0 1 UREDNIŠTVO V.ARJE je v Ljubljani, Frančiškanska nlica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s poSiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36‘—. : ; Posamezne številke po 8 vin. V Ljubljani, v torek dne 3. junija 1913, ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •* / ob pol 11. dopoldne. •_ % UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5tev. 6, II. in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7.’ zveee Jnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo * Reklamacije lista so poštnine proste. ——. Stev. 596. Leto III. Polkovnik vohun. Take senzacije Avstrija že dolgo ni imela: V elegantnem dunajskem hotelu, kamor zahajajo le izbrani izvoljenci (ega sveta, najdejo go-Sta, polkovnika generalnega štaba, oficirja naj-izrednejše kariere, moža sijajne bodočnosti, mrtvega. Browning.v sobi in kos papirja na katerem je zabeležena njegova smrtna ura, izključuje vsak dvom: Umrl je od svoje roke. Drugo jutro poročajo časopisi, da je mož, general-Štabni šef praškega vojnega zbora, preveč delal, pa da se mu je vsled tega najbrže zmešalo in je posegel po revolverju. Ali oficiozne neresnice imajo nekaj časa v Avstriji nenavadno kratke noge. Kmalu so se ide širiti govorice, ki so imele trdnejšo podlago kakor iz uradnega vira prihajajoče notice; in naposled je prišlo tudi oficielno priznanje. Polkovnik generalnega štaba Redi je bil vohun; vojaške oblasti imajo vse dokaze v rokah, da ga }c neka tuja država bogato plačevala za izdajstvo in da je bila velesila, ki bi bila zadnje mesece vsak trenotek lahko postala naša sovražnica. tako natančno obveščena o naših najtaj-Jiejših vojaških namenih, o našem mobilizacijskem načrtu, o naših skrivnih gibanjih, da je v«ak naš korak takoj »koivterkarirala«. In vse tajnosti je izvedela od ces. kr. polkovnika generalnega štaba Redla . . . Ko so imele vojaške oblasti nedvomne dokaze v rokah, so ga zvabile na Dunaj. Tukaj so ga nakratko zaslišali, povedali mu. da ie vse razkrito in da ne bi tajenje nič pomagalo, pa so zapustili sobo. Na mizi pa so pustili — nabito pištolo in inštrukcijo, kako sc z njo ravna. Ob 4. zjutraj so zbudili njegovega slugo, naj gre pogledat, kako je njegovemu gospodu. In spoznali so, da je »vse v redu«. Polkovnik je bil mrtev. Samomor. Z mrtvim osumljencem se ne more voditi nobena preiskava, zapreti ga je mogoče le še v grob. Saj se je obsodil sam. To je senzacija! Veliki impresario evropskih Spektaklov gospod Kania si lahko zadovoljno poinane roke. Kaj je zdaj Proehaskova afera, kaj Skodra in Skader! Prav ko so nje-«ove velike iznajdbe dosegle svoj namen ?n bi spomin nanje utegnil postati neprijeten, ga pokoplje — vohunstvo ces. kr. polkovnika! Izreden dogodek. In v popolnem obsegu še ni niti znan. Kdove, kako daleč sega mreža te špionaže, kdo ve. kdo je še vanjo zapleten? Treba bo še dosti govoriti o teni militarističnem polomu • ali ustavimo se za enkrat pri polkovniku Redln. Razburljiv je njegov shičaj. o tem ni dvoma; razburjati mora militariste in civiliste. Kajti če ie mogel biti mož, ki bi bil v kratkem postal general in kateremu se je odpirala pot do najvišjih vojaških časti, špion in izdajalec. če je mogel leta in leta opravljati svoj posel, živeč kakor kapitalist, ne da bi bil kdo kaj opazil, če so sc mogle prodajati najtajnejše vojaške skrivnosti, tedai se mora zamajati vsako zaupanje. Česa se ni bati, če je vse to mogoče? Ob vsej tej razburljivosti škandala, ki je očiten vsemu svetu, pa bi bilo samo razburjanje zelo zgrešeno. Oficirji generalnega štaba polagajo takemu človeku nabit revolver na mizo, in če ga porabi po priloženi instrukciii, je zadeva zanje rešena. S tako rešitvijo pa se ne bodo zadovoljili ljudje, ki hočejo razumeti vzroke in zveze; če je bil mogoč tako kričeč siučaj, ki ne pomeni le škandala — kajti to bi bilo najmanjše — tedaj }e treba izvedeti, kako je bil mogoč. Vero, da so zločini privilegij »nižjih« slojev, smo že davno izgubili. Prirodoslovno je dognano, da je polkovnik generalnega štaba, minister in kartelni kapitalist sestavljen iz enake snovi kakor proletarec; meso, ki je sposobno za greh pod raztrgano suknjo, ima to sposobnost tudi v najdražji obleki. Vendar so razlike velike. Ce bi ljudje enostavno sledili svojim prvotnim nagonom, bi bil na svetu skoraj sam greh in zločin. Vpraša se, koliko moči ima človek, da se upre izkušnjavi. ki preži nanj za vsakim vogalom, .le že prav. da so značaji različni. Ali dyoje povsem enakih značajev bo različno ravnalo. če so razmere različne. Z večjo silo in pogosteje se približuje izkušnjava revežu kakor bogatinu. Boljše materielne razmere in boljša vzgoja krepi odix>rno silo, pomanjkanje in slaba vzgoja jo slabi. Zato je proletariat bolj obsojen na pregrehe kakor bogati sloji. Polkovnik Redi pa ni bil proletarec, in vendar je zagrešil zločin, katerega se je od Efial-tovih časov držala največja sramota. In vendar mora biti tudi ta zločin razumljiv. S samo konstatacijo »Redi je bil lump« ni nič opravljeno. Razumljiv je ta zločin iz splošnih kapitalistično družabnih razmer in iz posebnega militarističnega sistema. V kapitalistični družbi je denar vsegamo-gočen vladar. Nezaslišano moč daje človeku bogastvo. Odtod prihaja silno stremljenje tja, kjer se blešči zlato, odtod strašna pohlepnost po denarju, ki sc ne zadovoljuje, če ga ie dovolj za vsakdanje potrebe, ampak ga hoče več in več, za rezervo, za razkošje, za moč, za večjo, za vedno večjo moč. Zločin je v tem stremljenju večen pomočnik. Vseh velikih bogastev se drži kri; kjer se kupičijo miljoni in miliarde, lam ie jok in stok in škripanje z zobmi; pohabljeni udje, prezgodnja smrt, beda vdov in sirot znaša velike kapitate na kup. Vedno zahteva poklic kapitalista nekoliko brezvestnosti, še češče je zahteva mnogo. Prilik, da se pride do denarja z brezvestnostjo in brezobzirnostjo, pa je precej. Izkušnja vo poraia kapitalistični sistem, ki le sam po sebi mogoč le ob brezvestnem izkoriščanju tujega dela. tujih moči in tujih slabosti. Tako kakor roparski vitez industrije pač ne pride oficir do bogastva. Ali moč denarja, ki ie posledica kapitalizma, je tudi zanj mikavna. Tudi njemu pomeni denar živlienske ugodnosti, užitke, luk-sirs. vpliv, socialen ugled in ik>večano samostojnost. Militarizem, ta od ostalega ljudstva s kitajskimi zidovi ločeni svet. ki si je do dvajsetega stoletja ohranil srednjeveško fevdalne šege in nazore, vendar ni mogel uiti vplivom modernega kapitalizma. Častniški zbor, ki ie bil tekom stoletij vzgajan v aristokratičnem duhu in vajen splošno priznanega prvega mesa v družbi, si lioče ohraniti nekdanji socialni položaj in ugled; za to pa v dobi kapitalizma ne zadostuje več uniforma in sablja, kajti tudi socialno vrednost določa tukaj denar. In oficir. Anica Rihla. (Dalje.) Mate sledi duet gospodičen Luizc in Kati. Plakat zunaj pri vhodu in za oknom, razsvetljene njih fotografije, ju nazivlje »češka slavčka«. To ime sta si baje prinesli iz bratske Rusije, fz Lodzi, kjer je pred dvema letoma gostovala cela družba. Luiza je visoka blondinka, Kati je majhna, bleda, s temnimi lasmi in krasnimi modrimi očmi. Postavili sta se. ena na 'desno, druga na levo stran odra, harmonij je zavreščal in oni sta začeli: Pa četudi svet pogine, nikdar Pražan ne premine, dokler v vrčku pivo teče, v srcu ima vrisk in spev, če se tudi svet poruši,^ nam humorja ne zaduši, in zato prepevajte in veselo ploskajte! »Gospod Mareš, ploskajte!