena, nasprotno,
mislim da bi se morala še bolj razširiti in dati še več
rezultatov. Dejstvo je namreč, da krme ne bi smelo
primanjkovati. Seveda bili so problemi pri spravilu
pesnih glav in listja, okrog siliranja, premalo
mehanizacije oziroma ni bila še uvedena taka
mehanizacija, da bi na ta način olajšala delo pri
pobiranju pesnega listja in glav in da bi to bilo
pravilno izkoriščeno za živino."
— Pri uvajanju pridelovanja sladkorne pese največ
dela opravijo pospeševalci in drugi strokovni delavci.
Ali je to z ozirom na sedanjo stopnjo organiziranosti
zasebnega dela kmetijstva dovolj?
,,Pravgotovo imajo pospeševalci izredno
pomembno delo, so organizatorji sodobnih oblik
pridelovanja tudi sladkorne pese. Ker jih ni veliko,
po drugi strani pa so obremenjeni še z raznim drugim
delom, vsi tudi niso strokovno tako usposobljeni, da
bi to lahko opravili, čeprav jih velika večina to lahko,
je nujno potrebno, da tudi drugi dejavniki opravijo
svoje. Pri tem mislim predvsem na samoupravne or-
gane, zadružne svete, da pri programiranju take
pridelave in še posebej sedaj ob pripravi novih sred-
njeročnih programov razvoja kmetijstva v po-
sameznih vaseh, vključujoč tako vso pridelavo in rejo
pri članih kot tudi pri ostalih, temeljito proučijo in
pripravijo te programe za prihodnjo obdobje za vsa
zemljišča. Saj vemo, da problem hrane je danes in
jutri bo še mnogo bolj žgoč pri prehrani našega
prebivalstva in seveda tudi možnostih, ki se naj-
večkrat kažejo pri izvozu hrane."	1. kotar
NOVOSTI NA PODROČJU
OBRAMBE PRED TOČO
Pri obravnavi doseženih rezultatov dela v
kmetijstvu velikokrat kot razlog za zmanjšanie
pridelka navajamo posledice toče. Prav to je vzrok,
da smo Zvonki Kneževičevi, . članici IS SO Ptuj za
kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko industrijo postavili
vprašanje, kaj se pripravlja na tem področju?
.,Na tem področju dela smo v severovzhodni!
Sloveniji aktivni že več let. V skladu z zakonom o si-
stemu obrambe pred točo, ki je izšel ob koncu pre-
teklega leta, moramo na tem območju skleniti samo-
upravni sporazum o ustanovitvi območne skupnosti
za obrambo pred točo. Ta samoupravni sporazum je
tik pred sklenitvijo,, trenutno je še v javni razpravi. O
njem je tekla razprava v kmetijskih organizacijah,
krajevnih skupnostih, skratka pri vseh podpisnikih
sporazuma. Na podlagi prejetih podatkov so podpi
sniki sporazumni, da se takšna območna skupnost za
obrambo pred točo na tem območju ustanovi, saj
večletne izkušnje kažejo, da je obramba pred točo
dobro organizirana in v pretežni meri resnično varuje
površine. Samoupravni sporazum naj bi bil sklenjen
do 7. marca. V kolikor do sklenitve ne bi prišlo.
bodo območno skupnost morale z odlokom ustano-
viti občinske skupščine na hranjenem območju. Ven-
dar menimo, da do tega ne bo prišlo, kot že rečeno,
vsi odgovori od podpisnikov so pozitivni. Tudi izvr-
šni svet, ki mora k sporazumu dati svoje soglasje, je
podprl sporazum o ustanovitvi.
Istočasno izvršni svet poziva vse podpisnike
sporazuma in jim predlaga, da k sporazumu čimprej
pristopijo in ga sklenejo. Po predlogu izvršnega
sveta bi naj strokovne naloge za konferenco udele-
žencev v občini opravljal oddelek za gospodarstvo in
urbanizem naše občinske uprave, ki je to delo sicer v
drugačni obliki tudi opravljal dosedaj.
To pa je samo del dogovarjanj, ki jih imamo v
zvezi s to samoupravno interesno skupnostjo. Drugi
del je financiranje te skupnosti. Zato je v razpravi
tudi samoupravni sporazum o določitvi stopnje pri-
spevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v letu
1980," nas je seznanila tovarišica Knežcvičeva.
Torej akcija v smeri zavarovanja naših kmetijskih
površin pred točo je v teku, o drugih novostih pa vas
bomo sproti seznanjali.	i. k.
8 - IZ NASIH KRAJEV
6. marec 1980 —
Drevo ni več
osamljeno
To je mogoče sklepati iz priložene fotografije. Po njei sodeč sem
vsak dan prihajajo ljudje in tukaj puščajo dokaj žalostne sledove svoje
,,vzgojenosti", morda kot prispevek k čistemu okolju. Kdo je kriv za vse
to? Najprej prav gotovo mi sami, saj je na tem samoniklem odlagališču
mnogo plastičnega in papirnatega materiala, ki ga je moč pokuriti, če se
ga že ne da drugače koristno uporabiti.
Drugega krivca bi bilo prav tako potrebno poiskati med nami, tistega
pač, ki bi bil dolžan skrbeti za odpadni material. In kdo je to? Začeli bi
lahko pri SZDL, pri vaških odborih, ki bi lahko v določenih obdobjih
organizirali odvoz odpadkov iz dogovorjenih mest. Morda je del krivde
na zato ustanovljenih službah, morda bi morali komu ,,stopiti na prste"
komunalni inšpekciji. Toda kjer ni tožnika, ni sodnika. Vsi pa naj bi
delovali družbeno samozaščitno, to velja tudi za varstvo človekovega
okolja, mar ne?
Mimogrede povedano, je tole ,.cvetoče" smetišče okras gramoznice v
Tržcu, gotovo pa marsikje drugje ni mnogo bolje.... Ce resnično želimo
stabilizacijo, ne bi smeli pozabiti, da lahko tona starega papirja pusti rasti
14 dreves, ali pa da lahko z zbiranjem starega železa prihranimo našemu
gospodars prepotrebne devize!
Besedilo in slika: JB
GRLINCI BREZ
AVTOBUSA
v načrtu je, da bi naj bila v letošnjjem letu cesta Gaber-
nik—Vitomarci že asfaltirana. Ob tej cesti leži tudi naselje Grlinci, in
prav krajani te vasi skupno z okoličani iz zaselkov Gradišak, Pesjak in
Dragovič si že nad eno leto prizadevajo, da bi po tej cesti šla tudi avtob-
usna proga. Prej je po tej četi več deset let že vozil avtobus, toda pred
letom in nekaj so jo ukinili, krajani se sprašujejo zakaj. Ze včkrat so
posredovali prizadeti krajani neposredno, posredovala je krajevna
skupnost Juršinci, KK SZDL, vendar na nobeno vlogo ni niti odgovora,
kot da ne bi bila vložena.
Prizadeti se sprašujejo, zakaj tak odnos, kje je utemeljitev, da
potniški avtobus v dolini ob Pesnici ni potreben, da ni rentabilen. Cesta je
primerna za avtobusni promet, tudi potnikov bi bilo, kje je torej vzrok?
V imenu vseh prizadetih Franček Holc
Spomenik
kulturne preteklosti
„pri zdravniku"
Prizadevanja za delno obnovo enega najpomembnejših kulturno-
zgodovinskih spomenikov naše bogate kuhurne preteklosti, grad
^tatenberg, bodo končno dobila trdnejša tla. Obljube in želje bodo postale
resničnost.
Zavod za spomeniško varstvo Maribor je sedaj že izdelal idejni projekt
obnove gradu tako v smislu ohranjanja kulturno zgodovinskega objekta
kot tudi njegovega nadaljnjega predstavljanja obiskovalcem, za kar so
Dotrebni urejeni gostinsko turistični lokali. Kuhurna skupnost občine
Slovenska Bistrica je letos že dobila »ežko pričakovano podporo in finanč-
no pomoč Republiške kulturne skupnosti Slovenije, ki je obnovo Staten-
berga postavila v prednostno nalogo pri ohranjanju objektov iz naše boga-
te kulturne preteklosti.
Za najnujnejša popravila je Republiška kulturna skupnost že
zagotovila sredstva v višini okoli 600.000 dinarjev, ki jih bodo namenili
predvsem za prepotrebno obnovo ostrešja gradu in postavitev podpornih
stebrov pod enim najlepših prostorov tega gradu, viteško dvorano. Pri
preureditvi gostinskih objektov, ki jih prav tako načrtujejo v letošnjem
letu, pričakujejo soudeležbo delovne organizacije Certus iz Maribora.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Verz Antona Aškerca, na plošči ob vhodu gradu Štatenberg zgovorna
potrjuje njegov zgodovinski pomen.
Benkovamati
iz Oslušovec
Vse več je tudi na našem podeželju ljudi, ki imajo za sabo po osem in
celo devet križev težkega dela in napornega življenja. To pomeni, da se
življenjska doba ljudi, tudi kmečkih vse bolj daljša.
Med take korenine spada tudi Benkova mati, ki bo kmalu dopolnila
90 let, čeprav je okušala pomanjkanje že od rane mladosti in je vse življe-
nje trdo delala. Rodila je sedem otrok, trdo je garala, da je lahko nasitila
lačna uste^-a, ki so bila iz dneva v dan zahtevnejša. Mož, oče njenih
otrok, jih ■ je namreč zapustil prav tedaj, ko bi ga najbolj potrebovali.
Toda Benkova mama je znala živeti sama in skrbeti zase in za svoje
otroke.
Njena hčerka Anika ji danes z odprtim srcem vse to poskuša popla-
čati, saj jo lepo neguje, z ustrežljivostjo in s prijaznim nasmehom ji vliva
voljo do življenja, srečna je, da lahko danes svoji materi nudi dobrine, ki
jih nekoč ni bilo in ki jih mati ima tako rada.
Čeprav je ženica že močno izčrpana, je vedno dobre volje in nasme-
jana, zlasti še takrat, ko jo pride obiskat mala soseda Manica, ki ji rada
prinese bonbone ali kako drugo sladkarijo. Radi se imata, veliko si
pripovedujeta, saj jima nikoli ne zmnjka vsebine razgovora. Prav v
zadnjih tednih, ko so že skoraj spomladanski dnevi, sta posebno srečni,
da se lahko sprehajata po dvorišču. Manica navadno priteče k babici s
palico, da se ta lahko nanjo opira, ko se sprehajata in krmita kokoši.
Kadar pa se utrudita, gresta nazaj v kuhinjo in kramljata ob toplem šte-
dilniku.
Življenje v takem toplem domačem krogu je za 90-letno ženico
pravo zadovoljstvo, bogato plačilo za njeno trdo garanje vse življenje
zato, da lahko sedaj počiva v toplem domeku. Ob tem se človek nehote
vpraša, kako živijo drugje stare matere, ali povsod otroci tako skrbijo za
njih kot Anika?
Besedilo in posnetek: Viktor Rajh
Na babka palfeo, da ne boste padli.
Osmi marec
v KS
Turnišče
Leto za letom prirejamo ob tem
dnevu slovesnosti, ponekod skrom-
nejše, ponekod pa so kar razmeta-
vali z denarjem in z rožami. Letos
bodo verjetno povsod skromnejši.
Tudi pri nas smo pripravili skrom-
no slovesnost, da se zahvalimo
našim materam. Upajmo, da bodo
z našo proslavo zadovoljne tudi
druge ženske, ki se bodo proslave
udeležile, enako ostali gostje.
Pričakujemo, da bo obisk velik, saj
smo v pripravo vložili veliko volje
in truda.
OO ZSMS Turnišče
Toliko prostora pa so le pustili, da so lahko prišli do svojih
stanovanj skozi vhodna vrata! (Foto OM)
Za čisto
in lepo
okolje
Svojevrsten prispevek k čiste-
mu okolju redno dajejo stanoval-
ci. ko se vselijo v novi blok. Sta-
novalci stanovanjskega objekta
B-7, ki so se pred kratlcim vselili,
niso nobena izjema, podobne
posnetke smo posneli tudi ob
vselitvah v ostale bloke na Ziher-
lovi ploščadi in ob Kraigherjevi
ulici v Ptuju. Sedaj so stanovalci že
pričeli urejati okolico, oziroma
oastranjevati po zelenicah raz-
metano embalažo. Upajmo, da
bodo tudi v bodoče skrbeli za čisto
okolje, pa ne samo oni, temveč
tudi stanovalci v ostalih blokih.
N. D.
OŽIVUENA ODPADNA GLINA
Samo najboljši poznavalci gline
bi si lahko zamislili, da je mogoče
iz že skoraj neuporabne gline
ustvariti pravo ljudsko blago.
Med tistimi, ki so v to popolnoma
prepričani je tudi danes 58 letni
Zlatko Soršak, izučen za frizerja,
doma iz Gaja pri Pragerskem.
Leta 1950 se je zaposlil kot
skladiščnik v Opekarni Pragersko,
kar je pomenilo tudi njegov prvi,
neposrednejši stik z glino iz kakr-
šne izdelujejo klasično gradbeno
opeko.
Ljubezen njegove žene Marije
do cvetja je bila povod, da je
Zlatko spoznal tudi svojo drugo,
brez dvoma koristno sposobnost.
