Naši Ivanki v spomin
Kdo bi si leta 1941 ko je k nam prihrumela črna faši-stična drhal rimskega in ber-linskega imperija upal pomi-sliti, da bo lepa plavolasa tri-najstletna deklica s harmoniko doživljala v svojem bodočem življenju take krutosti, kot jih je naša Ivanka Alič, poročena Zajc, tedaj živeča v Sostrem in po vojni v Ljubljani. V svojem burnem življenju je doživela skoraj petdeset let in omahnila v prerani grob ravno na prvi dan leta 1977. Nekaj dni zatem smo se od nje za vedno poslo-vili na ljubljanskih Žalah.
Morija II. svetovne vojne je že v prvih letih fašistične okupacije razdejala njen topli dom v Sostrem. Njen ljubeči oče je moral že v začetku leta 1942 zapustiti dom in družino, nekaj mesecev pozneje pa ga je kot partizanskega kurirja — pokosil fašistični rafal v Suhi, krajini. Tojenašolvankoprvič hudo prizadelo, a bilo je tudi kažipot za njen boj proti faši-stom. Ivanka se je za ta boj odločila brez pomisleka. Pri delu v OF se je pridružila svoji materi ter bratu Ljubu in Ediju. Mati si je naprtila poleg skrbi za svoje nepreskrbljene otroke še skrb za partizane — borce. Ivankino, materino, Ljubovo in Edijevo delo za OF pa ni ostalo skrito domačim izdajalcem. Zaradi preveč odkritega delovanja za OF so urhovski in bizoviški morilci Ivanko aretirali in skušali z zverinskim pretepanjem in trpinčenjem zvedeti od nje za verigo bodočih žrtev. Toda Ivanka, čeprav krvava in izmučena od trpinčenja, ni povedala niti trohice tiste re-snice, ki bi lahko pahnila v nesrečo številne svoje sode-lavce — bodoče žrlve morilcev. Vso izmučeno in pretepeno so izpustili, da bi z njeno prisot-nostjo prišli do novih dokazov, s katerimi bi lahko zagovarjali njen umor. Zato Ivanka ni odlašala z odhodom v parti-zane — za pokojnim očetom, za Ljubom in številnimi drugimi sodelavci.
Vojna se je že nagibala h kraju, pojavili so se številni zmagoslavhi znaki naše revo-lucije, toda Ivanko je pretresla ponovna strašna novica: belo-gardistični morilci so zajeli njeno ljubečo mater, jo trpin-
čili in nazadnje še obglavili. Ivanka pa je vedela, da revolu-cija terja žrtve in spoznala je vso krutost boja proti okupa-torjem in domačim izdajalcem.
V partizanih pa je Ivanka doživljala tudi vesele trenutke. Poroka v partizanih jo je zve-
zala z živlienjskim tovarišem Francijem Žajcem. Po vojni sta se nastanila v Ljubljani. Njuno družinsko idilo sta popestrila še sinko Franci in hči Metka.
Vse je že kazalo, da bo Ivanka srečna in da bo v sreči in zadovoljstvu delala za so-cializem še naprej. Toda ni bilo takp- Pred štiriindvajsetimi leti ]o je prvič napadla huda • zahrbtna bolezen. Njeno telo je tedaj uspešno kljubovaJo in družinska sre^a se je vrnila. Ivanka je živela zadovoljna v krogu svojih dragih, rada je poprijela za družbenopolitično dela in se vračala v svoj rodni kraj med brate in znance. V preteklem letu pa je Ivanko ponovno napadla enaka kruta bolezen, kateri to pot njeno telo ni moglo kljubovati. In omahnila je v prerani grob.
Naše Ivanke, rojakinje iz Sostrega in Ljubljančanke, ne bomo mogli pozabiti, saj se je njena osebnost globoko vti-snila v naša srca! Zato nam je ob njeni izgubi še toliko težje, a zavedamo se, da posledice vojne preveč kruto posegajo v vrste bivših borcev in to je tudi del tragične resnice.
ALOJZ   KASTELIC