« .ie zaklicala gospodična Luiza z odra našemu družabniku. In harmonij je začel iznova. in gospodični sta peli iz-nova to kitico kot refren, ploskajoč po taktu, m vsa gostilna je ploskala z njima. In ko je bila odpeta kitica, sta že zapeli: ^ To je gotovo, ' . nas nič He briga, naj bo tako ali tako, ato kakorkoli, na kar je sledila dmfta kitica, ki sc je zopet ponavljala s taktiranim ploskom vseli prisotnih, in ko je bila pesem odpeta, so razploskane dlani 'divjale dalje, da se je vsa dvorana stresala. Gospodični sta stopili v ospredje in se klanjali. Luiza je zakriknila dol nekaj podobnega: I dajte že mir! na kat so dlani še huje divjale, dokler ni nova melodija harmonija naznanila novega nastopa; gospodična Kati je nastopila in peta s svojim otroškim nežnim altom: Trditi nočem, da najlepša sem, pa vendar tudi grda nisem, ko grem po mestu, rade se oči gospodov za menoj ozirajo, toda zasnubit — nihče noče mene, jaz pa sem tako krepostno dekle, tako krepostno deeee- (trilček) klc. Jaz bi vas vzel takoj — or1'5 cil se ie nekdo od zadej. — Pojdite na Zeleni trg, očka — odvrnila je gospodična Kati jezno. V tem ic priletela gospodična Luiza in zapela svojo arij ): Sem vesela deklica, rada b’ se možila itd., potem sla se objeli okrog pasu in zapeli duet na slavo in hvalo Pražank. Sledil ie gromovit plosk, gospodična Luiza ie skočila z odra, vzela krožnik in šla pobirat. In potem je zopet zaječal harmonij, in Mareš nam je takoj po prvem tonu aviziral biser celega večera: Izpoved od Suppčja. Gospod Kohn (»prva moč družbe«), tudi tak »bivši človek«, je nastopil v sutani duhovnika in izpovedoval gospodično Kati. Kakor star Favn je slastno poslušal izpoved nedolžnega deteta, ki je svojemu ljubemu dalo nekega krasnega večera — prvi poljub. Občinstvo je napeto poslušalo, ali ogrelo se le ni, ker je pričakovalo večje pikanterije. Plosk je bil dokaj slab, toda gospod Kohn je goste zopet spravil v dobro voljo; jedva je zamrl slabi plosk. skočM je na oder in mavš-IjaJ: ln Vi ste mislili, da sem tez duhovnik? Vsak, kdor me vidi, kdor me siiši, m zlasti. Vdor me duha, poreče, da sem Žid — nato je sledil komtčen nastop o zidu in Židih, pri katerem }e občinstvo rjovelo od razkošja, in skončal i* z refrenom pesmi, ki je vzbu*dil navdušenje, kakor, ga nikoli več nisem videl v življenju: Pogledat oni dan sem šel v gledišče nemško tja, sem sedež kupil si, bila je »lepa Helena« — Sedim in oziram se, ki je že v vojni akademiji slišal, da je njegov stan prvi na svetu, visoko postavljen nad civi-listovsko plebejstvo. spozna v življenju kmalu, da se nekaj ne ujema. O pravici svojih privilegij ne dvomi lahko; opažati pa mora, da je velik del njegovih predpravic zelo akademičen, ako jih ne more finančno podpreti. Važnost denarja mu militaristična praksa sama vtepa v glavo. On se ne more kakor navaden meščan poročiti z dekletom, ki ga ljubi, ampak le z žensko, ki ima potrebni denar za kavcijo. H kavaleriji pride le tedaj, če ima premoženje, tako nastajajo razlike med posameznimi četami, aristokratičnimi in plebejskimi. Bogastvo odpira vrata v kroge, ki so tudi častniku, če je siromašen, zaprta; denar sipleta zveze, ki lahko pospešijo karjero. Veliko potov do bogastva pa častnik vendarle nima. Za konjsko trgovino je treba že nekaj začetnega kapitala, pa znanja in navihano-sti. Za sleparski dobiček ima tupatam kdo priliko, če posreduje oprostitve od službe. Militarizem pa ima posebno inštitucijo, ki je pravzaprav v kričečem nasprotju s pojmi vojaške časti in ravnih potov. To je špionaža. Vse države vohunijo, in čimbolj se razvija militarizem, tem obsežnejša postaja špionaža in konteršpionaža. Enaki razlogi porajajo v kapitalističnih državah militarizem in špionažo; eno se ne da ločiti od drugega. Uspešna špionaža pa ni mogoča brez izdajstva. Fotografija kakšne baterije, opis novega kanonskega zaklepa, sestava tega ali onega razstreliva, za katerim vohajo cele čete špionov, so malenkosti v primeri z bojnimi nameni, z mobilizacijskimi načrti, s plani prvega armadnega razvoja, s projekti invazije itd., z rečmi torej, ki so jkhI ključem in jih ni mogoče doseči drugače kakor s pon*očjo onih, ki jih zaklepajo. Špionaža in izdajstvo uspevata na enem deblu. Redlov slučaj ne pomeni le poloma ene Človeške eksistence. V tej katastrofi se razkriva nekaj hujšega. Možnost Redla in tovarišev, možnost izdajstva, ki lahko uniči vse ličinke s težkimi miljoni Ijud^ega denarja plačanega militarizma, ki napravi vse ogromne žrtve lahko iltizorične, ima svoje korenine v kapitalizmu in njegovem protidemokratičnem militarizmu. Seveda je bilo treba tudi v tem okviru še neštetih drugih grehov, da je moglo izdajstvo uspevati. Trajalo je leta in leta, spoznanje, da morajo biti špioni na važnih mestih vojske se ni porodilo .šele na dan pred Redlovim samomorom. Razkošno življenje špiona. ki je mogoče le ob velikanskih dohodkih, ni bilo tako skrito, da ga ne bi bil mogel opaziti generalni štab. Vkljub temu je moral priti takorekoč slučaj na pomoč, da je razkril senzacionalni zločin. To je omogočila posebna struktura našega militarizma, ki se ni ničesar naučil od demokracije, ker misli, da bi bilo to izpod njegovega dostojanstva. Redla so pokopali — kot »navadnega« civilista, seveda — z njim pa ne more biti pokopana afera, ki kriči po jasnosti in po temeljiti reformi. * DR. OTON BAUER: Agrarne carine. (Konec.) lo razmotrivanje velja pač samo za žitne, carine. Od dobičkov iz carin na živino in odi prepovedi uvoza živine doteka nekaj večji del malim obratom. Po poljedelski obratni statistiki se porazdeli število živine na razne obrate sledeče: poljedelski obrati z rodovitnim površjem z manj kot 2 hektarjema z 2 do 5 hektarjev . z 5 do 20 „ z 20 do 100 z več kot 100 hektar. . štev. obratov z govedom štev. goved št. goved vteliobratili na obrat . 718.500 1,232.007 1.7 . 715.610 1,975.503 28 . 595.932 3,343.032 6 6 . 136.375 1,795.130 13-2 . 12.101 679.536 56-2 2,178.500 9.026.208 41 Poljedelski mali obrati se več pečajo z živinorejo nego s pridelovanjem žita. Toda gotovo je, da /15.610 malih obratov z 1 ali 2 repi nima dobička od draginje mesa; od draginje mleka le v mali meri. Od 2,178.500 živinorejskih obratov torej nima 1,434.110 od podražitve pridelkov živinoreje nobene ali ima samo neznatne koristi — samo tretjini obratov priteka tudi ta dobiček. Kako so glasovale stranke v parlamentu dne 22. novembra 1911 o predlogu sodruga dr. Ren-nerja za uvoz inozemskega mesa? «> C JO •> i Glasovalo jeza predlog Za predlog nigla sovalo Glaso-je proti predlogu 1 Bilo je odsotnih $t. v " o št. Iv “/0 Št. v 0/0 št v */o i ! Ruski nacionalisti I 0 0°'o 2 100';. 2 100*,. 0 0% j Rumuni 5 0 0®/o 5 100*o 4 K0«;o 1 20»/o Rusini 28 o; o"/o 28 ICO* » 20 7Io/o 8 290/o Poljaki 72 9jI20/o 63i88° '0 44 «1% 19 270/0 Kršian. soclalci 73 11 15»/o 62! 85% 58 80» 0 4 S«/« Jugoslovani 37 6l 16«/o 31184% 24 aši pevci ob sredah in ob nedeljah, v pondeljek pri sosednem »Rozvarihi«, v torek nasproti pri ^Labodu«, v četrtek in soboto pri »Medvedku« na Perštejnu. Petek je bil dan počitka ln mi smo jih obisk a vali v teh gostilnah in jim bili prijatelji. Posedali smo z njimi v oblakih tob^iovega dima pogovarjajoč se. in njihov ubogi človeški »jaz« se nam je pojavljal brez vseh okoliščin, br-ez lrtimbc in pretenzij. Ubogi stvori! Zrno. ki ga je Usoda, velika Sejalka, vrgla na skalo, in zrno je v skalo pognalo koreninice in hoče rasti! Veter upogiblje rastlino, ona se maje; dež bije vanjo, ona se stiska k mačehnemu kamenju, snega se naleti nanjo, ona se z njim zagrne, da je ne dosežejo hujši mrazovi — vsemu se prilagaja, vse zmore, samo da bi mogla živeti, živeti, živeti . . . -Rafaela je imela doma četvero otrok in jetičnega moža. Ko je 'odpela kakšen brezstiden svoj kuplet. ie skočila z odra in letala po gostilni kakor sraka. Tu je izberačila presto, ondi par klobasic, tam nekaj fig, pa zopet košček zrezka in prihitela k naši mizi, zaobalila in previdno shranila v kot na stol, pod svojo veliko progasto ruto. Potem je sedela in topo gledala na prazno. O polnoči je pobrala svojo ! • ■ ;rio mezdo, zavezala )o v žepni robec, ogn se z ruio in hitela s svojimi culicami nekam na rran-iišek (del Prage). Časih se je pa zgodilo to- ie: Rafaela ni letala po sobi, ni prosjačila pri nikomur. ampak posedala je v odmorih poleg nekoga, vesela, žareča, kipeč od dobre volje; smelo zaupna; i« tisti nekdo je bil kakšen rodoljub z dežele, rejen, potan, razvnet, z zlatimi prstani m na telovniku s težko verižico. »Aha, Rafaela je našla kalina!