Ko se je Mariji cvetlični fond že
tako povečal, da ji je zmanjkalo
posode, je nagovorila svojega
moža, da bi ji poizkusil narediti
takšne lončke kar doma. ,,Saj ti je
ves mateijjal kar pri roki" se je
pošalila. Da bi bilo pri hiši vse v
najlepšem redu tudi v naprej je
naslednji dan kupil nekaj odpadne
gline in poizkusil. Cas je hitro
mineval od prvega lončka pa je
bilo še dokaj malo. Vztrajnost ga
je gnala naprej in uspel je. Prvi
cvetlični lonček je bil izdelan, za
njim še drugi in šlo je. Volje ni
zmanjkalo, to pa je bilo tudi
njegovo glavno orožje v spoznava-
nju muhavosti gline. Res se prvi
lončki izpod njegovih prstov niso
mogli primerjati s tistimi, ki jih
izdelujejo lončarji, zato pa je bil
vsak naslednji boljši in tudi večji.
Vsi pa so dobro služili svojemu
namenu. Ob tem je rasla tudi
njegova samozavest, da lahko tudi
on. brez posebnega pouka, izdela
lonček iz gline.
Spoznanje, da je odpadna glina
dobila v njegovih rokah drugo
vrednost, ga je navedlo, da svojih
izkušenj, kljub temu, da je bilo
doma že dovolj cvetličnih lončkov
in podstavkov, ni opustil. Iz
enostavnejših oblik je prešel na
izdelovanje loncev z vzorci in
ornamentiko. To delo je Zlatku
postalo kmalu pravo zadovoljstvo
v prostih urah, ki niso ostajale več
proste, saj jih je v celoti pričel
posvečati oblikovanju gline. Pričel
je iskati nove poti njene izraznosti.
Tako je poskusil izdelati vazo.
Uspeh je bil nad pričakovanji, kar
ga je še bolj navdušilo za glino. Z
lastnimi pridobljenimi izkušnjami
v oblikovanju gline in njenega
vračanja v vsakodnevno življenje
ljudi, je pričel izdelovati ob vazah
še stenske krožnike, svečnike,
peteline za kmečke strehe, palčke
in druge kipce.
Skozi ves čas svojega
ustvarjanja pa ostaja zvest
najcenejšemu in najbolj sposob-
nemu orodju, svojim rokam.
Razen lesenega kladiva, obliko-
valnega noža in kuhinjskega
valjarja, ki mu ga je ,,odstopila"
žena drugega orodja ne uporablja.
Vse zahtevne vzorce, ornamentiko
in tudi oblike izdelkov dosega
izključno zahvaljujoč spretnosti
prstov in sedaj že dobremu
obvladanju lastnosti gline. Tudi za
lončarstvo skoraj nepogrešljivega
vretena Zlatko nikoli ne uporablja..
Svoj uspeh dosega predvsem zato,
ker je vsak izdelek rezultat
njegovega osebnega zadovoljstva,
zato čas izdelave ni pomemben.
Tudi zaslužkov si pri tem ne
ustvarja, saj večino izdelkov
porabi za okras svoje domačije,
nekaj malega proda, ^ si zagotovi
sredstva za nabavo potrebnih
materialov. Predvsem pri nabavi
materiala, v prvi vrsti gline in tudi
zadnje faze obdelave, to je
žganja, kaže veliko mero razume-
vanja delovna organizacija
Opekarna Pragersko, ki s tem
pomaga tudi razvoju ljudske
umetnosti domačina, sedaj že
upokojenega Zlatka, ki je del
svojih let preživel kot član
kolektiva.
Kljub temu, da Zlatka Soršaka
danes v spoznavanju neizčrpnih
možnosti oblikovanje gline vodi
samo velika volja, ki se za to
dejavnost ni posebno izobraževal,
dosega lepe uspehe. Danes je na
izdelovanje cvetličnih lončkov že
kar pozabil, samo če se pri hiši še
kateri razbije, ga nadomesti z
novim. Njegova vnema je že
zdavnaj prerasla v oblikovanje
zahtevnejših primerkov v obliki
živali, palčkov, okrasnih vaz in
krožnikov različnih velikosti in
vrednosti od katerih vsak pred-
stavlja svojevrstno spretnost
samouka iz Gaja pri Pragerskem.
Nekateri njegovih izdelkov so že
našli prostor v stanovanjih
prijateljev, znancev in bližnjih
ljubiteljev domače obrti.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
V majhnem prostoru spretnost oživlja odpadno glino.
fCDNIK
— 6. marec 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Pokopani fašenk
2 novoletnimi običaji, ki se na na-
ietn območju izvajajo v predpustnem
Lsu al' samem pustu, torej na
ustni torek, so povezane mnoge de-
Pvnosti. kijih ljudje na vasi opravljajo
J ysakem agrarnem letnem ciklu. Da
L bi ime'* P"	'losti uspeha,
L jim ne bi nagajalo vreme, predvsem
naredilo škode, se tudi na pustni
torek, vsaj simbolično lotevajo in iz-
vajaj" nekatera dela. Obenem pa tudi
(Jstopajo k določenim magijskim
^raviloni, da bi imeli od svojega truda
n vlaganja v delo ter pri gospodarjenju
ijmveč koristi.
Kot so maskirani posamezniki in
skupine, ki izhajajo iz davne tradicije
doživljali določene spremembe, tako
je čas nalagal tudi nove običaje. Ker so
se gostije v zadnjih stoletjih prirejale v
glavnem med novim letom in pustom,
ob pustu izvajajo tudi običaji, ki
izhajajo iz tega stanja. Z njimi se za-
smehujejo vaščani, ki v določenem
predpustu niso imeli gostije, odtod
»kopanjaiji« in »ploharji«, ki pe-
ljejo ženina ali vlečejo nevesto. V no-
vejšem času se je kurentom pridružil
tudi črni »vrag«, po Ptuju pa se spre-
l,aja vsako leto več maskiranih v so-
dobnih rekvizitih, s serijskimi obraz-
nimi maskami in mnogimi elementi iz
Zahoda.
Sam pustni dan ali pustni torek je
tudi bil povezan z nekaterimi magij-
skimi opravili. Tako je morala gospo-
dinja na pustni dan vstati prva in zelo
zgodaj, da je imela do četrte ure »oc-
vrte« žličnike, ki so jih jedli skupaj
zbrani vsi družinski člani. Nato pa so
najdalje do zore v temi in molče luščili
semensko kuruzo, daje pozneje, ko so
jo zasejali na njivi in ko je dozorela, ne
bi videle in pozobale ptice.
' Pred zoro je gospodinja tudi na
skrivaj odnesla rjuho iz postelje na
sosedovo (»liidsko«) zemljo, potegnila
z njo po tleh, da bi vse leto bila hiša
čista in brez bolh. Skrbno so tudi na
vsezgodaj devetkrat pometli hišo.
Gospodarje moral še pred zoro delati
brezove metle in trikrat pomesti okrog
hiše in gospodarskih poslopij, prav
tako kašče, hleve in kurnik, pri tem
govoreč, da nesnaga mora iz hiše. Tako
je svojemu domu zagotovil, da so se za
leto vnaprej znebili vsega mrčesa in
drugih škodljivcev, ki napadajo ljudi,
perutnino in živino. Smeti so se morale
.sežgati ker so ckI njihovega smradu in
dima bežali od hiše zli duhovi. Smeti so
ponekod sežigali na lastnem svetu, na
njivi, kjer se bo sadilo zelje, ali pa na
mestu, kjer je bilo nekaj ukradenega,
da bo zemlja zopet rodila. Ponekod so
smeti skrivaj odnesli na tuje posestvo,
da bi uroki napadli drugo hišo, ne
njihovo. Po ljudskem izročilu metla
predstavlja varuha zdravja, zato po-
nekod položijo metlo pod bolnika, da
bi ozdravel, ali pa z njo p<ikrijejo za hip
takoj po rojstvu dojenčka, da bi ga
zavarovali pred uroki.
Na pustni torek se čisti tudi sadno
drevje, »obrezuje« se vinograd, stresa
se drevje, da bi se »prebudilo« in dobro
rodilo. Pred sončnim zahodom se
mečejo na drevje koruzni storži od
zjutraj luščene semenske koruze tako,
da jih čimveč obvisi na vejah, kajti
potem bo dobra sadna letina. Meglo na
ta dan preganjajo s streljanjem, da ne
bi na območju, kjer se sliši strel poleti
vsega pobila toča.
Na pustni torek zjutraj mora priti
prva k hiši ženska, da kokoši bolje
uspevajo. Gospodinja to jutro nasuje
zrnje perutnini v obroč, torej s tem
naredi magijski krog, ki vrši vlogo za-
ščitnika pred mračnimi silami, tako
bodo perutnini prizanesli tudi grab-
Ijivci in lisice. Da bi pridobila čimveč
jajc in da bi kokoši nesle samo doma, se
gospodinja vzpne do strehe hiše, stoji
na lestvi in z desnico, v kateri imajajce,
trikrat zamahne proti slemenu, ki je
meja domačega dvorišča. Na pust se
tudi ni smelo šivati, da se kokošim ne
bi »zašili« zadki, sicer ne bodo mogle
nesti jajc. Da pa bi gospodinja imela
dosti piščancev, mora koklji potožiti v
gnezdo trske, ki jih je ukradla pri so-
sedu.
Med dela, ki se niso smela opravljati
med pustnim časom in na pustni torek,
spada tudi predenje, ker seje verovalo,
da bi lahko naredile lanu škodo žabe.
Prejo ali pa že stkano laneno platno so
namreč za domačo uporabo barvali v
mulju mlake, ki joje imela skoraj vsaka
hiša. Tudi žaba je po stari veri pred-
stavljala duha prednikov, zato je nihče
nismel ubiti. Posebnospoštovanjaješe
danes žaba. ki se najde pri hiši, ker
prerokuje vreme. Znano je tudi, da so
nekatere kmetice v Slovenskih goricah
še med obema vojnama imele žabe v
loncu s smetano, kerso verjele, če jo bo
žaba »mešala« bo smetana pridobila
na vrednosti, oz. kvaliteti.
Otrokom v veselje se ob pustu na-
redijo gugalnice, gugajo pa se tudi
starejši, saj se na ta način po stari veri
in šegi telo vsakega osvobodi vseh zlih
zimskih duhov. Torej nič ni slučajno
nastalo. Ohranjeni so namreč tudi
podatki o podobnih »očiščevanjih«, ki
so se ponekod vršile ob Jurjevem, kije
praznik oživljanja narave, kajti takrat
se oddvaja po ljudskem verovanju
poletje od zime. Takrat so se ljudje
kopali v »čistem izvoru«, pred tem
cxlvrgli stara oblačila, pozneje pa ob-
lekli nova.
Na pustni torek je treba še pred
sončnim vzhodom skuhati svinjsko
glavo, ki se ji pravi »glavina« in je
glavna jed tega dne. Tudi svinja je
namreč demonska žival, njena moč pa
vpliva na vreme, kar je za kmetovalca
zelo pomembno. Zato je treba pri ku-
hanju skrbeti, da vodazglavino »tiho«
vre. sicer bo vse leto gospodinji naga-
jalo vreme, zlasti, ko bo imela delavce
na polju ali v vinogradu. K glavini se
skuhajo ajdovi žganci in »krhlenka«,
na krhlje zrezana repa. Nekoliko hu-
domušno pač zveni priporočilo, da na
pustni torek, ki velja za dan norcev, ni
treba jesti zelja, ker bo vsak, ki ga bo
jedel, vso leto nekoliko »udarjen«.
Cezdan se v vseh domovih »pražijo«
in pečejo krofi, »krapi«, »krapčiči«,
tudi za postne dni. Večerja ob sončnem
zahodu je svečana in obilna, poleg
članov družine so povabljeni tudi
stalni delavci. Vsi so dobro razpolo-
ženi. uganjajo razne burke in »se gre-
jo« družabne igre. Vmesjih v poznejših
urah obiščejo še kakšne »maškare«, ki
najrajši odidejo obdarovane s pustni-
mi dobrotami, a da jih ni nihče spo-
znal. Ponekod na ta večer plešejo
doma, drugod se zberejo pri katerem
od sosedov, toda jesti, piti in se veseliti
se smejo le do polnoči. Sele v četrtek, ki
velja za »mali fašenk«, se smejo zopet
jesti mastne in mesne jedi, ki so ostale
od pustnega torka.
Tudi pust bi naj bi imel svoj fizični
konec, zato ga v nekaterih krajih po-
kopljejo. Ptujsko polje tega običaja ne
pozna, če pa se kje javlja, je novejšega
izvora. Pokopavali pa so pusta na
Hajdini pri Ptuju. Poosebljala ga je
slamnata lutka, ki so jo najprej ma-
■ skirani pogrebci našemljeni spremlje-
valci prenašali od hiše do hiše. Z gla-
snim »jokom« so oznanjali, daje konec
pustnega veselja in opozarjali, da na-
stopa »resnejše« obdobje. Nazadnje so
po dolgoveznih ceremonijah slamna-
tega pusta zažgali in vrgli v vodo.
In res, s spokorniško pepelnično
sredo je vsako leto posebej utihnila
obredna pesem ter ples »vil« in njihove
kraljice. Utihnilo je hrupno pokanje
bičev, prešerna pesem našemljenih
»svatov« in vriskanje »oračev«, tudi
vzpodbudno prepevanje »piceka« in
njegovega spremljevalca. Obmolknili
so možnaiji in daleč v polju utihnili
tudi zadnji zvoki oglašujočega rožlja-
nja kurentskih zvoncev. Na svoje do-
move se vsakoletno vračajo tudi ude-
leženci ptujskega kurentovanja. Sledi
nov vsakdan, takšen in drugačen. In
novo upanje! Pa zopet ob letu. . .
dr. Štefka Cobelj
UNE KURENT
HIPOTEZA O IZVORU
TOPONIMA ORMOŽ
Krajevno ime Ormož izhaja iz
imena Ormuzd ali Ormazd. Pred-
njeazijsko božanstvo Ahura
Mazda ali Ormuzd je skupaj z bo-
žanskim Arimanom ali
Karimanom znana dvojica, v
kateri se odraža svetovni princip
dualizma prav tako kot v kitajski
fitozofni, ki jo obvladujeta jin in
iang, ali pa v qumranskih tekstih,
ki razločujejo med ,,sinovi luči" in
„sinovi teme". K nam so ime
Ormuzd zanesli rimski legionarji iz
azijskih provinc, ki so sicer zapu-
stili v severozahodni Sloveniji več
sledi, na primer mitreie.
Med Ormožem in bližnjimi sveti-
šči boga Mitre je tesna zveza.
Ormuzd in Mitra se namreč na
neki razvojni stopnji spojita v eno
in isto bitje. Tudi bogovi se razvi-
jajo in za razumevanje našega
problema se moramo opreti na
nekatera poglavja perzijske teo-
gonije. Prvotno je bil Auramazda
podložen svojemu očetu Zurvanu,
ali po naše Edinemu, toda hitro ga
je skupaj z bratom Arimanom za-
senčil in končno kar sam zavladal.
Takrat je kult boga Mitre iz Indije
že prodrl do Irana. Zoroastri-
anizem se mu je nekaj časa upiral,
nato pa je Mitro posvojil in ga pri-
kazal kot podložnika Ormuzdu in
Anahiti, ki je veljala za mogočno
Boginjo Voda. Sčasoma pa po-
stane Mitra sam Bog Nebeške
Luči, najprej kot bitje podobno
Ormuzdu, nato pa se z vrhovnimm
božanstvom identificira. Popolno-
ma pa Ormuzda le ne izpodrine: v
rimskem mitraizmu Deius Arei-
manius še dobiva darove.
Mitrovo bogoslužje je popularno
zlasti med podložnimi sloji in se
zato hitro razširi po Imeriju, tja do
Britanije. Mitra dobi celo častni
naslov Sol Invictus, Nepremagljivo
Sonce, vendar mitraizem ni nikoli
postal uradna rimska religija. Prej
ga je spodrinila zelo podobna Kri-
stusova vera. Za ta svoj uspeh se
mora krščanstvo zahvaliti žen-
skam. Mitra namreč k svojim mi-
sterijem ni pripuščal žensk, nova
vera pa jim je dodelila neko,
čeprav maj no, vlogo.
Beseda Ormož je pozneje v obliki
orm postala v starem madžarskem
jeziku sinonim za pojem vrh, vi-
šavje. Očitno so se Ogri pri Op
možu srečali z vzpetino, ki je bila
zanje nekaj posebnega. Beseda
Ormož se jim je asociirala s pred-
stavo hriba.
Ahura Mazda, ali Modri
Gospod, ki se je preobrazil v
Ormuzda, ali Svetlega Dobrega
Duha, je personifikacija ognja.
Ogenj je značilen naravni pojav v
deželi, kjer so prebivali nekdanji
Parti, današnji Farsi, ali po naše
Perzijci. Še danes gorita naravni
plin in nafta, ki v Perziji marsikje
kar sama silita iz zemlje. Kult sve-
tega plamena, ki je nastal že davno
pred Zaratustrom, je še živ. Ali so
se partski legionarji srečali z
naravnim ognjem, z Ormuzdom,
tudi v naših krajih?
Lokalne značilnosti vplivajo na
izbor krajevnih imen.
Na površje polzi marsikje tudi
leplivi katran in se zbira v nevarnih
črnih mlakužah. Nad njimi je
včasih gospodoval Kariman ali
Črni Hudi Mož. Onomatopoetične
sekvence, kot Auramazda —
Ormuzd — Ormož ali Kariman —
katran — (arabski) qatran —
(francoski) goudron, nam lahko
marsikaj razložijo. Nekdanji
Spalato, naš Split, ni rimski
palatium, ampak (grški) asfaltos.
Mnogi mali izvin asfalta pod
morjem v tem delu Dalmacije
skupaj s toplimi izviri, zaradi
katerih se je Dioklecian odločil
ravno tam sezidati svojo rezi-
denco, kažejo na teren, kjer bi
mogoče tudi lahko iskali ne le
toponime po vzoru Ormuzda in
Karimana, če jih le ni preglasila
grščina, ampak tudi nafto.
Besede pač prehajajo iz enega
jezika v drugi, iz civilizacije v ci-
vilizacijo in spreminjajo svoj
pomen.
Želijo si še več
uspehov
Na letni skup.ščini prosvetnega društva Cirkovce so ocenili delo po
.sekcijah in izvolili novo vodstvo ter sprejeli okvirni program dela v
prihodnjem obdobju. V društvu deluje devet sekcij, med katerimi je
najuspešnejša in najmočnejša folklorna, ki bo prihodnje leto slavila tudi
50-letnico delovanja.
Člani društva so opozorili, da bo v prihodnjem času treba urediti vrste
v mešanem pevskem zboru in poiskati novega pevovodjo. Škoda bi
namreč bilo, da bi zbor razpadel, saj je v preteklem času že dosegel nekaj
dobrih uspehov. Največ skrbi pa bodo v prihodnje posvečali folklorni
skupini, knjižnici in tamburaškemu orkestru. V okviru domačega pro-
svetnega društva deluje tudi gledališki abonma. V dveh letih seje na odru
doma krajanov predstavilo že več slovenskih in hrvaških gledališč.
Za predsednika PD so izvolili Antona Brgleza, ki že vrsto let uspešno
vodi domače društvo je v pravem pomenu besede kulturni animator v
krajevni skupnosti. Prosvetno društvo bo vodil še 13-članski upravni
odbor, kjer bodo člani odgovarjali za posamezna kulturna področja.
zk
Odmevi na
Uporne Slovenske gorice
Ali so bili bolgarski
vojaki nasilni?
Pobudo za ta sestavek mi je dala izjava Draga Klobučarja iz
Središča, zapisana v 129. nadaljevanju »Uporne Slovenske gorice« pod
^'fiesnim naslovom »V osvobojenem Središču«, Tednik št. 1 z dne 10.
januarja 1980. Ne vem zakaj je tov. Klobučar dal tako izjavo, saj mu je
kot sekretarju KOOF podrobno znano takratno počenjanje
"olgarskih vojakov. Menim, da dejstev ne smemo zanikati.
, . V živem spominu mi je še vse takratno dogajanje v tistih 4 tednih
^ojev bolgarskih vojaških enot, aprila in maja 1945 na območju
Središča. Vse kar sem napisal je točno, brez pretiravanja in olepšava-
O resničnosti podatkov se lahko vsakdo prepriča pri ljudeh, ki so
^ Vsi živi in jih v svojem sestavku omenjam.
Martin Kolarič, Obrež 89
Središče ob Dravi
Spomini na bolgarske
vojake v Obrežu
^ Po štiriletnih grozotah vojne in zločinih fašističnih okupatorjev smo
^^'iko željo in neizmernim upanjem pričakovali konec vojne, ter s tem
^to svobodo. To smo pričakali 7. aprila 1945, ko je bolgarska vojaška
^ nota zasedla območje Središča. Grab in Obreža, obenem je držala
^ gornjem delu Obreža, ob meji Obrež—Loperšice aeioma
obreške gozdove, skozi Salovce, Kog ter dalje proti severu,
j Ko so se umikale zadnje okupatorske enote proti zahodu, sem že
kot sekretar vaške organizacije OF Obrež—Grabe organizirane člane
.^^'"odne zaščite. Vse skrite puške so prišle na svetlo. S tem prvim de-
Ve^H*^ smo takorekoč ilegalno prevzemali oblast na našem območju,
ndar smo bili podrejeni bolgarski vojaški komandi in sicer majorju s
^zem v hiši Ivana Skolibra v Obrežu, ki je bil komandant enote, ki je
® angažirana na frontni liniji Obrež—Loperšice. Izpolnjevati smo
morali vsa njegova navodila in povelja, vse 4 tedne bojev. Bolgari so me
imenovah: ,,Kmet na selo" (to je predsednik vaškega odbora). Pri vsaki
bolgarski komandi je bil ruski oficir.
Ker je bila cesta na mnogih mestih minirana, so se bolgarski vojaki
ob prihodu pomikali južno vzdolž ceste po travnikih, sadovnjakih in
njivah. Prve enote so bile na majhnih konjičih na čelu z kapetanom.
Ustavila se je za mojo hišo v sadovnjaku soseda Antonatkalec. Od
navdušenja smo objemali vojake. Alojzija Tkalec in Juliiana
Tkalec poročena Kanič, sta nosile v dveh vedrih jabolčnik. Jaz sem jim v
lončkih podajal pijačo na konje. Navdušenja ni bilo ne konca in kraja.
Komandant te f)rve enote kapetan je imel poškodovano nogo, zato je legel
na listje v mojem listnjaku. Takoj smo ga obstopili, moja dva soseda in
jaz. Govoril je gladko srbski. Rekel je, da je študiral vojno akademijo v
Beogradu. Med pogovorom nam je rekel češ: ,,Ljudi, čuvajte si imanje,
naša vojska krade." O resničnosti teh njegovih besed smo se pozneje te-
meljito prepričali.
Ko so se umikale zadnje nemške kolone, je večina prebivalstva na-
ložila na vozove vrednejše stvari, ter se z otroki in ženami umaknila v
obdravske gozdove. Moški smo ostali doma. Vrednejše stvari smo zako-
pali v zemljo, predvsem tunke z mesom. Ko so prišli bolgarski vojaki, so
se vsi od Drave vrnili domov. Artilerijske enote so namestile topove po
polju, topov je bilo izredno mnogo. Ko so Nemci izstrelili prve topovske
salve,so zadeli cev topa, ki je bil nameščen na 200 m od moje hiše.
ranjeni vojak je kričal. S hčerko Tino. ki je bila stara 11 let sem stopil na
verando, v tem hipu je padla granata okrog 15 m od hiše. Hčerka se je
vrgla na tla in udarila z obrazom po tleh. Hitro sem jo dvignil, misleč da
je ranjena, ker je bila krvava po obrazu zaradi krvavitve iz nosu. Žena je
iz kuhinje slišala v sobo nekakšen udarec. Sel sem pogledat v sObo.
Drobec od granate je prebil okenski okvir, kar je še vidno danes in
odkrušil peč v sobi.
Ker sem imel že izkušnje iz prve svetovne vojne na soški fronti, sem
hitro zaklenil hišo in odšel z ženo in hčerko na breg v klet Jakoba Toriča,
ki je bila varna p-ed granatami. Vojaki, ki jih je bilo polno dvorišče, so se
umaknili za gospodarsko poslopje, kjer so bili nekoliko varnejši pred
granatami. Ko je nemško topništvo utihnib, smo se čez nekaj časa vrnili
domov. Med potjo domov nam je povedala' ženina sestra, njena hiša ni
bila na tako izpostavljenem mestu topovskim granatam, zato se ni
umaknila v zaklonišče, češ, da so nam vojaki vdrli v stanovanje in kradli.
Ko pridemo iz klanca na cesto, sta šla po njej dva vojaka. Eden je
brenkal na kitaro hčerke Tonike, ki je bila pri partizanih na Pohorju, a
drugi je potiskal kolo, ki je bilo shranjeno na podstrešju od ženine
sorodnice od Miklavža, ki sem jo pred nekaj meseci odpeljal čez Dravo na
Hrvaško. Bili smo silno razočarani nad temi našimi osvoboditelji.
Spomnil sem se na besede kapetana, ki sem jih že zapisal.
Ko pridemo domov, se nam je nudil strahoten prizor. Vežna vrata
so bila vlomljena, po sobah vse razmetano, omare vlomljene. Vojakov se
je kar trlo na dvorišču, okrog hiše, v sosedovem sadovnjaku. Mojega in
ženinega kolesa ni bilo nikjer, v klet je bilo tudi vlomljeno. Nekaj
vojakov je natakalo v vedrico jabolčnik, po tleh je bilo vse polito, ker so
odbili sodu čep. Nekateri so zajemali iz druge vedrice z lončkom in pili na
dvorišču. Sod 470 1 je bil še isti dan prazen. Ko tako opazujem okrog hi-
še, sem zagledal med množico vojakov v sosedovem sadovnjaku, ko eden
vojak potiska ženino kolo, ki sem ga že od daleč spoznal, ker je imelo
kromirane obroče. Pristopil sem k vojaku, prijel za kolo in mu dejal, da
je to kolo od moje žene. Ni ga hotel spustiti, češ, da je to kolo pripeljal iz
Madžarske. Ko se tako pripirava in vlečeva kolo vsak na svojo stran,'
pristopi k nama podoficir in zažuga vojaku, ki je nato popustil. Eden od
vojakov je imel v rokah lutko, hčerkino punčko, ni je hotel vrniti kljub
temu, da se je jokala, šele na urgenco podoficirja jo je vrnil. Naslednji
dan sem se šel pritožit komandantu majorju. Rekel mi je, da je pač vojna,
naj si čuvamo imetje in glavo. Skoraj pri vSeh nadaljnjih akcijah me je
spremljal Franc Šala mlajši, član odbora OF.