« so suho omenjali4njeni kolegi in se niso več brigali za njo. In za take slučaje je imela Rafaela kuplet, čigar refren se je glasil: Ti, H, edini ti, j zame di uzega ni. ti si moj srečni san. zate življenje danv? te#a Je pela in kazala zaljubljeno zavij^jog o® »a dragega rodoljuba z dežele. — In po polnoči je odhajala z njim zavešena v mesto . . . In nikomur ni prišlo na misel pobrati in vreči kame« za njo . . . (Dalje.) Dočirn od socialnih 'demokratov ni riihče Klasova! proti predlogu, je od 431 meščanskih poslancev glasovalo proti 267 (62 %). ITočiin je od socialnih demokratov bilo odsotnih le 6 (7 %), je od 431 meščanskih poslancev bilo odsotnih 50 (12 %). Tako služi agrarna carinska politika le koristim veleposestnikov in velikih kmetov. Stroške te carinske politike morajo plačati ljudske množice v mestu in na deželi. Socialna demokracija se zato bojuje z vso .energijo proti, agrarnemu zakonodajstvu. Že pri posvetovanju carinskega tarifa leta 1906 je poslanec sodrug Seitz predlagal odpravo žitnih carin; njegov predlog je bil od vseh meščanskih strank odklonjen. Ko so potem žitne cene hitro rasle, so socialni demokratje zahtevali začasno odpravo žitnih carin s predlogom Schrammlo-■vim; predlog je bil 28. novembra 1907 odklonjen. Zahteva se je vnovič vložila v resoluciji Seitza pri proračunski razpravi. Meščanska večina pa je sprejela 23. junija 1909 zavlačevalni predlog Steinwenderja, po katerem naj se od-kaže predlog Seitza proračunskemu odseku. [Tam so ga meščanske stranke pokopale. Socialni demokratje so predlog vložili četrtič (Ha-nusch oktobra 1909); takrat je krščansko-soci-'alni poslanec Fink vložil zavlačevalni predlog, naj se stvar odkaže dravinjskemu odseku, katerega je bilo treba šele izvoliti. Ravno tako so socialni demokratje zahtevali odpravo uvozne prepovedi za živino in meso: (28. novembra 1907, 29. oktobra 1909, 1. decembra 1910. 29. julija 1911, 28. novembra 1911). Dokler in v kolikor se ne bi dale odpra-jvitj te prepovedi brez nevarivosti za zdravje ■naše živine, naj bi se vsaj ustanovile na mejah (državne klavnice, naj bi se uvažala inozemska živina v te klavnice rn meso naj bi se prevažalo jv hladilnih vozeli v velika konsumna središča.. Na ta način bi se dalo upeljati inozemsko meso brez strahu, da se zanese k nam živinska kuga. To se je zahtevalo tako v predlogih Schrammla in Rennerja kakor tudi Hanuscha in Reumanna. Tudi izpolnitev teh zahtev je ostala nerešena vsled odpora agrarcev in malobrižnosti meščanskih mestnih zastopnikov. Naš boj proti agrarnim carinam je boj za zdravo ljudsko hrano, za ljudsko zdravje. Obenem je boj proti zaprekam, katere je agrarna jgospodarska politika postavila razvoju industrije, boj za prosti razvoj gasili gospodarskih Sil. Končno je to boj proti povečevanju zemljiške rente na stroške delavske mezde, proti izkoriščanju ljudskih množic po zemljiški gospodi. Tudi ta boj spada v zgodovinsko borbo za odpravo gospodarskega izkoriščanja. Ne bojujemo 'se proti žitnim carinam kot pristaši svobodne trgovine, ne kot zagovorniki prostega tekmovanja. temveč kot zagovorniki ljudske pravice do zemlje. Zemljo — prvotno posest in dedščino iljudstva — vrniti onim, kateri jo obdelujejo in njene sadove predelujejo — to je cilj zgodovinskega boja. kateri se začenja z bojem proti agrarnim carinam, ■ Prevedel R. T. Ljubljana in Kranjsko. Nova nespodobnost dež. odbora. Kaj pove dr. Triller? »Slov. Narod« objavlja v poročilu o zadnji seji dež. odbora med drugim sledeče; »Deželni odbornik grof Barbo čestita deželnemu glavarju v imenu odbora k SOletnici ter predlaga, naj deželni odbor izreče pri tej priliki najstrožjo obsodbo napadov, ki so se pojavili v zadnjem času zoper zasebno čast gospoda glavarja in njegovo privatno življenje, ki nima s političnim delovanjem nikakoršnega stika in ki se žal niso ustavili niti pred rodbinskim pragom. — Potem ko se je konstatiral strogo nepolitični značaj tega predloga, bil je soglasno sprejet.« —. Klerikalci so potemtakem preprosili grofa Barbota, naj predlaga v deželnem odboru zaupnico dr. Šušteršiču in naj mu priskrbi izjavo, s katero se leliko izkaže pred javnostjo z ozirom na težke očitke Kamile Thei-.merieve. Ampak z naročeno »satisfakcijo«, ki mu jo je dal dež. odbor, se javnost ne more zadovoljiti in deželni glavar mora že drugače odvaliti od sebe Theimcričine očitke, poiskati si mora drugačno zadoščenje. Popolnoma bosa je trditev, da se ti napadi tikajo privatnega življenja, z rodbinskim življenjem deželnega glavarja in da nimajo s političnim delovanjem nikakršnega stika. Ravno narobe je res! Razen nekaj napadov osebnega značaja — ki bi bili prav lehko izostali — razkriva Theimerjeva madeže iz dr. Šusteršičevega političnega delovanja. Javnost se prav gotovo ne vznemirja zavoljo štajerskih pulardov in morskih rib, kj ijih Theimerjeva očita deželnemu glavarju, ampak z vso pravico smemo terjati pojasnilo, kaj .je z ostudnim političnim spletkarjenjem, ki ga 'je Theimerjeva očitala dr. Šušteršiču sklicujoč ,se na različne izjave klerikalnih veljakov, kaj je na vmešavanju dr. Šusteršičeve žene v uradno poslovanje deželnega odbora itd. Te reči se prav živo dotikajo dr. Šusteršičevega .političnega delovanja in deželnega glavarja iprokleta dolžnost je. da se glede na te politične očitke, ki niso bili tjavendan izrečeni, temveč iprecej dobro podprti, javnosti opraviči. Doslej ina te napade dr. Šušteršič še ni reagiral in tudi »Slovenec« je odgovoril na stvarne obdolžitve le z nizkotnimi, nespodobnimi in nekavalir-iskimi psovkami. Zato je sklep deželnega odbora velika predrznost in huda politična nespodobnost. ker brez preiskave podeljuje dr. šu-jsteršiču generalno odvezo, namesto da bi ga v. imenu javnosti prisilil, naj se opraviči. — Pa še nekaj je na poročilu o seji deželnega od-ibora zanimivega.^ »Slov. Narod« poroča, da je 'bila odveza dr. Šušteršiču sklenjena soglasno. Kolikor nam je znano, je član deželnega od-jbw«. tu4i'». dr. Karel Triller, kot zastopnik tiste stranke, v čije glasilu je ^Theimerjeva začela [svoja kampanjo proti dr. Šusteršigi in ostalim [klerikalnim korifejam. Ker iz poročila ni raz-jvidno. ali je dr. Triler bil po važnih opravilih (zadržan in ni prisostvoval seji, se vsi začudeno vprašujejo, ali je tudi dr. Triller obsodil kampanjo Theimerjeve, ali je tudi dr. Triller podpisal v dež. dvorcu dr. Šušteršiču izpričevalo o političnem poštenju, ki mu ga v »Narodu« odreka, lo bi bila taka nemožatost. da si je ne upamo zalučiti dr. Trillerju v lice, dokler za trdno ne vemo, da je pri navedeni izjavi sodeloval. Zato pričakujemo od dr. Trillerja. da zadevo pojasni! — Vprašanje deželnega gledališča. Vsled prepovedi kinematografskih predstav v gledališču. ki naj bi služile v saniranje gledaliških financ, je pahnjeno Dramatično društvo v težko finančno zagato in visi letošnja gledališka sezona v zraku. Sobotni občni zbor je na predlog društvenega odbora pozval ljubljanskega župana, da sestavi dcputacijo, ki naj od deželnega odbora izposluje prepustitev deželnega gledališča »Dramatičnemu društvu« do 1. aprila 1914 in sicer brez pridržka, proti zmerni najemnini. Ako ostane intervencija te deputacije brezuspešna, ustavi društvo 30. t. m. svoje delovanje. Ako dobi društvo gledališče, v najem, namerava za to sezono opustiti operne predstave in se omejiti na drame in operete. Nadalje Je bil sprejet predlog g. Gust. Pirca, da se naprosi ljubljanska občina, ako dež. odbor društvu ne odstopi gledališča, naj se še neporabljeni ostanek občinske podpore uporabi za sus-tentacije domačih igralcev, ako se zavežejo, da bodo v slučaju potrebe, slovenskemu gledališču na razpolago. — Obstanek slovenskega gledališča je sedaj v rokah klerikalnega deželnega odbora. . ~^h°d v šiški o obč. gospodarstvu snoči pri Anzoku je bil še precej dobro obiskan. Sodrug Anton Kristan je uvodoma sicer izrekel obžalovanje, da ni boljšega obiska, ker občinske razmere morajo pač še vse bolj zanimati delavsko ljudstvo. Ostro je kritiziral besede in dejanja šišenskih liberalcev v občinskem odboru. Govorili so še: liberalca gg. Kralj in Cimerman in klerikalec Orehek. — O shodu prinesemo jutri obširno poročilo. — Javen" društveni shod organiziranih železničarjev bo 4. t. m. zvečer ob tri četrt na 8 v gostilni gospe Celarc v Spodnji Šiški z dnevnim redom: 1. poročilo personalne komisije; 2. raznoterosti. Železničarji! Pokažite, da se zavedate pomena organizacije in pridite vsi. Stvar je važna! — V nedeljo vsi na Fužine. Lokalna organizacija socialno demokratične stranke v Mostah priredi v nedeljo 8. t. m. na Fužinah pri »Šta^ jercu« veliko vrtno veselico z bogatim sporedom in plesom. Vstopnina 30 vinarjev. Začetek ob treh popoldne. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo! Vabimo tudi vse ljubljanske kt okoliške sodruge k veselici. — Umrli so v Ljubljani: Anton Sernjak, sobni slikar, 32 let. — Alojzij Zadnikar, mizarski vajenec, 15 let. — Ivan Korošec, rejenec, 5 let. — Elizabeta Košir, mestna uboga, 85 let. — Josip Simončič, sin izvoščka, 32 ur. — J ar nez Kuhar, rejenec, 10 mesecev. — Razmere v »Unionu«. Gost kavarne »Union« nam poroča: Včeraj ob eni čez polnoč je zmogla kavarna grandhotela vsega vkup tri steklenice piva — od teh ena je bila bolj kot za navadnega gosta primerna za tržnega nadzornika — in prijateljem cigaret sta bili na razpolago — dve »dami«, Ali so vse pivo popili in vse cigarete pokadili gospodje upravni svetniki, ko so se posvetovali, kako onemogočiti rerita-biliteto »Uniona« mi ni znano. Prav tako se nisem prepričal, ali jim je zmanjkalo tudi kofeta. Morda to pove vodstvo podjetja? Kinematograf »Ideal«. Novi spored ima dve senzaciji. Izredno lepa je drama »Nabob« po enakoimenskem romanu. Drama v barvah in treh delih. Sijajna je veseloigra »Mož s tremi ženami«, tri dejanja, v glavni vlogi Prince (Mo-ric). Najnovejši Pathč-Journal in velekomičm film »Frid je diplomat« dopolnjujejo prvovrstni spored. V petek zajamčeno izborni spored z Nor-disk-dramo »Srčna igrača«, Psylander v glavni vlogi. V soboto Asta Nielsen; »Grehi očetov«. Gospodarski izgledi balkanske zveze. (Misli bolgarskega socialista.) II. Kakšne ugodnosti nudi balkanska federacija za gospodarski razvoj balkanskih narodov, kakšen silen pogon je za razvoj njihovih proizvajalnih sil, je jasno, ako pokažemo, da bi še danes balkanske dežele, ako porušijo med seboj carinske meje, mogle porabiti med sabo velik del svojega industrijskega in agrarnega izvoza. Za Bolgarsko je turški trg neobhoden. Bolgarska je leta 1908. izvozila: 1. živine za 6,437.100 frankov, in sicer za 5,647.600 frankov, t. j. 88 °/o v Turčijo; 2. živalskih pridelkov za 3,260.000 frankov, in sicer za 3,192.800 frankov t. j. 9S odstot. v Turčijo; 3. moke za 5.326A55 in sicer za 4,962.700 frankov, t. j. 93 odstot v Turčijo; 4. tekstilnih izdelkov za 3.238.100 in sicer za 2,871.300 frankov, t. j. 89 odstot. v Turčijo; 5. žitni eksport v Turčijo je znašal 19 miljonov frankov, t. j. četrtino vsega bolgarskega žitnega izvoza. I e številke kažejo, da sprejema več nego 90 odstotkov izvoza bolgarske industrije, okolo 90 odstotkov izvoza naš živinoreje in 25 odst. našega žitnega izvoza turški trg. Kako naj Bolgarska ohrani in razširi zanjo neobhodno potrebni trg? Samo z balkansko zvezo, ki odpravi one relativno nizke carinske postavke, s katerimi obdavčuje Turčija naše blago. Nasprotno: ako se dežele evropske Turčije razdele med zmagalce. pograbijo Grška, Srbija in Albanija najmanj polovico tega ozemlja m Bolgarska izgubi s tem polovico svojega dosedanjega trga. ker se bodo Srbija, Grška m Albanija ogradile z mnogo višjim carinskim obzidjem, zlasti proti industrijskemu uvozu, nego Turčija. Z druge strani more samo s pritegnitvijo Turčije v balkansko zvezo Bolgarska v konkurenci % velikimi kapitalističnimi državami ohraniti in razširiti industrijski trg v maloazijski Turčiji. Bolgarska je za Rutnunijo razmeroma najrazvitejša industrijska dežela na Balkanu. Balkanska zveza otvori mahoma za bolgarsko industrijo nesorazmerno večji notranji trg, ki pospeši razvoj njenih proizvajalnih sil. Enako in še v večji meri je balkanska zveza neotfhodno potrebna Srbiji. Njen izvoz, 1)0 večini živine in agrarnih pridelkov, potrebuje prostih potov in pristanišč, brez katerih je Srbija obsojena, da je danes gospodarska, a jutri politična provinca Avstro-Ogrske. Mnogo-brojna, lahko pristopna in dobra pota in pristanišča dobi Srbija samo v balkanski federaciji. Ampak Avstro-Ogrska ne zavira samo razvoja poljedelstva in živinoreje v Srbiji, temveč prav tako tudi njeno industrijo. Prav tako kakor za bolgarsko je tudi za srbsko industrijo neobhodno potreben širok notranji trg, ki je mogoč le z zjedinjenjem balkanskih narodov v veliko federativno državo. Posebno sijajen primer ogromnih gospodarskih izgledov, ki jih balkanskim narodom proži federacija, nam daje Grška. Grška uvaža iz velikih držav, predvsem iz Rusije, znatno množino poljedelskih in industrijskih izdelkov, ki se proizvajajo tudi v drugih balkanskih državah. Tako uvaža — po podatkih iz leta 1908. — Grška vsako leto za 33 in pol miljona frankov žita, za 9 in četrt miljona frankov živine in živalskih pridelkov, za 20 miljonov tekstilnih izdelkov. Jasno je, da je Bolgarska gotov trg za izvoz bolgarske tekstilne industrije in za znaten del živinorejskih in poljedelskih pridelkov Srbije in Bolgarske. Ampak dokler ostanejo balkanske države v sedanjem položaju, bodo grški trg izkoriščale le velike države. Samo balkanska federacija omogoči Grški, da oddaja ostalim balkanskim deželam večji del svojega izvoza sledečih predmetov: rudninskih voda (za 12 miljonov frankov), vina in živil (za 13 miljonov frankov.) Končno odpre balkanska federacija Rutnu-njji širok trg za industrijske izdelke in ji omogoči. da bo zalagala ostale balkanske dežele s svojimi Specialnimi produkti: s soljo in s petrolejem. Ampak ti podatki sedanjega blagovnega prometa balkanskih držav nam prožijo le slabo predstavo o bodočem procvetu industrije, zemljedelstva in trgovine v širokih predelih federacije. Balkanski polotok je oblagodarjen z yelikim prirodnim bogastvom in ugodnim poch-nebjem. V svojih nedrih skriva ogromne sklade premoga in rud, ki bodo za dolgo vrsto let tvorili neizčrpen izvirek gonilne sile in nudili industriji sirovine. Balkanski polotok ima zmerno tropično in srednjeevropsko podnebje, balkanski gorski hrbti obdajajo široke in rodovitne ravnine, ki jih kvasi gosto omrežje rek. Balkanski polotok lehko proizvaja pavolo za tekstilno industrijo, repo za sladkorno, krompir za alkoholno. mnogo drugih rastlin za desetine kemičnih in drugih industrij. Poleg pšenice, rži in drugih žit lehko proizvaja ogromno množino riža in tobaka ne le za domače potrebe balkanskih dežel, temveč tudi za izvoz velikega dela v tujino. Skratka, industrija balkanskega polotoka dobi v balkanskih deželah poljedelske in rudninske sirovine za svojo potrebo. Balkanska federacija ustvari iz vseh balkanskih dežel eno gospodarsko ozemlje. To enotno gospodarsko ozemlje omogoči vsakemu kotičku balkanskega polotoka, da uporabi kapital v tisti proizvajalni panogi, za katero so v rUffl d ti J onem kraju dani najugodnejši prirodni in dru pogo,.. Balkanska federacija ustvari prtroL zvezo raznih proizvajalnih panog; izdelki en! !SKn-i? dU?,J0 p°£Qstoma kot sirovina drua industriji. Po eg tega pa razširi skupno gosoj kl ustvari širok trg. industrij, sko produkcijo m da impulz za uvedbo in i* SnP2? h str,ojnega dela- Končno olajša sku£ , no gospodarsko ozemlje cirkulacijo kapitala it Sto !S'nntJa 'C L3ITe V drUK0 tef 0dPre Pr* sto pot notranji konkurenci in s tem razvoj« proizvajalnih sil. " izvajaln!hanŽ|Cahiilderai,C?a p°speši raxvoj