Cez nekaj dni me je poklical major in mi naročil, da moramo čimprej
organizirati najmanj sto ljudi za koj^anje strelskih jarkov. To povelje smo
tudi izvršili. Ljudje so se rade volje odzvali.
Višja komanda, ki ji je poveljeval podpolkovnik, je imela svoj sedež v
Središču na rotovžu. Večkrat sem bil poklican tja glede raznih navodil,
Ko se ob neki priliki peljem s kolesom iz Središča čez most na Grabah,
zagledam sredi ceste Ivana Ivančiča iz Grab pred svojo hišo, ki mi maha z
rokami, češ naj pobitim. Ko se pripeljem do njega, mi pravi, da sta prišla
dva bolgarska oficirja po sosedo. Ko pogledam na drugo stran ceste k hiši
Jožefa Crnčiča, sem bil silno presenečen. Na dvorišču je stal avto. Na
enem oknu je sedela gospodinja Marija^, na drugem pa žena od partizana
Boža, Iz Pušenjakove skupine. Noge obeh so visele navzven pripravljene
za skok iz hiše. Pred vežnimi vrati stoji oficir, visoki brkonja, držeč v
roki pištolo, pripravljeno za strel, a drugi oficir je bil v sobi. Besno sem
zakričal nad njim,, kaj dela tu. Rekel je: ,,Ništa, ništa ovo je ratiota '.
Zakričal sem nad njim: ,,Vaša rabota ali vas ni sram, oficirji pa greste s
pištolo nad goloroke žene, grem h komandantu majorju." Hitro sem se
obrnil, ter stekel po stopnicah, misleč zdaj, zdaj bo počil strel za menoj.
Ko dirjam s kolesom proti Obrežu, srečam čez nekaj minut na
motornem kolesu Stanka Svegla in partizana Boža, moža od žene, ki sem
jo prej omenil. V eni sapi povem kaj se godi pri Crnčiču. Hitro dirjamo
vsi trije na kraj dogajanja. V moji odsotnosti so prišli na Crnčičevo
dvorišče podoficir in vojak od soseda, ki jih je o dogodku obvestil
Ivančič. Oficirja sta se prav tedaj vsedala v avto. Crnčičeva nam je
povedala, da sta ta dva oficirja prej nekaj dni pri njih stanovala, pa jima
ni dovolila, da bi si hodila sama v klet po vino. Pozneje sta bila
premeščena v Medjimurje odkoder sta prišla z avtom po njo. Bila sta od
artilerije.
Ob neki drugi priložnosti sem bil prav tako pri štabu v Središču. Ko
sem se odpravljal domov, prisopiha Katarina Torič iz Obreža in mi
jokajoč pripoveduje, da je mož zaklenil klet, ker so si nasilno hodili po
pijačo vojaki, bilo jih je več. Z vso naglico sem odhitel k Toriču. Vojakov
je bilo kakih 15. V sredini med njimi je bil ToriČ. Eden med njimi je
držal v roki šeržer in silili vanj, da naj pove, kjer ima brzostrelko in da je
švabski vohun. Jaz sem jim energično zatrdil, da ga dobro poznam, da je
poštenjak, in da je vse skupaj izmišljeno. Naglo sem se obrnil z besedami,
da grem javit komandantu, majorju. Na te moje besede so bili kot bi jih
polil z mrzlo vodo in so se takoj razšli.
Nadaljevanje prihodnjič
10 - NASI DOPISNIKI
6. marec 1980 —
TEDNIl
NAJMLAJŠI
ČLAN PIONIRSKE
KNJIŽNICE
Matična knjižnica v Slovenski Bistrici v prenovljeni obliki pritegne
skoraj vsaki mesec večje število bralcev, med njimi je tudi veliko kmečkega
prebivalstva. V teh zimskih mesecih Matična knjižnica ne zaključi meseca,
da ob tem ne bi ugotovila porasta števila bralcev, med njimi je veliko tudi
takšnih, ki si knjigo izposodijo prvič. Mesečno si izposoja knjige tudi do
1200 občanov.
Posebno zanimanje pa velja za oddelek Pionirske knjižnice, ki deluje v
okviru Matične knjižnice, tukaj razen v mesecih poletnih počitnic ne
poznajo upadanja bralcev. Med najbolj rednimi so prav najmlajši, med
njimi se odlikuje mala Neli Fermevc, ki je 4. marca dopolnila komaj dve
leti pa je kljub temu, na svoj rojstni dan proslavila prvi jubilej, obletnico
članstva v Pionirski knjižnici.
Zgledi vlečejo, kako drugače bi si lahko tolmačili odločitev te trenutno
najmlajše članice Pionirske knjižnice v Slovenski Bistrici. Hodila je in še
vedno hodi ,,po stopinjah svoje mame", ta pa posveča knjigi velik del
svojega prostega časa. Medtem ko mamica posega po zahtevnejših delih,
mala Neli najraje seže po takšnih, kjer je malo črk in veliko slik. Ce pa je
ob slikah že kaj napisanega, mora prihiteti na pomoč mamica ali
knjižničarka Malka, s katero sta že pravi prijateljici. Sicer pa tudi slike
veliko povejo. Za spoznavanje pisane besede pa bo še dovolj časa.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
ZRAČNIKI
Pri Lenartu v Slovenskih goricah je v središču mesta neposredno v
bližini magistralne ceste II. reda, — Maribor—Murska Sobota, videti prek
dvajset malih ,,hišic" v velikosti od 40 do 60 cm višine.
Mnogi še ne vedo čemu služijo ti ,,dimniki". Nekateri mislijo, da so
hišice ptičje krmilnice ali kaj podobnega. Vendar so to zračniki skladišča
sadja in nekatere zelenjave kmetijskega kombinata iz Lenarta. Pod
zračniki je veliko skladišče, ki je v zaprtem prostoru, celotno zidovje je
obsuto z zemlji, da pa bi bilo skladišče zračno in suho, je bilo treba narediti
zračnike, ki pa so že potrebni manjših popravil. Potrebno jih bo tudi
prebarvati, da bodo tako olepšali ta del mesta v Lenartu.
Janez Lorber
MLADI V POBREŽJU
Mladi v naselju Pobrežje, KS Videm pri Ptuju, so čutili vse večjo
potrebo jto lastni organiziranosti in združevanju po interesnih področjih.
Da bi to potekalo kar najbolj organizirano, so si izvolili akcijski odbor za
ustanovitev osnovne mladinske organizacije.
Tako je akcijski odbor pripravil vse potrebno in sklical ustanovni
sestanek, ki je bil 1. marca zvečer v hiši Štefana Vidoviča na Pobrežju.
Mladi so si izvolili svoje vodstvo in določili delegata za svet OO ZSMS
KS Videm ter se podrobneje pogovorili o nalogah v letošnjem letu.
Drugi izlet ptujskih
planincev
Starejša skupina osmih članov planinskega društva Ptuj, se je v
nedeljo 24. februarja povzpela po najbolj divji in strmi poti na Kopitnik.
Vrh Kopitnika je pokrit še s snegom, izpod katerega kukajo popki teloha,
dočim v dolini že cveti.
Po dveurnem počitku se je šest članov najbolj vztrajnih vrnila po isti
poti v dolino na železniško postajo Zidani most, dva pa sva se vrnila po
krajši zložnejši poti po severnem delu planine, po krasni in slikoviti okolici
mimo cerkvice Marija Lurd, po starem lesenem mostu čez Savinjo na
postajo v Rimske toplice.
Opisani hrib ima obliko kopita, zato je tudi dobil ime Kopitnik.
Tekst in foto: R. Rakuša
Ptujski planinci na Kopitniku.
OSTALI BOMO V STARI ŠOLI
Ko sem še bila majhna, sem
zvedela, da se bo v Trnovski vasi
gradila nova šola. Otroci smo se
veselili tega trenutka. Tudi starejši
so bili veseli teh načrtov. Mlajši
smo si šolo zamislili vsak po
svoje. A vse zamisli so se raz-
blinile, ko smo iz časopisov iz-
vedeli, da je gradnja prestavljena v
naslednje leto. Se naprej bomo v
stari šoli. To pomeni v šoli brez
telovadnice, brez prave knjižnice.
Velikokrat nas zebe, ker je
premalo toplo. Se bolj postane
mrzlo, ko v odmoru odpiramo
vrata. V siarem lesenem stranišču
smrdi, da bi se lahko zadušil. V
učilnici negujemo rože, izobešamo
slike, pritrjujemo risbe, samo, da
bi polepšali ta grdi pusti razred.
Tudi to nam dosti ne pomaga.
Lesena tla so čeprav premazana s
parketno pasto, prašna. Rože,
ravnila, globus, pa še vse drobna-
rije, se kopičijo na majhnem oknu.
Ni čudno, da je šola v težkem
stanju, saj je stara 86 let. Kako
srečni so tisti učenci, ki imajo
novo šolo. Komaj že čakam,' da
grem v centralno šolo v Ptuj.
Toda, vseeno preživim veliko
lepih trenutkov v tej, stari šoli,
zaradi prijaznih sošolcev in uči-
teljev.
Bernardka Kos, 5/r.,
0§ Trnovska vas
SPRKHOD V NARAVO
V ponedeljek, pri telesni vzgoji,
nam je tovarišica povedala, da
gremo na sprehod v naravo in
sicer po zvončke. Vsi smo bili
zato. Oblekli smo si plašče in se
preobuli. Ko smo bili vsi pri-
pravljeni, smo odšli. Šli smo
mimo, pokopališča. Nato smo
tekli po gozdu navzdol, po hribu.
Podrsavalo se nam je po mokrem
listju. Kdaj pa kdaj je bil kateri na
tleh. Že smo zagledali zvončke.
Cez potok nismo mogli, zato smo
jih nabirali na levi strani. Nabirali
smo samo dvojčke za tovarišico.
Nabrali smo jih veliko. Tovarišica
jih je bila vesela. Ko smo jih na-
brali dovolj, smo se po drugi poti
vračali nazaj proti šoli. Med potjo
smo tekmovali, kateri bo prvi na-
šel določeno drevo. Najbolj je bilo
zanimivo, ko smo iskali jelko, ker
so bile v bližnji okolici le tri. Iskali
smo tudi mačice. Prišli smo na tisti
kraj, kjer so bile lani, letos jih na
žalost tam ni bilo. Bili pa smo ve-
seli, ker smo nabrali dosti
zvončkov, se razgibali in se nadi-
hali svežega zraka.
Tatjana Fras, 5/r.,
OŠ Trnovska vas
RAZSTAVA V PTUJU
Danes sem prišla v šolo že ra-
no. Ko je pozvonil šolski zvonec,
sem vstopila v razred. Kot nalašč
ura zame, sem si rekla. Cez nekaj
časa vstopi v razred še tovarišica.
V uvodnem delu ure je tekel raz-
govor o naših umetnikih, arhi-
tektih. kiparjih, slikarjih in gra-
fikih. Razveselila nas je z obljubo,
da si bomo tudi mi ogledali
razstavo dveh umetnikov.
Odpravili smo se in kmalu pris-
peli do paviljona Dušana Kvedra.
Vstopili smo. Tov je plačala
vstopnice. Ko sem si ogledala dela
tov. Viktorja, sem izvedela, da je
iz našega majhnega mesteca
Ptuja. Mnogo lepih stvari je bilo
Razstava me je vedno bolj mikala.
Ko sem si ogledala vse v spodnjem
delu, sem z velikim zanimanjem
stopila po stopnicah in obstala v
drugem velikem prostoru. Tu so
bila razstavljena drugačna dela.
Bile so risbe, ki so predstavljale
pustne šeme, predvsem kurente, ki
vsako leto v našem mestu zvonijo
in strašijo z ježevko.
Razstava mi je bila resnično
všeč. Po ogledu vseh grafik in
portretov sem zagledala ob strani
sobe mizico, na njej pa debelo
knjigo. Tov. nas je poklicala in
razložila, čemu služi. Tudi sama
sem se podpisala.
Na poti domov sem še raz-
mišljala o ljudeh, ki ustvarjajo
umetniška dela. Tudi jaz si to
želim. V lepem spominu mi bo
ostala ta umetniška razstava.
Daniela Bela,
OŠ Franc Osojnik, 5/a
jo je sram, zato se je obrnila vstran.
Nenadoma so se v njenih očeh
zasvetile solze. Takoj sem utihnila,
ko so Se drugi kar naprej regljali.
Ko sem jo zagledala, kako s tru-
dom tišči ihtenje vase, me je stisnilo
v grlu. Začela sem skoraj jokati, a
tisti trenutek me je zmotil glas
kuharice. Prišla nam je povedat, da
je prišel tovariš. Med poukom ni-
sem poslušala učitelja, ki je razla-
gal snov, ampak so mi vedno misli
in pogledi uhajali k Marici, kateri
sem storila krivico.
Ko je bilo konec pouka, sem se ji
hotela opravičiti, a ona je s hitrimi
koraki odhitela po cesti. Gledala
sem zanjo, dokler ni izginila v gosti
sivi megli. Ne vem, zakaj seji je tis-
ti dan tako mudilo domov. Zvečer
dolgo nisem mogla zaspati. Vedno
sem mislila nanjo. Ko sem prišla
drugi dan v šolo, sem opazila, da
STORILA SEM JI KRIVICO
Vsakemu človeku se zgodi, da
morda v življenju stori komu
krivico. Tudi jaz sem jo storila
sošolki. Bilo ji je ime Marica. Nje-
no življenje je bilo revno in težko.
Oče in mati sta bila skoraj vsaki
dan vinjena. Bila je majhna, suha
in slabo oblečena, zato se nisem z
njo družila. Vedno je bila tiha,
zaprta sama vase. Hodila je vedno
sama, žalostna, le malokdaj se je
na njenem licu pojavil smehljaj.
Bil je deževen spomladanski dan.
Iz goste sive megle je rahlo pršil
dež. Ker še ni bilo tov. Frica, smo
učenci sedeli na hodniku. Že od da-
leč sem zagledala majhno nedoloče-
no postavo, ki se je hitro
približevala. Bila je Marica. Ko je
stopila na hodnik, sem se začela na
ves glas smejati. Obute je imela
precej velike raztrgane škornje. Iz
škornja ji je gledal prst. To mi je
bilo zelo smešno. Začela sem jo za-
frkavati. ,,So ti miši raztrgale škor-
nje?" sem z nekoliko deročim gla-
som zavpila. Kmalu nato so jo za-
čeli tudi drugi zafrkavati. Postalo
Marice ni med učenci. Povedali so
mi, da stoji zunaj za vogalom.
Torbo sem odložila na klop in šla k
njej. Opravičila sem se ji, a ona je
šc vedno strmela v tla.
Naposled mi je rekla: ,,Marija,
nihče v šoli še me ni tako užalil, kot
si me ti včeraj!" Vprašala sem jo,
če mi oprosti. Pokimala je. Jaz pa
sem iz žepa potegnila čokolado. Z
veseljem jo je sprejela. Od takrat
sva postali dobri prijateljici.
Marija Jus, 8. a
Osnovne šole Martin Kores
Podlehnik
samo ti si Se ostal
Samo ti si še ostal,
kakor korenine pozabljenega
drevesa,
umolkle od žalosti in samote.
Samo ti si še ostal,
kakor ptica, ki leži sredi griča,
pozabljena, ter preživlja zadnje
trenutke] krivičnega življenja.
Samo ti si še ostal,
kakor bister studenec,
ki nikoli ne usahne!
A vendar nisi pozabljen,
nekje te čaka življenje,	,
polno nemira in hrepenenja, i
Toda vse to je zaman,
V5f> kar je bilo,
nikoli več ne bo,
in pozabljeno drevo ni več,
kar je h
MARJANCA ARBEITl,
OS Maksa Bra(,
Cirkuli
DELO PRI STRELSKEM KR[
KU
Strelstvo je zelo pomemb
kajti vedno lahko pride
grozot, ki se jih mi naj\
bojimo. Potrebno je in lepo je
se znaš boriti.
Tako tudi na naši Soli deluje s
Iski krožek. Najprej so se vk.
čevali mladinci, potem pa i
pionirji. Deluje že vrsto let, tg,
da smo se že marsikaj nau{
Udeležujemo se raznih tekmova
kjer nas večkrat preseneti trei
Mentor krožka je tovariš Ladii
Knuplež. Z nami je dober, saj n
hoče na vsak način pomagati
čim boljših rezultatov. Tren
imamo trikrat na teden in se g
veseljem udeležujemo. Imamo f
svoje strelišče, ki smo ga s sk\
nimi močmi pripravljali in urej
H krožku nas hodi kar osem u(i
cev, tovariš pa je zače' uvajati t\
mlajše pionirje. Pri ki ožku z ve
Ijem sodelujemo. Učimo se pn
len ,,stav", pravilna drža puS\
streljamo v tarče in podobno. ,
šoli smo imeli tudi tekmovanje,
smo ga sami pripravili. Vse se
dobro izteklo in želimo si veli
uspehov v nadaljnjem delu.
Nadalija Plohi, j
dopisniški kroi
OS Marko
SLIKA LABODOV _ MOJ N/
LJUBŠI IZDELEK PRI FC
TOGRAFSKEM KROŽKU
Fotografski krožek na naši I
deluje že nekaj let. V ta krd.
sem se včlanila že prejšnje k
Naš mentor je tovariš M
Kramberger. Takrat sem se naiA
slikati, razvijati filme in slike
vse drugo o fotografiran^
Velikorat smo se odpravili i
naravo, kjer smo slikali živali
druge zanimivosti.
Decembra lani je v naš kraj pi
tela majhna jata labodov,
dogodek je bil takoj naša tei
slikanja. Nekega dne smo st
fotografskimi aparati odpra
preko jezu do struge Drave. La
di so bili že vajeni obiskovak
ki so jim prinašali koruzo ali
drugo hrano. Prav nič se f
oddaljevali od nas. Celo iz vodi
capljali k nam na kopno. Pos
smo nekaj slik in čakali, da\
posneli še več labodov, todcl
drugačnem položaju. Uspelo nI
je in na koncu smo posneli]
nekaj skupnih slik. Nato smo^
vrnili nazaj. Težko smo čaH
dan, ko smo te posnetke tudi i
vili. Slike so popolnoma usp
Razvili smo več enakih slik,
smo si jih člani lahko shranili v
zase. Tudi jaz sem si shrai
nekaj posnetkov. Te slike so
najljubše in še danes si jih n
ogledujem.
Letos smo veliko bolj aktivni
delovni, saj imamo v novi šah
delo boljše pogoje, kot smol
imeli prej v stari. Zato tudi
upamo, da bomo še naprej izdt;
vali take in še boljše izdelke.
Darja Zagoršek, 7
literarni krd
OŠ Marke
KVIZ 0 KMETIJSTVU
Osnovna organizacija ZSMS Gradišče v Slovenskih goricah je v
sodelovanju z OK ZSMS Lenart oziroma aktivnom mladih v kmetijstvu,
organizirala mladinski kviz ,,Kaj veš o kmetijstvu."
Na kvizu, ki je bil zelo kvaliteten so sodelovale tri ekipe iz mladinskih
organizacij v lenarški občini . Prvo mesto oziroma največ znanja o tej
temi so pokazali mladi iz Gradišča. Njihova ekipa je bila sestavljena iz
članov, ki obiskujejo kmetijske šole v Mariboru.
Sodelovali so še mladi iz Jurovskega dola in iz Voličine. Za
pokroviteljstvo so naprosili kmetijsko zadrugo in kombinat Lenart, ki so
vsem sodelujočim ekipam podelili tudi darila, medtem ko so mladi iz
Gradišča prejeli še glavno nagrado.
Predsednik OK ZSMS Lenart, Drago Roškarič je povedal, da bi bilo
potrebno organizirati še več takšnih ali podobnih kvizov, vendar bi bilo
zaželjeno, da bi na njih sodelovalo Še več ali pa vse mladinske
organizacije iz lenarške občine.
Janez Lorber
PLESNI TEČAJ
Na razširjeni seji mladinske organizacije so se mladi odločili, da bodo
organizirali plesni tečaj, in da bodo razširili svojo mladinsko dejavnost.
Mladi že zbirajo kandidate za plesni tečaj, ki bo obsegal vse plese, ki jih
mladi danes potrebujejo.
S to dejavnostjo mladi v Gradišču želijo pospešiti dejavnost v svoji
organizaciji, izkoristiti pa hočejo tudi mladinski klub, ki ga imajo na
razpolago v kulturnem domu. Tečaj bo v korist vsem tistim, ki še ne
znajo plesati, takšnih pa je na podeželju še veliko. S tečajem bodo pričeli-
takoj, ko bo prijav dovolj.
Janez Lorber
Že osmo srečanje
v Gradišču v Slovenskih goricah je bilo pred kratkim že osj
republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Izmed 126 avtoi!
s sedmih območnih srečanj, ki so poslali svoje prispevke, jih je žirij^J
republiško srečanje izbrala štirinajst. Letošnje srečanje je bilo
živahno, saj so dobili avtorji na dvodnevnem srečanju veliko koristf
napotkov za nadaljnje uspešno delo.
Prvi dan srečanja so izkoristili pri predsedniku skupščine obi
Lenart Božo Tušu, ki jim je orisal življenje občanov, jih seznanil tu'
razvojem občine. Istega dne so avtorji obiskali Gradišče kjer so bili'
gostje domačinov. Zvečer je bil kulturni program v kulturnem doiTj
Jurovskem dolu, kjer so tamkajšnji organizatorji kulturno prosvetn'
društva pripravili srečanje s pesmijo in glasbo ter s plesom "
Jurovščani.	i
Drugi dan je bilo delovno srečanje, kjer so v pogovoru za okrcf
mizo v Gradišču avtorji pridobili nove napotke za nadaljnje ustvarja'!
Univerzitetni profesor iz Ljubljane, Janez Dular jim je predav?,
uporabi slovenskega jezika v javnosti. Istega dne je bilo v GradiSk^
kulturnem domu zaključno srečanje, na katerem je združena recitaton
skupina občine Lenart recitirala nagrajene prispevke vseh 14 izbrž'
avtorjev.	■
Letošnjega 8. republiškega srečanja se je udeležilo 12 avtorjev in s"!
iz Maribora, Tržiča, Hrastnika, Logatca, Velenja, od Sv. Križa (ItaW
iz Izole. Ruš, Podčetrtka, Orehove vasi, Nove Gorice, Dutovelj in C4;
Srečanje je znova potrdilo, kako se je ta vsakoletna prireditev pravi
vključila v slovenski kulturni praznik.
Letošnji organizatorji so bili kulturno prosvetno društvo Erne^^
Golob-Peter, Zveza kulturnih organizacij Slovenije s soorganizat"
pokrovitelj srečanja pa je bil tudi letos Klemos TOZD Kiister Lenart-1
izbrani avtorji so v Gradišču prejeli priznanja in nagrade, ki sO
podelili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, revija Antena in revija
PraktTčna darila pa organizacijski odbor v Gradišču in pokrovitelj.
Janez Lof
rCDNIK - g- marec 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
V	kratkem začetek tekmovanja
v' prejšnji številki smo poročali, da sc bodo prva srečanja v spomla-
!,,nskem delu rekreacijskega tekmovanja v nogometu začela 16. marca,
ekniovalni koledar za pomlad pa je na ponedeljkovi seji potrdil tudi
^ršni odbor Medobčinske nogometne zveze. V nedeljo 16. marca bo
pkalno srečanje Zavrč — Pragersko 75 ter zaostali srečanji Gerečja vas
^ Zgornja Polskava in Videm — Apače. V nedeljo 23. marca pa bo že
►dno kolo v skupinah A in zahod, v sredo 26. marca pa pokalna srečanja.
Ij^pored za te dneve bodo moštva prejela v teh dneh. Istočasno je
./pisano tudi pokalno tekmovanje za mladinske ekipe, ki jih je po-
febno prijaviti do 15. marca na sedežu zveze. V vseh klubih pa ne smete
^/abiti na registracijo igralcev. To morate opraviti do svojega prvega
^(»čanja. Registracijska komisija zaseda vsak ponedeljak od 16. do 18.
v prostorih zveze na Slovenskem trgu v Ptuju (pri gledališču),
^^ijistracija igralcev stane 20 din za posameznega člana. 10 din za
,l"idinca in 5 din za pionirja. In še to. skupščina zveze bo 28. marca.
I. k.
v <
Drava-Pomurje 76:73
Košarkarji ptujske Drave so v .soboto zvečer v Ptuju premagali ekipo
»oniiirja iz Murske Sobote šele v zaključku srečanja, kije sodilo v okvir
;kmovanja v vzhodni skupini republiške košarkarske lige. S to zmago se
.prva pomaknila na šesto mesto. Na sobotnem srečanju.so za Dravo bili
ispešni: Dobrijcvič in Musič po 18, Marčič 16. Rado Beranič 14, Ko-
endcr4. ter Filipič. Lovro Beranič in'Bedrač po dvakrat. V naslednjem
sc bo Drava v gosteh pomerila s Podbočjem.	1. k.
Pionirska košarka
Iz pionirskih občinskih košarkarskih lig smo dosedaj prejeli naslednje
Izide:
mlajše pionirke: Tone Žnidarič — Markovci 25:9;
hlajši pionirji: Tone Žnidarič — Franc Osojnik 55:38, Markovci — Olga
kleglič 28:22. Dornava — Tone Žnidarič 23:48:
ktarejše pionirke: Franc Osojnik — Olga Meglič 32:26, Majšperk —
Kidričevo 37:34. Kidričevo — Franc Osojnik 34:77, T. Žnidarič —
klajšperk 54:22
[•ilarcjši pionirji: T. Žnidarič — Franc 0.sojnik 46:31, Majšperk — Olga
iMeglič 77:35. Dornava — Tone Žnidarič 39:37;	1. k.
I Šah za pokal maršala Tita
v torek 26. februarja sta ZTKO občine Ptuj in ŠD Izbira izvedla
občinsko tekmovanje v šahu za pokal maršala Tita. Nastopilo je 17 ekip,
ki so se pomerile po švicarksem sistemu, sojenje pa je bilo v rokah
zveznega sodnika Janka Bohaka. Po končanem tekmovanju je bil vrstni
red prvih petih ekip naslednji: 1. TGA 15, 2. ZSMS Budina 13, 3.