pr* izvajalni n stl balkanskih narodov tudi s tem evropskih držav in dokler ostane v tem položaja ILnfLT "a.stopAni0 evr°P*ke kolonije bm ske državp 1 je" A™^k tudi ostale balkon, lnPreJo sklei)ati z velikimi dr, , . . k°v inskih pogodb, ki bi jim zagotovil« bister razvoj proizvajalnih sil. Dokaza to f« Avstro Gorsko t" P°—ba med BolKarsko # č,SrMefto*favT*n,e P°,!0dt’e B°torSk' Ampak dokler vodijo balkanske držav« i-oHtiko’ ki iih Potvarja v slepo samostojno -C iaSno’ da ,liso ^sohie Z1 samostojno trgovinsko politiko Poizkus n 1906 ^se ,>bSk(V bo;Rarske carinske zveze leti Ral k- 1 iz enakega vzroka, i ?deraciia zagotovi neodvisnost voSin 0V Sp,oh in iim omogoči, dl noliLf in° »»Podarsko in trgovinsko stališča’ pvrlmct Povzdigne balkanske dežele $ vrvk-ori kaPltaHstičnih kolonij in oži. Jave sku.n ,i ?f\ in(> IIlndustr>io- Balkanske dr. ška Črn -1 <1 * 5dT x' •1 *a- Romanija, Or. . ii" -i i.? Turčija) izvažajo — po po« blaia 19Koii. ker teh pridol- S3£ aS dr-ž,,et; dernoiin • . nar<>di zdruzuo v te- držnvfln. - P°lozaj napram velika balkanske K0*P°darii svoje las,-n« balkLlkf lrHaliZa^ balkanskih dežel razš;r| DoliedeSkp fdv,r‘]u,ia tobe,lem notranji trg za ^čie -u ndustrija 150 troSBa z nio Poljedelskih pridelkov H bo potrebovat?0 rastoče mestno prebivalstvi Vse to več a««n«ai pridelkoV v velikem ~ UTmi0 obdetovanje zen\lf P0IIM. trce bafcanskf federa* ri?MK' "am eovore er,M oaiKanska federacija je neobhodna za trosih darsko samostojnost in za raj sil balkanskih narodov. Brez tega na ie nacio- dosežna!e<>dViSnOSt ba,,ikanskim narodom n pak krvava kakor še nobena ne. Bolgarska vojska je občudovanja vredna'; bolgarski vojaki so junaki, naši pa tudi; tor. aanik v Atenah m g>cgki poslanik v Belgradu RUMUNSK! POSLANIK S« VRAČA. Sofija. 3. Runnmski poslanik knez Ohikat W Je bil na dopustu, se je vrnil sem. ALBANIJA, Esa** DfoU kHnpnadonatnf oknpaeHK Dunaja a. V nekem časnikarskem razgdl Vo*u je Esad dtetafc Albanija se bo razvid in postane element miru, če K zagotove velesil« popolno svobodo. Zato smatram za skrajno varno okupacijo t mdnacodniml četami, ki K ovirala složen in uspešen razvoj našega naroda. Ce nam poda Evropa možnost okrepitve, ji bomo hvaležni* Garda bodočega kralja. Drač, 3. Provizorična vlada je sklenila sestaviti stotnijo izbranih mož, ki bo služila za gardo bodočemu albanskemu vladarju. (Težke in resne skrbi belijo glave tej provizorični vladi!) ... Albanci se pritožujejo. Milan, 3. Albanski komite je poslal ministru za zunanje zadeve Di San Giulianu br-zojav. ki toži Grke, da so dali v Korici aretirati 204 Albance, ki nimajo druge krivde, kakor da ljubrjo svojo domovino. Iz Camerije so mu telegrafirali. da zahtevajo Albanci reko Ka-lamas kot južno mejo. (Ne bo li Berchtold ljubosumen, da se pritožujejo »naši« Albanci pri Italijanih?) STRAH PRED VRAČAJOČO SE VOJSKO V CARIGRADU. Carigrad, 3. Carigrajsko prebivalstvo je v strahu, da izbruhnejo krvavi pogromi, ko se vrnejo čete Izpred Čataldže in Butajira; zato zahtevajo vojaški krogi,-da vlada za enkrat ne odredi splošne demobilizacije, temveč odpusti le rezerviste iz Carigrada in okolice in jih v slučaju izgredov takoj iwk1iče zopet pod zastave. ________ AVSTRIJSKI VOHUN ARETIRAN V ITALIJI. Videm, 3. V San Giorgio di Nogara je bil aretiran 351etivi italijanski državljan Teobald Cigaina, ki ga je policija že dalj časa sumila, da izdaja avstrijskim oblastem različne vojaške taj— n0St'‘ VOHUNSTVO NA RUSKEM. Peterburg. 3. Nekaj višjih ruskih oficirjev bo odšlo kot posebni delegatje v ona mesta, jrjer so preiskave zaradi vohunstva. SAMOMOR RUSKEGA OFICIRJA. Peterburg. 3. V Viborgu se je ustrelil oficir. Oblasti pač vedo njegovo ime. a ga ne iz-'dajo. Istočasno so v Viborgu aretirali Eidel-tnanna, ki je bil prišel iz Peterburga. LEGAR V TRŽAŠKI LUKI. Trst, 2. Na krovu Lloydovega parnika »Vor-warts«, ki je prepeljal čete Džavidpašeiz Va-lone v Carigrad, so danes ob prihodu v tržaško luko konstatirali 14 sumljivih slučajev bolezni; ker je že na transportu turških čet umrlo na parniku 27 oseb za legarjem, so parnik in obolele osebe spravili v pomorski lazaret pri sv. Jerneju. POŽIGI SUFRAŽETK. London, 3. Sufražetke so podtaknile ogenj na razstavišču umetniške akademije, a je vratar pravočasno zapazil in pogasil ogenj. Blizu ,Wendovra so sufražetke zažgale signalno cu-vajnico. VELIKA NEZGODA NA DRAVI. Pet oseb je utonilo. Zagreb, 3 Pet kilometrov od Moslavine je utonilo v’Dravi včeraj zjutraj pet oseb. Sest oseb, zaposlenih pri regulacijskih delih, je na Bolmi merilo globočino vode; po nesreči se je fioln prevrnil in se ie en saTn otel iz valov- PANAMISTU SE MAJA STOLČEK. Komentarji o nedeljski Lukacsevi avdijenci. Budimpešta, 3. O nedeljski avdijenci mini-Btrskga predsednika Lukacsa pri cesarju, i je trajala celo uro. razglašajo of.aozne vesti, da je veUala izključno le tekočim zadevam predvsem parlamentarnim vprašanjem in rešitvi hrvaške krize in da ni bila v nobeni zvezi z De-svjevo pravdo. Seveda i& vse to zlagano in je bil panamistovski proces najvažnejši, če ne celo edini predmet avdijence. Pravijo, da Desyjeva pravda ni omajala esarjevega zaupanja v Lu-vendar naznanjajo listi, ki imajo z vlado ozke stike, da ie razburjenje zadnjih mesecev ministrskega predsednika močno »utrudilo«, la poročila kažejo, da se Lukacs pripravlja na ^hMinistrski predsednik je mod drugimi predlogami vložil tudi zakonski načrt, ki razteza su-verenitetne pravice na Bosno in Hercegovino. Po odobritvi zakonov o ustanovitvi centralnega okrajnega sodišča za Budimpešto in o odredbah proti »delomrznim elementom« je spravil poslanec Telegdy na razgovor škandalozni nakup državnih domen t Varpaloti. Honvedski minister Hazai je odgovoril na interpelacijo. Očitke, da je domobransko ministrstvo od bratov Bcligradeanu kupilo za 5,590.000 K posestvo, ki sta dala zanj le 2,450.000, in da je pri kupčiji država plačala mi-jjonsko provizijo, od katere pa je bonvedsko ministrstvo dobilo polovico, je označil za laz (dasi je pravdni zastopnik obeh bratov dr. Spitzcr pripravljen pred sodiščem potrditi vse te reci!), in naznanil, da je proti »obrekovalcem« vložil tožbo. Nadalje je izvajal, da je nakup za honved-sko ministrstvo »iz finančnih in vojaških ozirov« zelo »ugoden« in da se bo posestvo »izvrstno« obrestovalo. Podobno izjavo je podal tudi poljedelski minister, na kar je interpelant (j)oslanec vladne stranke!) izjavil, da je z odgovorom zadovoljen: vladni mameluki so obema ministroma nriredili viharne ovacije. IZ PAVLIKOVE DUME. Budimpešta. 2. Današnje seje ogrske poslanske zbornice se opozicija ni udeležila. Predsednik Stefan Tisza je naznanil, da z današnjim dnem ugasne izključitev nekaterih poslancev in sporočil, da je posl. Kovacs, ki je v zbornici streljal na predsednika, odložil svoj mandat. TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM. Pariz, 3. Poslanska zbornica je začela razpravo o triletni vojaški službi. Načelnik bramb-nega odseka La Herise je zagovarjal triletno službo in se zavzemal za kontingent 157.000 mož, ki ga odsek predlaga. Ob viharnem odobravanju središča in dela levice je izjavil, da jnora oiti reiorma, namenjena brambi in veličini domovine, ne delo ene same stranke, temveč vsega naroda. Radikalec Chautemps je pobijal triletno službo, ki gospodarsko upropasti deželo. PORAZ KANDIDATA VLADNE STRANKE. Nyirbator. 2. Pri današnji nadomestni vo-litvi za državni zbor je zmagal kandidat neod^-visne stranke. Rabovsky, proti kandidatu vladne stranke. ANTIMILITARISTIČNE DEMONSTRACIJE V ^GLEDALIŠČU. Konflikt med policijo in socialističnim županom. Pariz, 3. V gledališču v Brestu, ki ima socialistično občinsko upravo, so antimilitaristi uprizorili med predstavo Lavedanove patrio-tične drame »Servire« demonstracijo proti armadi. Navzoči policijski organi so nastopili proti demonstrantom in jim zagrozili, da jih odstranijo iz gledališča. Župan, ki je prisostvoval predstavi, je policiji ukazal, da se ne vmešava, ker ima vsak pravico, da v gledališču izraža svoje mnenje. Policijski komisar sc je na to obrnil po navodila na komisarijat, ki se je j>ostavil na stališče, da antimilitarfctične demonstracije niso dovoljene ne v gledališču in ne drugje in naročil policijskim organom, da ne ubogajo župana. Vsled možatega nastopa socialističnega župana so reakcionarci sklicali protesten shod. CESAR VILJEM — DOKTOR INŽENIR. Berlin, 2. »Voss. Ztg.