Šahovska sekcija pri PD Žetale 12,5,4. Skupščina občine 1 12, 5.Agis 12
ločk. Na tekmo vanju so nastopile še naslednje ekipe: Skupščina občine
II. JLA, Perutnina. KB Maribor PE Ptuj. OŠ Grajena, KS Grajena, OŠ
|Gorišnica, KS Gorišnica, Partizan Videm, MIP. Kmetjjski kombinat in
IMF TOZD Elektrokovinar. Ekipa TGA seje skupaj s ŠD Izbira uvrstila
na regijsko tekmovanje.	1 k.
Regijsko tekmovanje v šahu
V	soboto je bilo v Mariboru regijsko tekmovanje v šahu za pionirje in
lionirke. Predstavniki in predstavnice ptujske občine so se odlično
drezali, saj so od štirih možnih o.svojili kar tri naslove. Pri mlajših
)ionirkah je zmagala Irena Muhič, Tatjana Bedenik je bila osma. Pri
nlajSih pionirjih je prvo mesto osvojil Vlado Bezjak. Miloš Ličinaje peti.
'ri starejših pionirkah je Lidija Horvat druga, Tatjana Kokol pa tretja.
)ušan Majcenovičje zmagal pri starejših pionirjih. Samo Bezjak pa je
Dsvojil četrto mesto. Na republiško pionirsko prvenstvo, ki bo od 14. do
19. marca na Ravnah so se uvrstili Lidija Horvat. Tatjana Kokol, Dušan
Majcenovič in Samo Bezjak.	I ^
POUDAREK VARČEVANJU
Proti koncu marca bodo delega-
cije prejele v obravnavo predlog
programa dela telesnokulturne
skupnosti občine Ptuj, o njem je
sicer razprava že bila, vendar je od
prvotnega osnutka verjetno doživel
precej sprememb. Kakšna je vse-
bina planiranja telesnokuUurne
dejavnosti za leto 1980? Na to
vprašanje nam je odgovoril pred-
sednik izvršnega odbora skupnosti
Marjan Pišek:
,,Lahko bi kar povedal, da smo
ostali na pol poti, nato pa smo pri-
čeli ponovno planirati. Na tele-
snokulturnem področju smo se
dosedaj dogovorili o uskladitvi
sredstev za izvedbo letnega pro-
grama in o prispevni stopnji. Kot
vam je znano, se sredstva za letos
lahko povečajo za 16 odstotkov na
realizacijo lanskega programa. V
strukturi financiranja pa v
letošnjem letu ne bo bistvenih
premikov. Pomembno je omeniti
povečanje sredstev za dejavnost
Zveze telesnokulturnih organizacij,
kar pa še seveda proučujemo, gre
namreč za izvedbo tega predloga.
Časa imamo malo. le do 31. mar-
ca, tako smo se namreč dogovorili
in do takrat moramo sprejeti letni
načrt. Tega bomo letos sprejemali
v treh delih in sicer sam program,
sestavni del pa bo tudi program
ZTKO predvsem s področja
množičnosti, občinskih tekmovanj
in ŠŠD. Ta program je skoraj v
celoti že izdelan. Dosedaj namreč
takšne prakse nismo imeli. Plani-
rali so ločeno, ZTKO in TKS.
Tretji del, ki bi ga želel posebej
izpostaviti, bo varčevalni program.
Smernice tega programa smo že
obravnavali in sprejeli. S predsed-
niki društev in klubov smo imeli
poseben razgovor, na katerem smo
se pogovorili o v varčevanju in na
osnovi tega bomo pripravili neka-
tere reorganizacijske rešitve. Mo-
ram istočasno povedati, da je bila
udeležba zelo skromna, čeprav je
vsak predsednik dobil vabilo s
povratnico.
Kje pravzaprav lahko varčujemo
pri skupnem programu? Prav
gotovo bo največji poudarek
temeljitejšemu delu z delegacijami
in informiranju delegatov in to ne
le prek skupščinskega gradiva,
temveč z neposrednim stikom z
delegacijami. Ob tem pa bomo
uvedli novost. Želeli bi namreč
prek sredstev informiranja bolje
obveščati naše delovne ljudi in ob-
čane o dejavnosti in porabi sred-
stev, ki so jih ti namenili za telesno
kulturo. Zato bomo za seje skup-
ščine pripravljali le povzetke poro-
čil. Ugotavljamo, da so gradiva za
seje skupščin preobširna in zato ni
pravih odzivov delegatov na se-
jah. V letošnjem letu bomo posku-
sili izdelati analizo o možnosti
integracije posameznih športnih
panog v enotna društva, kot je že
bilo na primer ŠD Drava s svojimi
sekcijami. Objekte bo potrebno
bolj racionalno izkoriščati, zlasti v
zimskem času, gre namreč za po-
rabo energije za ogrevanje in elek-
trične energije. V najkrajšem času
bomo morali izdelati analizo
športnih panog iz katere
bo razvidno, katere tekmovalne
dejavnosti bomo obdr-
žali in katere bomo vključili
izključno v rekreacijo ali
množičnost. S tem bi želeli doseči
kvaliteto tekmovalnega in vrhun-
skega športa ter racionalnejšo
porabo sredstev za ta namen, na
drugi strani pa bi pravgotovo
mnogo bolje zaživela rekreacija in
množičnost. S tem želim tudi pou-
dariti, da bomo črtali vse tiste
akcije množičnosti, ki so same sebi
namen in brez prave udeležbe. Vse
osnovne elesnokulturne organiza-
cije v občini morajo z ozirom na
vse stabilizacijske ukrepe svoje
programe skrčiti na minimum,
tako kot bo pripravljen tudi skup-
ni program. Investicij v telesni
kulturi letos ne bo, razen sofinan-
ciranja izgradnje večnamenskih
objektov, v glavnem asfaltiranih
površin, v krajevnih skupnostih,
kjer teh površin še nimajo.
Želel bi povedati tudi nekaj
usmeritev, kje in v kateri smeri bi
se dalo še varčevati. Gradivo, ki
smo ga pripravili za skupščino, je
bilo ocenjeno kot primerno za
začetek razprave in izhaja iz
splošnih razmer in usmeritev v
telesni kulturi. Moram priznati, da
smo v preteklem obdobju imeli
uspehe tako na področju
množičnosti kot na tekmovalnem.
Vendar nas to ne sme uspavati.
Zato je prav, da vse napake obrav-
navamo kritično in samokritično.
Na nivoju republike in občine se
dogovarjamo, da bi odpovedali vse
delavske športne igre izven meja
občine in republike. Vse tekmoval-
ne sisteme bi bilo potrebno zamrz-
niti, v občini pa analizirati nekate-
ra tekmovanja, ki so sama sebi
namen ali pa zelo draga. Nekatere
dejavnosti bo potrebno analizirati
in jih preusmeriti v množičnost, od
povedati vsa tekmovanja, ki niso
prvenstvena ali pokalna. Tu
mislim na številna prijateljska sre-
čanja, priprave izven občinskih
meja in podobno. Večje vprašanje,
ki bi ga kazalo obdelati prihodnjič,
je ponovna reorganizacija ZTKO
in strokovne institucije, da bi
lahko funkcionalno zadovoljila vse
interese v telesni kulturi. Naša
naloga sedaj pa je, da dosledno
spoštujemo načela in stališča vseh
resolucij, da vse varčevalne ukrepe
vključimo v letne načrte za leto
1980 in za prihodnja leta ter sproti
preverjamo obnašanje sleherne
organizacije."
Ob koncu tega pogovora
moramo omeniti, da so delegati
na seji skupščine zahtevali uvedbo
članarine v vseh klubih in društvih,
ta je sicer zapisana v vseh statutih,
vendar drštva, ne vsa, tega ne
izvajajo. Po drugi strani pa bo po-
trebna razmejitev med tekmoval-
nim športom in rekreacijo, tu si
včasih nismo na jasnem. K tem
vprašanjem se bomo v prihodnje
še vračali.	1. kotar
Marjan Pišek (foto M. Ozmec)
„Pomagala je cela Jugostavifi!"
Člani in športni funkcionarji PK
Ptujske toplice so odlično izpeljali
finalni del tekmovanja za pokal
Plavalne zveze Jugoslavije, čeprav
so za novico, da so organizatorji,
izvedeli precej pozno. Priznanja za
uspešno izvedbo so jim izrekli tako
vodje posameznih klubov kot tudi
zvezni kapetan Mitja Prešeren, pa
tudi sami smo se lahko o tem
prepričali. Novica o organizaciji je
v Ptuj prišla manj kot štirinajst dni
pred začetkom prek predstavnikov
PK Triglav iz Kranja. Jože
Vidovič, predsednik PK Ptujske
toplice nam je skrivnost odlične
organizacije takole razodel:
,,Ko smo dokončno izvedeli, da
smo organizatorji tekmovanja,
smo takoj pristopili k delu. Nare-
dili smo popolno delitev dela, vsak
član našega upravnega odbora in
ostali sodelavci so pomagali pri
pripravi in izvedbi. Pravgotovo je
bila organizacija lanskega finala v
Ptujskih toplicah krst, takrat smo
si nabrali precej izkušenj, ki smo
jih letos lahko koristno uporabili.
Moram pa poudariti, da nam je
tako lani kot letos pomagala cela
Jugoslavija. Lahko ste ugotovili,
da smo imeli sodnike iz cele Jugo-
slavije, veliko je pomagala PZS s
svojimi tehničnimi pripomočki in
kadrom. Kadar nastopi cela
Jugoslavija, uspeh ne more izosta-
ti."
Ob koncu tega meseca bo v Ptuj-
skih toplicah še ena vrhunska
plavalna prireditev. To bo
absolutno prvenstvo Jugoslavije,
za katerega velja, da bo še kvalitet-
nejše, seveda po doseženih rezul-
tatih, od finala pokala PZJ. O tej
prireditvi, o pripravah, nam je Jože
Vidovič ob zaključku finala pove-
dal:
,,Ce povem po resnici, s pripra-
vami na to prireditev še nismo
pričeli. Rekli smo si, da moramo
najprej temeljito izvesti finale
pokala. Ze v naslednjem tednu pa
pričnemo s pripravami. Upam, da
nam bo uspelo najti ustreznega
pokrovitelja, saj v tem primeru gre
za veliko tekmo z večjim številom
tekmovalcev in tekmovalk. Mislim,
da bomo pri organizaciji in izvedbi
uspeli, s PZS se že dogovarjamo,
da nam bo posodila tehnične pripo-
močke in kader."
— Kako pa je z razumevanjem
kolektiva Ptujskih toplic pri izved-
bi takšnih prireditev, ki zahtevajo
rezervirano kopališče?
,,Dobro vam je znano v kakšnih
težavah je TOZD Ptujske toplice in
da obstoja samoupravni sporazum,
ki so ga podpisale OZD občine
Ptuj. Da pa smo lahko to tekmova-
nje izvedli, smo morali s predlogom
pred poslovni odbor skupščine, ki
pokriva finančno izgubo. Ko so
nam prireditev odobrili, smo se
lahko prijavili kot organizatorji.
Veste, nikoli ne bi šli v takšne prire-
ditve, če ne bi soprispevali k veliki
reklami Ptujskih toplic. Za to
imamo sedaj tudi ime PK Ptujske
toplice, nosimo ime tega kolektiva
po Sloveniji in Jugoslaviji, izvedba
teh tekem pri nas pa je velika in
kompletna reklama. Mislim, da je
to velik prispevek nas plavalcev k
uveljavljanju kolektiva Ptujskih
toplic v Jugoslaviji."
1. kotar
Vedno bomo igrali na zmago
Nogometaši Aluninija iz Kidri-
čevega tekmujejo v območni slo-
venski nogometni ligi-vzhod. V tej
'igi je sedem moštev, ki igrajo po
dvokrožnem sistemu. Po prvem
delu so nogometaši Aluminija na
tretjem mestu in za prvouvrščenim
nioštvom Kladivarja iz Celja zao-
stajajo za štiri točke, za drugouvr-
SČenim Elkrojem iz Mozirja pa
samo za dve točki. Torej
obstajajo še velike možnosti za
uvrstitev v enotno slovensko
nogometno ligo.
S treningi bi naj pričeli v sredini
januarja, vendar zaradi vaj
pripadnikov teritorialne obrambe
'o ni bilo mogoče. Tako so s
Pripravami začeli pozneje kar je
pustilo posledice. Saj so v dveh
Prijateljskih tekmah z Železni-
čarjem iz Maribora izgubili s 4:0 in
^■l- Nasprotniki so bili v dobri
'Ormi, vendar bi naj prijateljske
'ekme služile kot uigravanje
•Moštva. Do začetka prvenstva res
pi več daleč, vendar so nogometaši
Kidričevega bili na začetku
Sezone v dobri formi, v sredini pr-
četrtine tekmovanja pa so prišli
^ izredno slabo formo.
. Franc Panikvar je najstarejši
'gralec Aluminija in ob tem tudi
^apetan moštva. Svojo nogometno
^ariero je pričel leta 1964 in ima
prav gotovo največ tekem od vseh
Igralcev Aluminija. Med soigralci
pri gledalcih je znan kot izredno
borben igralec.
Kakšna je razlika med občinsko
80 in ligo v kateri trenutno
■^'"rninij nastopa?
• •Razlika je velika. Ce se hočeš
"akovredno kosati z nasprotniki
^oraš vestno trenirati in ne tako,
^ se zbereš dvakrat na teden
aradi rekreacije na stadionu, pa
jMakrat si najboljši v občinski
7-akaj se sorazmerno malo
igralcev iz občinskih lig vključuje v
moštva, ki tekmujejo v višjem
rangu tekmovanja?
V občinskih ligah je veliko
perspektivnih igralcev, vendar pa
jih veliko igra za ekipo svoje vasi.
Razumljivo je, da so obveznosti v
vaški ekipi veliko manjše, kot pa v
klubu, ki tekmuje v slovenski
nogometni ligi. Mladi raje zaha-
jajo v gostilne, v disco in še kam
drugam, vse manj je takšnih, ki so
pripravljeni žrtvovati svoj prosti
čas."
Še malo pa bo tudi tebe zadela
z.akonitost slovenskega nogometa.
Bližaš se namreč meji 30 let. Kako
bo naprej?
,,Razmere v slovenskem
nogometu me bodo prisilile, da
bom nehal nekoliko prej kot sem
misli.. Človek je pač prisiljen, da
se umakne ali pa da igra v občinski
nogometni ligi."
Kaj meniš o uvrstitvi svojega
moštva?
,,Ce bomo delali resno in disci-
plinirano, če bomo izpolnjevali
naloge trenerja, in z malo športne
sreče se lahko nadejamo visoke
uvrstitve, kajti Aluminij ima dober
nogometni kader."
Srečko Bek se je začel ukvarjati
z nogometom nekoliko pozneje.
Šel je skozi vse starostne kategorije
v Aluminiju. Tudi Srečko je
občutil reorganizacijo slovenskega
nogometa. Kako gledaš na čas, ko
si nastopal v občinski ligi?
,,Razumljivo je, da je bil rang
tekmovanja preslab za nas. To
dokazujejo tudi rezultati. Skoraj
vsi smo bili prepričani, da bo
nastopil tudi naš čas. To se je tudi
zgodilo. Svojo vrednost smo
pokazali že v prvem delu tekmo-
vanja, ko smo osvojili tretje
mesto."
Kot eden boljših strelcev Alu-
minija si izpostavljen raznim
grobim štartom."
,,Vsi obrambni igralci imajo pač
nalogo, da zaustavijo nasprotne
napadelace. In le redki so
,,nežni", drugi pa kar pošteno
štartajo in tako sem bil nekaj časa
poškodovan in nisem mogel dati
toliko, kolikor bi lahko dal in
koliko so pričakovali od mene."
Kako prognoziraš uvrstitev
Aluminija?
,,S Krajncem, ki je prišel k
Aluminiju v jesenskem delu smo
veliko pridobili. Veliko resnega
dela, veliko športne sreče in
zgodilo bi se to, kar si vsi tiho
želimo-prvo mesto in uvrstitev v
entno slovensko nogometno ligo."
Trenerja Aluminija Iva Krnjiča
ni potrebno posebej predstavljati,
saj je dolga leta zastopal varve
Aluminija in ptujske
Drave. Povedaje:
,,S pripravami za spomladanski
del prvenstva smo začeli s 14-
dnevno zamudo. Priprave tečejo
dobro, daj delamo na tako
imenovani bazni pripravi, vendar
to delamo v glavnem z žogo, da bi
se igralci lažje privadili na situacij-
ske treninge. Gre tudi zato, da bi
bili treningi bolj pestri. V kadru je
22 igralcev, od tega jih redno
trenira 19. S člansko ekipo
trenirajo tudi mladinci. Na mlade
igralce kot so Kozoderc, Fruk in še
posebej Špehonja resno računamo.
Ti se tega tudi zavedajo in resnč
trenirajo.
Prvo prvenstveno tekmo igramo
v Domžalah, prav tako pa gremo v
goste neposrednim konkurentom
za prvo mesto in sicer Mozirju in
Kladivarju. Ce bi ta del uspešno
prebrodili, bi nam bilo v zadnji
četrtini vsaj malo lažje. Startamo
na prvo mesto, kljub temu, da so
realne možnosti minimalne. Zato
bomo vedno igrali na zmago, saj
nam le to lahko prinese dobre
rezultate. Pri delu so se posebno
potrudili tajnik kluba Stanko
Meško, predsednik Franjo Rumpf,
Stanko Meglič in Zvonko Glažar.
Vsi moramo živeti s klubom in
rezuhati se bodo gotovo pokazali.
V vrstah Aluminija so torej
optimistično razpoloženi pred
začetkom spomladanskega dela
tekmovanja. Upamo in tudi želim,
da bi se jim želje izpolnile.
Danilo Klajnšek
Trener Ivo Kmjič.
Franc Panikvar (levo) in Srečko
Bek (desno).
Ustanovili AK Ptuj
V petek 29. 2. so se na ustanovni konferenci zbrali člani atletskega
kluba Ptuj. Tako se je dosedanja sekcija v okviru TVD Partizan Ptuj
preoblikovala v klub. ki bo lahko mnogo širše deloval na področju
razvoja in dela atletike na tem območju, zlasti med mladimi. Člani kluba,
/bralo sc jih je 40. .so sprejeli pravila kluba, izvolili organe ter sprejeli
izhodišča za delo. ki bi naj zagotovilo množičnost in tudi kvaliteto. Želja
je. da bi ptujska atletika na podlagi zastavljenega dela dosegla kako-
vostnejšo rast.
MG
Ustanovili
strelsko društvo
V začetku februarja seje uresničila želja strelcev na glinaste golobe
iz ormoške občine po organiziranem delovanju. Že vrsto let je bilo na
področju celotne občine veliko število ljubiteljev te športne di.scipline, ki
so delovali in tekmovali za .svoje lastne družine; ni pa bilo društva kjer bi
NC strelci izključno organizirali v streljanja discipline trap. Na pobudo
iniciativnega odbora se je ustanovnega občnega zbora udeležilo 25
članov, ki so tako ustanovili Strelsko društvo »TRAP« Ormož.
Sedaj je društvo v Ormožu, kraj delovanja pa v Veliki Nedelji, kjer
je bilo že v lanskem letu zgrajeno avtomatsko streli.šče. Zanimanje
strelcev za delo v društvu je veliko in se število članov približuje številki
40. ( lani društva so na ustanovnem občnem zboru izvolili organe
društva, izdelali program dela za leto 1980. Ker je v društvu večje število
dubrih strelcev, bodo najboljša ekipa in posamezniki že v letošnjem letu
sodelovali v republiški TRAP ligi. republiškem in državnem strelskem
prvenstvu, ter ostalih prireditvah in tekmovanjih.
Dušan Cvetko
12 - ZA RAZVEDRILO
6. marec 1980 —
TEDhII
HUMOR
Vsaj enkrat na leto mu vrnem...
Voham draga, da nekaj čudovitega pečeš
Pridi, ljubica, bova malo pik...
AMIENS = glavno mesto
francoske pokrajine Pikardije,
središče tekstilne industrije
I KOLA = finski tekmovalec v
biatlonu, dobitnik srebrne me-
dalje v Innsbrucku 1976 (Heik-
ki)
JIVARO = južnoameriško in-
dijansko pleme, znano po pre-
pariranju človeških glav (tudi
Jlvvaro)
LAVER = avstralski teniški
igralec — profesionalec, wim-
bledonski zmagovalec 1961-
1962, 1968-1969 ter dobitnik
Grand Slama 1962 in 1969
(Rod, roj. 1938)
ORELEK = gora v Bolgariji
(2099 metrov)
PAVAN = ameriška filmska
igralka italijanskega porekla
(Marisa)
RAPACKI = poljski politik,
zunanji minister 1956-1968
(Adam, 1909-1980)
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Spokojnost,
termometer, aloe, sire. Ni,
Tristan, KE, AV, IP, SD,
Vratuša, sistola, Adonis, NŠ,
Skalar, ebenovina, ^cuk, Enare,
sestre, maklen, Tito, Jože,
Poe, Col, esen. Smole, sto,
RE, tar, agitatorica, INA, ra-
nar, Naser.
Ne drži vse vendar tako nestabilno in to prav zdaj, ko vsi govorijo
o stabilizaciji
Mamica glej, kakšno perfektno darilo ti je očka prinesel
TEDNIK
— 6. marec 1980
OGLASI IN OBJAVE - 13
Krajani Pivenc v oddaji
izvasivvas
v ciklusu oddaj »iz vasi v vas,*- ki s krajšim presledkom teče že vrsto let
v programu radia Ptuj in za katerega je letos še posebno veliko zanimanje
med poslušalci in s tem tudi pripravljenosti za sodelovanje, se bodo že to
nedeljo v prvem delu oddaje predstavili krajani Prvenc — vasi na
Ptujskem polju, ki .se lahko ponaša z izredno aktivnostjo na vse področjih
razvoja. Z lastnim delom, sredstvi in prizadevanji so si zgradili lep dom
krajanov, skrbno pripravijo in izvedejo razna srečanja in prireditve, z
odgovornostjo pa razvijajo tudi tradicije narodnoosvobodilnega boja in
ljudske revolucije.
V nedeljski 50-minutni oddaji vas bomo skušali na kratko seznaniti s
samim krajem in življenjem v njem — nekoč in danes, vmes pa seveda ne
bo zmankajlo glasbe in domačega petja ter drugih zanimivih pripovedi,
ki smo jih zabeležili na magnetofonsi trak. Prvenčani danes z grenkobo
govore o starih časih in takratnem življenju, z veliko žara in navdušenosti
pa o razvoju po vojni in življenju, ki ga živijo danes. Seveda pa v oddaji
ne bt) tekla samo beseda o najresnejših stvareh, tudi kakšno smešno
bomo rekli vmes. Svoj radijski sprejemnik odprite torej v nedeljo ob 11
uri in 40 minut.	mš
GORELO
JE V ŠIKOLAH
v soboto je okoli 16. ure zbruhnil požar na gospodarskem poslopju
Franca Kanclerja iz Šikol 54. Intervencija gasilcev iz Šikol, Jablan in
Pragerskega je bila zelo hitra. Vendar je bil ogenj še hitrejši in upepelil
ostrešje gospodarskega poslopja. Požar je uničil štiri tone sena. precej
orodja in desk. Gospodarska škoda je ocenjena za okoli 120 tisoč
dinarjev, komisija UJV pa je ugotovila, da je požar nastal zaradi sa-
movžiga.
zk
Požar je uničil celotno ostrešje. Gasilci so preprečili najhujše, saj bi se
lahko vnelo še ostrešje nove stanovanjske hiše. (foto: zk)
Tudi v tednu od 26. februarja, do vključno 3. marca ni bilo na ožjem
območju ptujske občine težjih prometnih nezgod. Miličniki postaje milice
Ptuj in njenih oddelkov so tokrat posredovali v treh prometnih nesrečah in
•enem požaru. V nesrečah je bila ena oseba težje, dve pa lažje telesno
poškodovani. Materialna škoda na vozilih znaša okoli 50 tisoč din.
Vozil prehitro
Do nezgode je prišlo v soboto 1. marca ob 23.45 v Spuhlji. Voznik
osebnega avtomobila Marjan Kelenc iz Stojnc je peljal iz smeri Markove
proti Ptuju. Zaradi neprimerne hitrosti gaje v blagem ovinku zaneslo na
desno bankino takoj za tem pa na levo stran ceste pri čemer je zaprl pot
nasproti vozečemu vozniku osebnega avtomobila Francu Breclju iz
Markove 38. V trčenju je bila težje poškodovana sopotnica v Brecljevem
avtomobilu Terezija Lešnik, lažje pa voznik Brecelj. Obstaja utemeljen
sum. daje vozil Kelenc pod vplivom alkohola.
Obvestilo oškodovancem
Postaja milice Ptuj obravnava skupino storilcev, ki so organizirano
kradli denarnice na avtobusni postaji v Ptuju. Žrtve tatvin so bile le
ženske. Ugotovljeno je, da žrtve niso znane. Tatvine so bile v januarju
1980 in juliju ter septembru 1979. Postaje milice Ptuj poziva oškodo-
vanke da se čim prej zglasijo na PM Ptuj zaradi razjasnitve primerov.
- OM
PREDAVANJE
O RODNEM VRHU
V okviru cikla predavanj, ki jih je pripravilo Zgodovinsko društvo
v Ptuju, bo v ponedeljek. 10. marca ob 17. uri že tretje, to je zadnje
predavanje iz programa zgodovinskega društva za letos.
Na predavanju v ponedeljek nam bo etnologinja MAJDA ČE-
HOVA posredovala nekaj osnovnih misli o etnologiji, nato pa razgrnila
na primeru Rodnega vrha način življenja Slovencev v 20. stoletju na
našefn območju. Predavanje bo tudi spremljano z barvnimi diapozitivi.
Na predavanje, ki bo 10. marca ob 17. uri v novem srednješolskem
centru v Ptuju vabi Zgodovinsko društvo Ptuj.
POGOVOR Z LOJZETOM CENCEM, VODJEM OBČINSKIH SODNIKOV ZA PREKRŠKE V PTUJU
POOSTRENA KAZNOVALNA POLITIKA
Zaradi naraščanja nekaterih vrst
prekrškov je v letu 1979 občinski
sodnik za prekrške v Ptuju poostril
svojo kaznovalno politiko. O tem
je Lojze Cene, vodja občinskih
sodnikov za prekrške v Ptuju pove-
dal:
,,Lahko trdim, da smo v lanskem
letu dokaj zaostrili kaznovalno
politiko predvsem pri prekrških, ki
so bili družbeno škodljivi in težje
narave. Mislim predvsem na neka-
tere vrste prometnih prekrškov, na
prekrške javnega reda in miru ter
na gospodarske prekrške. Moram
reči, da smo sledili predvsem pripo-
ročilu izvršnega sveta SO Ptuj ter
priporočilu sveta za ljudsko obram-
bo, varnost in družbeno samoza-
ščito pri SO Ptuj, da naj poostrimo
predvsem kaznovalno politiko za
težje vrste prometnih prekrškov,
ker je na tem področju še vedno
stanje zaskrbljujoče.