« poroča, da bo tehnična visoka šola v Berlinu imenovala cesarja Viljema ob priliki njegovega vladarskega jubileja za doktor-inženirja honoris causa. VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM. Roman on es ostane na krmilu. Madrid, 2. Sestava novega kabineta je poverjena dosedanjemu ministrskemu predsedniku grofu Romanonesu; v novi kabinet vstopijo vsi člani prejšnje vlade. Ruski vohun v avstrijskem generalnem štabu. Lepa posredovalka. Dunaj. 2. Tukajšnji opoldnevi« list trdi, da ie prišel na sled Rusinii, ki je posredovala med Redlom in ruskimi vojaškimi oblastmi. List priobčile sledeče informacije: V neki hiši v Bo-rochkegasse v devetem okraju blzu stare blaznice se je naselila meseca januarja t. I. mlada tuja dama s spremljevalko. Izhajala je vedno s pjačolanom, ljudje, ki so jo videli brez paj,-čolana, pa pravijo, da je bila krasotica črnih las in približno 25 let stara. Njena spremljevalka je bila plava, po izgledu bi utegnila biti Danka ali pa Švedinja. Obe dami sta se zglasili pod imenom Uhelius; najbrže se je tako imenovala spremljevalka. Pisem nista dobivali nikoli, pač pa vsak dan telegrame Uchelius. V hiši so imenovali skrivnostno damo »Rusinjo«. Njeno »ta. novanie je obiskaval polkovnik generalnega štaba. Pred enim mesecem jc najela »Rusinja« tudi sosedne prostore, tako da je imela vse prvo nadstropje, za katero je plačala 4600 K do prihodnjega februarja. V novih prostorih pa ni bilo nič družega kakor glasovir. Pred kratkim so bili prenešeni v te hiše težki zaboji. Po hrupu, ki so ga čuli sosedje in ki ga je imela zaglušiti igra na glasovirju, mislijo, da je šlo za mašine za renroduciranjji slik ali zemljevidov. V nedeljo, ko se je raznesel glas o Redlo-vem samomoru, sta dali dami odnesti zaboje in potem sta izginili brez sledu v družbi civilnega gospoda, ki ie zelo gladko govoril francosko. Užaljeni cesar. Budimpešta, 3. »Az Est« pravi, da jc dobil iz zanesljivega vira sledeče poročilo: Cesarjev generalni adjutant baron Bolfras je zadnji pon-deljek sporočil cesarju samomor polkovnika Redla in njega razloge. Bolfras je prišel iz ce-carjeve sobe ves trepetajoč in prepadel kakor mrlič. Komaj je napravil par korakov, pa se je skoraj zgrudil. Častnik, ki ie imel službo, ga je podprl in ga položil na divan. Ko je prišel k sebi, je Bolfras dejal: »Še nikdar nisem videl cesarja takega!« Blaznost zaradi Redlove afere. Dunaj, 2. Snoči so našli v Pratru odvetniškega kandidata dr. Viljema Klausnerja z dvema streloma v prsih, težko ranjenega. Prišel je iz Šopronja. kjer ima štiritedensko orožno vajo kot rezervni poročnik. Pripovedval je. da so ga na poti iz Šopronja nekateri častniki tako opazovali, kakor da ga smatrajo za Redlo-vega sokrivca, tako da je sklenil umreti. Njegovo stanje je nevarno. Dunaj, 3. Neki osebnosti je cesar baje močno razburjen dejal, da je Redlova afera pač najbolj nezaslišani slučaj v dobi njegove dolge vlade. Neverjetno je, da mu je mogel to storiti oficir, častnik generalnega štaba, v katerega je sam polagal največje nade. Gospodinja Horinke aretirana . Dunaj, 3. Razun poročnika Horinke so aretirali tudi njegovo gospodinjo, neko gospodično T. Preiskave. Dunaj, 3. Preiskave v Redlovi zadevi se nadaljujejo in razkrivajo vsak dan kaj novega. Redi je prihajal vsak mesec po dvakrat, navadno 1. in 15. na Dunaj in je vedno stanoval v hotelu Klomser. Zadnje dni je major avditor Kunz zasliševal dne 27. maja aretirane tri oficirje. Garnizijisko sodišče zahteva iz Prage glavne akte, ki obsegajo Imena oficirjev, da more voditi zanesljiv dokaz krivde. Tudi pre-tveznega Redlovega nečaka P oročnika _ Ho-rlnko so izročili sdišču, kjer ie že vSe priznal. Zasliševali so tudi njegovo v Josefstadiu stanujočo ljubico; kakor se zdi, pa ni zapletena v špionažno zadevo. Stroga preiskava ie nadalje dognala, da živi v Pragi in na Dunaju veliko število oseb, ki so policijsko zglašene kot ruski državljani, pa nimajo nobenega poklica. Policija je dala sestaviti seznamek teh oseb. Nekatere so imele pod različnimi imeni stanovanja v Pragi in na Dunaju. Nadalje je policija ukazala nadzorovanje gotovih lokalov in pazi posebno na nekatere določene dame. Izkazalo se je namreč pri prejšnjih prilikah, tako leta 1910., ko je ruski vojni ataše polkovnik Maričanko nenadoma zapustil Dunaj, da so dan poprej iz dveh kavarn izginili neki stalni ženski gostje. Policija hoče zabraniti odpo-tovanje dam, ki jih smatra za agentinje. Obseg špionaže. Dunaj, 3. V vojaških krogih izjavljajo, da se ne more reči o obsegu Redlove špionaže nič gotoveoa, računati pa se mora s tem, da je izdal Rusiji vse. tudi svoje izkušnje o nemški vojski. Redi je imel vpogled v vse akte in kot šef evidenčega urada si je lahko vse nabavil. Ruska denuucijacija. Dunaj, 3. Vzdržuje se govorica, da je Rusija sama denuncirala Redla, ker je hotela s tem prizadeti avstrijski armadi najhujši udarec. (Ta kombinacija ni posebno duhovita, če pa bi bila resnična, bi bila blamaža našega militarizma še krutejša.) Jandrlč in Redi. Dunaj, 3. Med Jandričevo in Redlovo afero ni zveze. V Stokeravi niso razun lajtnanta Horinke aretirali nobene vojaške osebe. Tudi Nemčijo ie izdal. Praga, 3. »Bohemia« poroča od vojaške strani, da je vedel Redi za važne tajnosti nemške armade in da jih je izdal Rusiji. Zaradi tega se živahno izmenjavajo vesti med dunajskimi in berlinskimi visokimi vojaškimi mesti. Stare lumparije. Krakov, 3. Redi je izvrševal špionažo še v dobi, ko je bil kot stotnik generalnega štaba X Krakovu. Že takrat je bil v službi tuje sile in je pogostoma tožil visoke uradnike, med njimi tudi tedanjega ravnatelja krakovske policije Korpkiewicza, češ da se premalo briga za obmejno varstvo. Koropkievvicz je kmalu nato šel v pokoj. Nadalje javljajo, da je bil uradnik pri varšavskem generalnem štabu aretiran vsled neke Redlove denuncijacije. »Nowa Reforma« pravi, da ni dobival Redi za svojo špionažo več kakor 50.000 K. Denar je dobival iz Varšave. Pogostoma je zahteval predujme, ki jih je dobival s posredovanjem nekega dunajskega zaupnika. Kdaj bo govoril Georgi? Dunaj, 3. V parlamentarnih krogih pravijo, da bo brambovski minister Georgi šele po zaključku praške preiskave odgovoril na interpelacije o Redlovi aferi in podal pregledno poročilo. __________________________________ Trst — Izjava. Tajnik NDO. v Trstu piše v »Edinosti« št. 150 v »izjavi«. da se mu je ponujalo mesto v »Konsumuem društvu za Ljubljano in okolico«, da je tozadevno pismo s ponudbo b|lo spisano in mu doposiano po izrečnem naročilu g. Antona Kristana. Resnici na ljubo izjavljam sledeče: Vekoslav Mrak mi je enkrat v Ljubija! pripovedoval, kako nesrečen da je pri NDO. gosp. Brandner, ki je po srcu in duši socialni demokrat, po poklicu pa trgovski pomočnik —-vprašal me je, če bi ne bilo mogoče za Brand-nerja dobiti v konsumnem društvu za Ljubljano in okolico kako mesto trgovskega pomočnika? Nato sem mu odgovoril, da naj se oferira, pa bomo videli, kaj in kako. — Taka je resnica. Ce kdo kaj drugega trdi, govori ali piše neresnica Anton Kristan. Občinske volitve v Trstu. Naši volilni shodi. V pretečenih dneh se jp vršilo v^mestu in okolici lepo število napovedanih naših volilnih shodov. Udeležba na shodih, navdušenje, ki je vladalo med zborovalci, in način, kako so volilci sledili izvajanjem naših govornikov, nam je utrdil prepričanje, da smemo pričakovati od sedanjih volitev nove zmage. Za Sv. Ivan. se je vršil volilni shod v petek 30. maja zvečer