Tako smo v letu 1979 kar 4.593
fizičnih oseb zaradi prekrškov
kaznovali z denarno kaznijo do 500
din. Izredno močno smo povečali
število kaznovanih z denarno kaz-
nijo do 1.000 din, občutno pa seje
povečalo število kaznovanih z
denarno kaznijo od 1.000 do 5.000
din. Za primerjavo naj povem, da
smo v letu 1978 z denarno kaznijo
do 1.000 din kaznovah le 301
osebo, v letu 1979 pa kar 1.586
oseb. Porast je torej očiten. K temu
naj še dodam, da smo lani izrekli
tudi precej več zapornih kazni,
predvsem zaradi težjih prekrškov s
področja javnega reda in miru,
med drugim tudi zaradi
nedostojnega vedenja fizičnih oseb
proti uradnim osebam, se pravi
organom milice.
V nekaterih primerih smo fizič-
nim in pravnim osebam izrekli
kazen ukora, predvsem zaradi
lažjih vrst prekrškov z upošteva-
njem olajševalnih oko 'ščin. Tako
smo lani izrekli 123 uko ov.
Zoper mladoletnike smo izrekali
306 vzgojnih ukrepov, ali opomi-
nov. Povratnikom pa smo izrekli
tudi lažje denarne kazni. V izrednih
primerih smo izrekli mladoletni-
kom tudi zaporno kazen, vendar le
do 15 dni. V tem primeru je šlo za
storilce z območja oddelka milice
Destrnik, kjer so mladoletniki
storili prava nasilniška dejanja. Za
takšen ukrep smo se med drugim
odločili tudi zaradi tega, ker je šlo
za nepoboljšljive povratnike.
Sicer smo v letu 1979 obravnavali
382 mladoletnikov, predvsem
zaradi storjenih prometnih
prekrškov. Ti prekrški so bili več
ali manj blage narave.
Najpogostejši so bili prekrški
zaradi vožnje motornih koles brez
ustreznih potrdil o znanju cestno-
prometnih predpisov. Med obrav-
navanimi je bilo tudi manjše število
povratnikov, vendar na splošno
ocenjujemo, da na tem področju
stanje ni zaskrbljujoče."
Dejstvo je, da je bilo v letu 1979
največ prekrškov s področja cestne-
ga prometa. Kako ste ukrepali pri
izrekanju varstvenih ukrepov?
,,Res je. Lani smo obravnavali
največ prekrškov s področja cestne-
ga prometa, zaradi česar smo med
drugim izrekli 539 varstvenih
ukrepov prepovedi vožnje in
odvzema vozniškega dovoljenja
zaradi vožnje pod vplivom
alkohola in drugih prekrškov, ter
kar 617 varstvenih ukrepov prepo-
vedi vožnje zaradi vožnje motornih
vozil brez vozniškega dovoljenja.
Tistim voznikom motornih vozil,
ki so storili prekršek, zaradi kate-
rega smo jim morali izreči varnost-
ni ukrep, smo izrekali predvsem
varstvene ukrepe s prepovedjo
vožnje motornih vozil določene
kategorije ali vrste v glavnem za čas
od treh mesecev navzgor. Največ
ukrepov prepovedi vožnje smo
seveda izrekli za čas treh mesecev,
povratnikom pa tudi za več mese-
cev. Na žalost so še zmeraj primeri,
ko nekateri vozijo motorna vozila v
času, ko jim traja varstveni ukrep.
Za tovrstne prekrške moramo var-
stveni ukrep ponovno izreči.
Podobno je pri voznikih, ki
vozijo motorna vozila v javnem
cestnem prometu, ne da bi že dobili
vozniško dovoljenje ustrezne kate-
gorije. Takim voznikom moramo
obvezno izrekati varstveni ukrep s
prepovedjo vožnje določene kate-
gorije ali vrste ' ozil za dobo od
enega do treh let Za povratnike so
kazni seveda višj
Pri izrekanju vdistvenih ukrepov
smo posvečali največ pozornosti
tistim voznikom, ki posedujejo
vozniško dovoljenje ,,B" katego-
rije, na podlagi katerega lahko
upravljajo osebne avtomobile in
traktorje. V primeru, da tak voznik
stori prekršek z osebnim avtomobi-
lom, zaradi česar smo dolžni izreči
varstveni ukrep prepovedi vožnje,
izrečemo ukrep le za vožnjo z
osebnim vozilom. Voznik lahko
tako še zmeraj vozi recimo
kmetijski traktor. Tistim, ki imajo
doma posestvo se to še kako pozna
in so kljub kazni zadovoljni.
Kot novost naj povem, da smo v
letu 1979 pričeli z izvajanjem
zakonskega določila, po katerem
sme pooblaščeni organ — sodišče.
organ milice, javni tožilec, oddelek
za notranje zadeve ali sodnik za
prekrške — predlagati posamez-
nega voznika, ki je storil prekršek
težjega značaja, da ga ponovno
pokličejo pred izpitno komisijo
kjer ponovno preverijo njegovo
znanje o varnosti cestnega prometa
in spretnosti vožnje. V lanskem letu
smo podali 6 takšnih predlogov, pri
tem pa se zavedamo, da je ukrep
predvsem preventivnega značaja."
Dejstvo je, da zaradi zastaranja
zadeve ali zaradi kakšnega drugega
vzroka včasih tudi ustavite
prekršek. Koliko takšnih primerov
ste imeli v letu 1979?
,,V lanskem letu smo ustavili 173
postopkov o prekršku; od tega
zaradi zastaranja 19 primerov,
zaradi pomanjkanja dokazov 77
primerov, zaradi umika predlogov
34 primerov, zaradi drugih vzrokov
36 primerov in zaradi smrti 7
primerov. Ce primerjamo podatke
z leti nazaj, potem z zadovoljstvom
ugotovimo, da število ustavljenih
postopkov pada."
Gotovo bo zanimiv podatek o
višini vplačanih denarnih kazni v
letu 1979, koliko sredstev je bilo na
ta račun zbranih in kakšen ter čigav
dohodek so?
,,Vplačana poprečnina je v celoti
dohodek proračuna občine Ptuj za
delo kritje potreb tukajšnjega
organa za kaznovanje prekrškov.
Čeprav smo v letu 1979 izrekli
nekoliko višje poprečnine kot leto
prej, smo zabeležili manjše plačilo.
Tako smo leta 1979 sprejeli za
687,800.— din vplačanih popreč-
nin. Od skupno 2.638.700.— din
zbranih sredstev za plačane
denarne kazni v lanskem letu naj
povem, da se vrača občinam 30
odstotKov, ostalih 70 odstotkov pa
se vrača fmancerjem za delovanje
temeljnih sodišč in temeljnega
javnega tožilstva."
M. Ozmec
Srečanje boik
in aktivistk NOB
V prostorih Matične knjižnice Slovenska Bistrica bo jutri, 7. marca
popoldne že tradicionalno srečanje bork in aktivistk NOB z območja
celotne občine. Srečanje, ki se gaje vsako leto udeležilo veliko bork in
aktivistk pa tudi mladine, prepričani so. da bo letos prav tako, bodo
popestrili še s predavanjem zgodovinarja Ferda Šerbelja, ki bo z besedo
in z barvnimi diapozitivi predstavil življenje in ustvarjanje znane sli-
karke Ivane Kobilice.
Viktor Horvat
V soboto, 1. marca 1980 sta na matičnem uradu v Ptuju svečano
obnovila 50-letnico skupnega življenja JANEZ in MARIJA GOLOB iz
Pobrežja 109, KS Videm pri Ptuju. V zakonski zvezi, ki st jo sklenila 2.
marca 1930 se jima je rodilo 6 otrok, danes pa ju razveseljuje še 8 vnukov
in en pravnuk.
Janez in Marija Golob med svojimi najbli^imi ob razglasitvi za
ztatoporočenca v poročni dvorani na magistratu v Ptuju
Foto: Langerholc
, RODILE SO:
Matilda Arnuga, Belšakova 31
—	dečka; Marta Braček,
Vitomarci 31 — deklico; Verica
Požegar, Bišečki vrh 30 — deklico;
Minka Kodrič, Dobrina 26 —
Jožeta; Marija Frangež, Sestrže 75
—	Mitja; Milica Zajšek, Podlože
12 — Jelko; Dragica Svenšek, Ju-
rovci 14 — dečka; Silva Malinger,
Gerečja vas 81 — Roberta; Tere-
zija Gašparič, Trnovski vrh 18 —
deklico; Stanislava Rantaša,
Bolehnečici 16 — Jožeka; Svetlana
Seničič, B. Kraigherja 19 — Niko-
la; Elizabeta Korez, Breg 15 —
Janjo; Marija Ribič, Kratka ul. 4
—	Mirana; Majda Voršič, Pavlov-
ci 15/b — Teo; Dragoslava Pulko,
Cermožiše 37 — Martino;
Danica Lovenjak, Hrvatski trg 5
—	Albina; Marta Zafošnik, Lo-
vrenc na Dr. Polju 36 — dečka;
Marija Toplak, Sakušak 23 — de-
klico; Mirica Slaček, Dravska ul. 3
—	Klavdijo, Vera Trunk, Strmec 19
—	Danico; Marija Kramberger,
Tnovci 24 — Andrejo; Hilda Be-
lec, Sp. Ključarovci 23 — Barbaro;
Irena Bračko, B. Kraigherja 13 —
dečka; Marija Taciga, Podlože 28
—	deklico; Slavica Filipič, M. Bre-
brovnik 6 — Petro; Terezija
Krajnc, Zg. Hajdina 96 — dečka;
Kristina Letonja, Žetale 57 — de-
klico; Olga Golob, Stojnci 142 —
dečka; Marija Emeršič, Lackova 3
—	dečka; Marjana Rakuša, Tr-
novci 22 — Natašo; Alojzija Raz-
lag, Bratonečice 3/a — dečka:
Marija Haložan, Pavlovski vrh 37
—	Gabrijelo; Ljudmila Kaučič,
Strezetina 11 — Ksenijo; Angela
Nedeljko, Bodkovci 47 — deklico;
Marjana Srša, Ljutomerska 12,
Središče — Melito; Ivanka Belšak,
Skorišnjak 17 — dečka; Milena
Jakomini, Sobetinci 41/a — dekli-
co; Meta Potočnik Dornava 148
—	Damjana; Vesna Stok, Bjediče-
va 8, Ljubljana — Kosta; Elizabe-
ta Kokot, Hrastovec 29 — dečka;
Božena Kosi, Veržej n. h. —
Darka; Marija Kos, Podvinci 91 —
dečka; Silva Jakob, Titov trg 10 —
Tomaža, Milojka Radinger, Grabe
32 — Tamaro; Amalija Predikaka,
Dežno 1 — Janjo;: Zdenka Kop-
čič. Straže 1 — deklico.
POROKE:
Milan Kovačič, Rimska 3 in
Irena Kekec, Reševa 22; Branko
Habjanič, Prvenci 29 in Terezija
Segula, Dornava 133; Marjan
Korošec, Rogaška Slatina, Izselje-
niška 1 in Marijana Krempl, Do-
lena 5; Milan Krajnčič, Popovci 20
in Jožica Hrušman, Popovci 20;
Zvonko Marin, Bresnica 72 in Sil-
va Munda, Polenci 25.
UMRLI SO:
Drago Mohorko, Zgečeva 4,
roj. 1929, umrl 23. febr. 1980;
Kristina Pihler, Kariževa 2, roj.
1896, umrla 23. febr. 1980: Jožef
Lešnik, Spuhlja 35, roj. 1932,
umrl 20. febr. 1980; Jožica
Koter, Peršonova i6', roj. 1888,
umrla 26. febr. 1980; Jožefa
Dovečar, Strjanci 33, roj. 1917,
umrla 27. febr. 1980; Jožefa
Kamenšek, Zg. Pristava 53, roj.
1913, umrla 27. febr. 1980, Jožefa
Kamnšek, Zg. Pristava 53. roj.
1913, umrla 27. febr. 1980;
Frančiška Poljak, Trg svobode 4,
roj. 1909, umrla 13. lebr. 1980;
Danica Breznik, Ciril-Metodov dr.
8, roj. 1951, umrla 27. febr. 1980;
Franc Drevenšek, Mala vas 22,
roj. 1926, umrl 29. febr. 1980;
Ivana Lenart, Pacinje 40, roj.
1902, umrla 2. marca 1980; Franc
Babosek, Stuki 5, roj. 1914, umrl
22. februarja 1980; Antonija Ar-
nuš, Podvinci 55, roj. 1903,
umrla 26. febr. 1980.
TDNIK
izdaja zavod za časopisno m ra
dijsko dejavnost flADIO-TEDNIK
62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt
ni predal 99. Ureja urednišk
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no
vinarji zavoda, direktor in glavn
urednik MIHAEL GOBEC, odgo
verni urednik FRANC FIDER
§EK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUŠNIK. Uredništvo in uprave
Radio-Tednik, telefon (062) 771-
261 in 771-226. Celoletna na-
rcfčnina znaša 250 dinarjev, za
tujino 350 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.