na rotundi pred gozdičem. Shoda se je udeležilo nad poldrug tisoč volil-cev. Shod je otvoril in mu predsedoval sodrug Milost. Poročali so prisrčno pozdravljeni iti ob velikem navdušenju sodrugi E. K r i s t a n Valentin P i 11 o n i, Josip K o p a č, R u -d o 1 f C e r n i u t z in sodružica G o r n i k o -v a. Ko je sodrug Pittoni prečita! ime kandidata Kopača, je zaoril aplavz, ki je povedal veliko več. kakor vsako glasovanje. Na Vrdeici, kjer je tudi kandidat na starosta sodrug Josip Kopač, se je vršil zopet bogato obiskan shod pod milim nebom v soboto 31. maja. Shodu je predsedoval sodr. M i-lost. Poročali so navdušenim zborovalcem sodrugi E. Kristan, Kopač in sodružica G o r n i k a v o. Tega shoda se je udeležilo tudi lqno število domačih žena, ki so priredile so-drtffžici Gornikovi prisrčne ovacije. Kandidatura sodruga Kopača je bila sprejeta z navdušenim aplavzom, ki je pričal., da so naši volilci pripravljeni izvojevati ta volilni boj v korist delavstvu in na čast socialni demokraciji. Pri Sv. M. Magdaleni zgornji se le vršil volilni shod v soboto ob 8. zvečer v gostilni »AUa Vittoria«. Udeležba je bila ogromna. Prostorna dvorana !e bi'a nemajhna za naval vo-lilcev, ki so prišli ne le, da poslušajo izvajanja govornika, marveč tudi da izkažejo svoje simpatije našemu kandidatu za ta okraj, sodrugu Josipu P e t e j a n u. temu mlademu bojevitemu tajniku zidarske organizacije. Na tem shodu je poročal obširno sodrug Petejan v slovenskem in italijanskem jeziku. Z neomajno logiko je dokazal, da bi izvršili delavci zločin nad seboj, ako bi oddali v nedeljo 8. t m. svoje glasove nesocialističnemu kandidatu. Pri teh besedah se je razlegel po dvorani gromovit aplavz in klici: živela socialna demokracija, živeli socialistični mestni svetovalci, živel so- drug Petejan. Vsi. ki smo bili priča tega prizora. smo se uverili o ogromnih korakih, s katerimi napreduje tudi tu socialistična ideja. Sv. M. Magdalena bo dne 8. t. m. oddala svoje glasove na ime sodruga Josipa Petejana. Na Katinari se je vršil lep volilni shod v nedeljo zjutraj \ gostilni »Pri Padovanu«. Tam sta poročala sodruga Kopač in Petejan. Shoda se je udeležilo zares čedno število vo-lilcev iz Katinare, Rovt in Lonjerja, ki so pazno poslušali in pritrjevali izvajanjem naših dveh kandidatov. Tudi tu je bila sprejeta kandidatura sogruga Kopača soglasno in z velikim navdušenjem od strani volilcev, ki so prišli do spoznanja, da smejo izročiti zastopstvo svojih interesov samo socialni demokraciji. Pri Sv. M. Magdaleni spodnji so sodrugi improvizirali volilni shod v nedeljo popoldne v gospodarskem društvu. Poročal je sodrug Kopač, ki je podal obširno program, s katerim nastopa pri teh volitvah socialno demokratična stranka, in priporočal kandidaturo so-druga Petejana, ki je bila soglasno sprejeta. V Štorklji se je vršil volilni shod v nedeljo popoldne. Udeležba je bila bogata. Poročali so E t b i n Kristan, in kandidata Petejan in G h e r g 1 u c h. V začetku je skušal motiti zborovanje neki naroden pijanček, ki smo ga mo-rali spraviti s shoda, ker ni bilo za njegova’ hujskanja zares nobenega razpoloženja. Po tej operaciji se je shod mirno izvršil in so bili naši kandidati soglasno sprejeti z zatrdilom od strani volilcev. da se bodo bojevali za zmago naših kandidatov in naše stranke. V Barkovljah se je vršil shod tudi v nedeljo popoldne na vrtu Starčeve gostilne nar zgornji cesti. Shoda se je udeležilo nad 100 oseb. Predsedoval je shodu sodrug Žnideršič, poročal po sodr. Milost. Tudi na tem shodu je skušal motiti zborovalce star naroden pijanček. ki ga je bilo treba poslati na ulico. Kandidatura sodrugov Sedmaka in Pittonija je bila sprejeta soglasno in z viharnim aplavzom. Na Kontovelju bi se bil moral tudi vršiti volilni shod v gospodarskem društvu. Število zbranih volilcev je bilo lepo, in večje kakor na narodnem shodu, ki se ie vršil ta dan dopoldne. Toda na Kontovelju se je izkazala očitna taktika slovenskih narodnjakov, ki bi radi motili naše shode s svojimi pijanci. Takoj ko je začel govoriti sodrug Regent, je pričel narodni pijanček razgrajati na način, da ni bilo mogoče shoda nadaljevati. Toda kljub tetnu smo prepričani, da bo število naših volilcev na Kontovelju naraslo in spravilo gospode narodnjake v še večjo žalost. o Poleg teh se je vršilo še veliko drugih volilnih shodov vmestu. na katerih so poročali italijanski sodrugi. Tudi ti shodi so bili vsi bo< gato obiskani in ie bilo na njih veliko navdušenja. V bodočih dneh se vrši zopet velik«; število volilnih shodov za katere so ali bodo razposlana vabila. Priporočamo sodrugom, naj se udeleže vseh shodov polnoštevilno. Socialno demokratični kandidatje: V MESTU: I. mestni volilni okra} (Sv. Vid.)? Jakob Nicolao, učitetf občinske ljudsk« šole. II. mestni volilu! okraj (Staro mesto) :< Rudolf Cerniutz, uradnik in “ Viljem Pltz. mehanik. III, mestni volilni okral (Novo mesto, Rojan iir: kos Grete): Viktor Perez, uradnik in August Gaspari, uradnik. IV. mestni volilni okraj (Barrira nuova in Škorklja): Franc Barba, tiskar. Edvard Gherghlch, trgovski pomočnik. Josio Petejan. tajnik zidarske organizn ■. V. mestni volilni okraj (Barriera vecchia in Kjadin): Franc Blaslzza, kotlar. Josip Podgornik, tajnik organizacije pro-, metnih delavcev, Gilbert Senigaglia, zdravnik. Anton Simonetta, mesar. VI. mestni volilni okraj (Sv. Jakob in zgornja Kjarbola): Ezio Chlussi, tajnik kovinarske organizar cije, Arhangelj Doff-Sotta, učitelj, Valentin Pittoni, vodja delavskih kousum< nih zadrug, Edmund Puecher, ravnatelj okrajne bolniške blagajne. V OKOLICI: I. volilni okraj (Skedenj, Sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja); Josip Petejan. tajnik zidarske organizacije, II. volilni okraj (Katinara, Rocol, Lonjev, Vr* dela, Konkonel in Kolonja): Josip Kopač, tajnik železničarske organi* zacije. III. volilni okraj (Barkovlje, Rojan, Greta, Bazovica, Bane, Gropada. Trebče, Padrič, Opčine, Prosek, Kontovelj in Sv. Križ.):' Ivan Sedmak, železničar, Valentin Pittoni, vodja tržaških delavskih’ konsumnih zadrug. Volilni odbor socialno demokratične stranke. Volilni shodi. Rojan: V pondeljek 2. junija ob 8. zvečef v gostilni »Pri dvanajstih murvah« y ulici Mo-reri v Rojanu. Novo mesto: V sredo 4. junija ob 8. zve- / čer v gostilni »Ineteruatlooak y ulici Bocacckr Št. 25. Novo mesto: V četrtek 5. junija ob 8. zvečer v gostilni »pri Seci« na Greti. Sodrugi. poskrbite, da bodo vsi shodi dobro obiskani. VOLIŠČA. Volišča za bodoče občinske volitvo za okoličanskeokraje so sledeča: Za I. volilni okraj: Škedenj (41. sekcija): občinska šola V Skednju: hišne številke od 1 do 619. Škedenj (42. sekcija): hiš. št. 150 v Šked-dnju: hišne številke od 620 do 1237. Sv. M. Magd. Zgornja (43. sekcija)? pri okrajnem načelniku v Skednju št. 175: Sv. M. Magd. Zg. Bivio št. 1 do 89, Sv. Ana od 90 do Sv. M. Magd. Zgornja (44. sekcija): otroški vrtec »Lege nazionale« v Skednju št. 176: Sv. M. Magd. Zg. od 240 do 817. Sv. M. Magd. Spodnja (45. sekcija): gostilna »Subietta« pri Sv. M. Magd. Sp. št. 31: Sv. Mar. Magd. Sp. 1 do 279, Sv. Sobota 280 do 399, Žavlje 400 do 489, Monte Castiglione 490 do 599. Katinara (46. sekcija): šola na Katinari št. 1141: Sv. M. Magd. Sp. od 600 do 979, Monte-bello Zg. od 980 do 1129, Katinara od 1130 do 1149 in Ključ od 1150 do 1152. Za H. volilni okraj: Rocol (47. sekcija): Rocol, ul. P. P. Ver-?erio št. 228: Rocol, ul. Molino a vente od 1 do 169, Sette Fontane od 170 do 339, dirkališče od 340 do 369, Callaja od 370 do 405. Rocol (48. sekcija): gostilna Nighetto v Rocolu št. 576: Katinara od 406 do 439, Melara 440 do 459, Rocol v dolu 460 do 839, Rocol v hribu 840 do 1199. pri Lovcu od 1200 do 1217. Lonjer (49. sekcija): gostilna Padovan na Katinari št. 27: ves Lonjer. Vrdela (50. sekcija): ul. Raffaele Sanzio Št. 526: Scoglietto od 1 do 379, L. Cilin Sp. od 380 do 439. Vrdela (51. sekcija): slovenska šola pri Sv. Ivanu: Sv. Ivan Sp. od 440 do 749, Bran-dežija 750 do 909, Sv. Ivan Zg. 910 do 1179. Vrdela (52. sekcija): italijanska šola pri Sv. Ivanu: Frdenič 1180 do 1339. Timinjan 1400 do 1759, Svetoivanski kamnolomi 1760 do 1800, Sv. Cilin Zg. 1801 do 1822. Kolonja (53.-sekcija): ulica Fabio Severo. hiša Zeppar, št. 64; vsa Kolonja. Za HI. volilni okraj: Rojan (54. sekcija): Rojan, vicolo delle Rose št. 7: S. Ermacora 1 do 60, pri 12 murvah 61 do 169. Seal a Santa 170 do 429. Rojan in Piščanci (55. sekcija): otroško zavetišče (asilo infantile) v Rojami: Verniellis 430 do 680, Molini 681 do 790. raztresene hiše 791 do 830, Piščanci in sicer št. 218, 220 do 237. 275, 280 do 284. 286, 287, 289,319 do 321, 328, 335, 346 do 348, 362, 364, 372 in 426. Greta (56. sekcija): šola v Rojanu: vsa Greta. Barkovlje (57. sekcija): ljudska šola v Barkovljah: vse Barkovlje. Opčine (58. sekcija): ljudska šola na Opčinah. izvzemši Piščance. Trebče (59. sekcija): ljudska šola v Trebčah: za Bane in Trebče. Bazovica (60. sekcija); ljudska šola v Bazovici: za Bazovico. Lipico, Gropado in Pa-driče. Prosek (61. sekcija); ljudska šola na Proseku: za Prosek, Miramar in Kontovelj. Sv. Križ (62. sekcija); ljudska šola v Sv. Križu: ves Sv. Križ. Poudarjamo, da letos prvikrat volijo Piščanci v Rojanu namesto na Opčinah in da imajo Treboe z Banami samostojen volilni lokal. Goriško. VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM. V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bukovem v prostorih Antona Čelika. Poroča so-drug dr. Henrik Tuma iz Gorice. V nedeljo 8. junija ob pol 4. popoldne v Hudajužni v prostorih hotela »pri Črni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik T u m a iz Gorice. Sodrugi! Volilci! Agitirajte po vseh krajih za obilno udeležbo. — Volilni imeniki za deželnozborske volitve so že skoraj povsod razpoloženi na vpogled volicem; pozivamo vse sodruge, da se prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Ako se ne pobrigajo pravočasno, po preteku 14dnev-nega roka razpoložitve imenika ne bode več časa za reklamiranje. V Gorici je volilni imenik razpoložen od 26. maja do vštevši 8. junija pri c. kr. okrajnem glavarstvu (pritličje) in ne pri noriškem magistratu kakor prejšnja leta. — Šempolajski sodrugi. ki imajo veselje do izobrazbe ter hočejo pristopiti k podružnici »Vzajemnosti«, ki se ustanovi v teku 14 dni. naj se zglase za pristop pri sodrugu Ivauu Grudnu. Sodrugi, agitirajte za čim večji pristop k »Vzajemnosti«. Nov' rice. * Zakoni katoliških knezov. Vojvoda Orleanski, ki bi ga francoski rojalisti radi spravili na francoski kraljevski prestol, ima za ženo avstrijsko princezinjo. Vojvodo podpirajo vsi evropski dvori. Njegova soproga se hoče ločiti fxl njega in navaja za ločitev naslednje tehtne razloge: ona je težko bolna in hroma in v tem stanju jo je vojvoda zapustil in sc prav nič ne briga zanjo in tudi prav nič ne skrbi zanjo. Njena pismt ga ne dosežejo, ker vedno menjava svoje prebivališče. Vojvodinja zahteva 80.000 frankov letne rente in povračilo 200.000 frankov, ki jih je bHa zanj plačala. Tožba za ločitev zakona se bo izvedla v Bruseiju. V bližini Bruslja stanuje seda? vojvoda m njegov dvor obstoja v pretežni večini iz žensk. Iz te afere je pač prav jasno, kako enostaven se zdi tem na4 use gorečim kristjanom zakon, kadar jim postane nadležen, med tem ko mora navaden človek letati od Poncija do Pilata, preden doseže ločitev. * Prevažanje premoga po ceveh. Nenavaden načrt izdelujejo v Ameriki. V državi Illinois je mnogo bogatih premogovnikov, ki so pa precej oddaljeni od železnice. Sedaj bodo napravili med premogovniki in Čikagem 45 centimetrov Široke cevi, skozi katere bodo odpošiljali premog. Premog bodo pomešali z vodo. ' iva cevi bo 150 kilometrov dolga. Na dan upajo spraviti po ceveh 10.000 ton premoga. Carjevi krvniki. Rudar Ignacij Jakubik iz Mislovic je šel ob času stavke šlezijskili rudarjev čez mejo v Nifko, kjer je pri tamošnjih rudarjih nabiral podpore za stavkajoče. Rusko sodišče ga je zaradi tega obsodilo na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji. Pruske oblasti, pod katere je bil rudar pristojen, so vsled nečuvone sodbe poizvedovale pri ruskem sodišču, ki je potrdilo, da je res izreklo ono strahotno obsodbo. Pruska vlada je napela sedaj vse sile, da izposluje razveljavljenje te grozne obsodbe. Jakubik je star 40 let in ima v Mislovicah obilo družino, ki jo bo morala sedaj preskrbovati občina. ^Klerikalna armada na Avstrijskem. Poleg duhovnikov je bilo leta 1910. na Avstrijskem 11.116 menihov in 27.389 nun. Samo na Dunaju je 183 samostanov. Glede števila samostanov je izmed avstrijskih kronovin Galicija na prvem mestu, šteje namreč 652 samostanov. Za Galicijo sledi^ Nižje Avstrijska s 428 samostani in potem Češka s 383 samostani. Največ redovnikov je pa na Nižje Avstrijskem, namreč 8382 menihov in nun, potem pride Galicija s 6325 lenuhi. Tirolska s 5508 in Češka s 4385. In s čim se pečajo ti ljudje? Poleg dobrega življenja je njih nailjubše delo pouk in vzgoja mladine. Menihi poučujejo na 8 zasebnih gimnazijah, na 5 zasebnih učiteljiščih, na 2 trgovskih šolali, na 6 meščanskih šolah in na 20 ljudskih šolali. Nune imajo pa vse večji delokrog: imajo 3 dekliške gimnazije, 10 učiteljišč, 8 licejev, 4 trgovske šole, 108 dekliških penzionatov, 56 meščanskih šol, 571 ljudskih šol. Dalje poučujejo na 143 javnih ljudskih šolah, 512 delovnih šolah, 273 otroških vrtcih in 64 nadaljevalnih šolali, 5 tečajih za otroške vrtntrice, 6 tečajih za učiteljice ženskih ročnih del in 19 gospodinjskih šolah. To so torej tiste delavnice, kjer menihi in nune vzgajajo ljudi, ki so največja ovira vsega napredovanja. Odgovorni urednik Fran Bartl. “:i f' Izdaja in zalaga založba »Zarje«. r Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. 40 letni uspeh, SrjSS Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja ‘20 vin. Sr K™ G. Piccoli, Ljubljana. Stavbena in gostliniška zadruga »Delavski dom“ v Trbovljah. reglstrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o prebitku. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. maja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. Kavarna Unione v Trstu uiica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena, Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14*— ::: Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. V Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd. Stereotipija. E Litografija. Naročajte se na Zarjo! Maksim Gorkij „Mati“. Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja j« izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, k*, kor tudi v založbi .Zarje* v Ljubljani, kij« knjigo založila in izdala .. A. Zupančič knjigovez v Ljubljani Slomškova ulica štev. 31 priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezan a raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd Cene nizke. Postrežba točni. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da sc hranilne vloge Članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in siccr že od 30 dni naprej. ^ Kredit do Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaup* svoje prihranke svojemu zavodu. 1 1 Načelstvo. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo žiT7-©,lan.IIbL stroj ott in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. I^Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar nainanja sl. p. n. občinstvu, d« sc nalinja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd Okusne dole in zmerne cene. Zunanja naročila se točno izvršujejo. • Vrtnarija na Tržaški cesti 34. jr Največja slovenska hranilnica! estna niča ljubljanska Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana je imela koncem leta 1912. 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 VI brez odbitka. Hranilnica je pupilarno vama in stoji pod kontrolo c. kr. dež. vlade. Za varčenje una vpeljane lične domače hranilnike. /