. Uredništvu
'nupravništvo:
Kolodvorsko
ulico atov. 15,
Z urednikom 8e more govoriti Vaa*c d&u od 11 12. uro.
Rokopiti hu ne
vračajo.
Inserati:
ŠcBtBtopn* viBta 4 kr,1
večkratj,- ’
FOpnel,
Pri
po-
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob Si. uri zvečer.
Velja
za I<jttbIJano
v upravnibtvu:
za celo leto 6 gld., za pol lota 3 gld., za četrt leta l gld. 50 kr., na meHOC 60 kr., pošiljate v ua doin velja mesečno 9 kr. voč.
Po poiti velja
za oeloleto 10 gl., xa pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesoc 86 kr.
št,
»v. 214.
V Ljubljani v četrtek, 13. novembra 1884.
Tečaj I.
Iz delegacij.
Mirno, po vsem stvarno vršč se obravnave v občb delegacijah. Iz številk državnega protona in iz priloženih motivnih poročil se je Vsak delegiranec lehko prepričal, da so skupni “[■žavni ministri, vsak v svojem resortu, ko-jjkor možno štedili z denarnimi silami naših davkoplačevalcev. Ali mi ne živimo v pritlikavi državi; treba je vedno ozirati se na položaj [Jaše monarhije v diplomatičnem koncertu ter Knnilarjem državne ladije dovoliti ona sred' st-va, katerim se ne morejo odpovedati, ako •'siin hočejo ohraniti staro veljavo med evropskimi velesilami.
To prepričanje je prodrlo tudi v delegacijah. Dotični odseki so sprejeli posamezne naslove državnega proračuna skoro nespremenjeno, črtalo se gotovo Se nikdar ni tako ■nalo nego letos, in uže danes ni nikakeršnega dvoma, da boste zbornici odobrili, kar se je sklenilo v posameznih odborih. Veliko k temu zelč ugodnemu rezultatu je pripomagalo, da 8o razne stroke državnega gospodarstva bile zastopane v delegacijah po jako spretnih, strokovnjaško in parlamentarno izvežbanih zagovornikih. Ministri grof K&Inoky, Kallayin ylandt ter poveljnik naše mornarice, baron lerneck, branili so tako srečno svoje sta-dft je cel6 med liberalno opozicijo avstrijske delegacije po polnem potihnil oni nSiavuoznani nStreichquartetttt, kateri je svoje dni toliko preglavice delal načelnikom vojniške uprave.
In to ni mala stvar! Spomnimo se, kolikokrat se je svetu dokazalo, kolikokrat razglašalo z govorniškega odra ter raztrobilo po razširjenih časnikih, da so avtonomistične stranke po polnem nesposobne, količkaj primerno politiko ukreniti za našo državo. Nasprotje med posameznimi frakcijami je tako ?eliko, njih interesi tako različni — tako se Je nam v jedno mer ponavljalo — da si bodo * laa6h, kakor hitro bodo mogli vplivati na J^anjo politiko avstrijske monarhije.
Listek.
Stepni kralj Lir.
Ruski spisal Ivan Turgenev, poslovenil * * *
(Dalje.)
XXIII.
»v — Kako pa so te zapodili? vpraša mati ai’lova, ko se je nekoliko ..oddahnil".
0	— Gospa... NatalijaNikolajevna! začne z veliko silo — in znovič me je osupnilo
r Pokojno šviganje njegovih oči;—jaz hočem , sjuc° povedati: med vsemi Bera jaz sam naj-U|J krivi
8| » 7- Poglej no; takrat me nisi hotel po-
1 I j1* — reče mati, vrže se v naslonjačo in je 1 pomahuje pred nosom z robcem, ki ‘CP° duhtel: uže je jako zadišalo po Har-
po gozdnih lužah ne diši tako silno
ain -p Oh, b tem se nisem zakrivil, gospa, je S 8 8VOi*° Prevzetnostj°- Prevzetnost me donP0°8u!)ila ravno tako, kakor kralja Nabuho-velju°rj£V Mislil sem si: Bog mi je dal do-tawa razuma; kar sem jedenkrat sklenil ko mora biti tudi prav... in potem me
In sedaj? V drugič uže je večina v av strijski delegaciji avtonomistična, tudi letos je slovanski živelj dostojno zastopan v odlični tej skupščini in glej 1 niti sledu ni načelnega protivja, brez ugovora se dovoljuje, kar država zahteva, brez obotavljanja se odobrava, kar je jasno razložil minister vnanjih zadev gledč namenov in konečnega smotra avstrijske politike. Bojazni, izražene od nepoboljšljivih pro-tivnikov, bile so po vsem prazne, to prepričanje moralo je dandanes zavladati tudi v merodajnih strokovnjaških krogih.
Vnanja politika naše države se pa sedaj suče ob dvojnem stožeru: ob bosenskem vprašanji in nemški zvezi. Nikdo ne more zanikati, da se je v zadnjih dveh letih mnogo predrugačilo, mnogo na boljše obrnilo v okupiranih deželah. Mir se je polagoma povrnil v bosenske doline, in puška miruje v erce-govskih jarkih in soteskah; pod blagodejnim vplivom krepke, a pravične uprave zaceljujejo se sčasoma one rane, katere še spominajo na prejšnje slabo gospodarstvo turških poveljnikov, red je zagotovljen in veselo se razcvita blagostanje v teh od matere prirode tako bogato obdarovanih pokrajinah. Uže 1. 1883 — razjasnil je minister Klil ay — nahajamo v bosenskem budgetu aktivni preostatek 200000 goldinarjev, in bosenska uprava se pokriva iz deželnih dohodkov, ne da bi k temu trebalo kake posebne podpore z naše strani. Sploh je videti, da se Bosna jako ugodno razvija. To je pač najboljše priznanje za one, kateri so o svojem času priporočali in odobravali avstrijsko osvojitev, ter najzgovornejši protidokaz zoper nemško-liberalne pesimiste, kateri so Avstrijo hoteli degradirati kot vele-vlast ter ji odrekati vso ekspanzivno moč, zlasti na balkanskem poluotoku.
Še bolj pomenljivo pa je popolno soglasje, katero jeKalnokyjeva politika našla v obeh delegacijah. Temelj tej politiki je intimna zveza našega cesarstva s sosedno Nemčijo, in vsakega avstrijskega rodoljuba moralo je srčno veseliti, da se je tej zvezi, namerava-
je prevzel še tisti strah smrti... Potemtakem sem bil ves iz sebe! Pokazati hočem, tako sem si mislil, šepredno umrjem, svojo oblast! Hočem jih obdarovati... in oni naj mi bodo do groba hvaležni... (Harlov se nenadoma ves strese ...) Kakor garjevega psa cebnili so me ven iz hiše! To je njih hvaležnost!
— Ali kako ? začne zopet moja mati...
— Kozačka Maksimko so mi vzeli, povzame Harlov (oči so mu še vedno švigale okrog, obe roki držal je pod brado in sklenil prste), kočijo so mi pobrali; živež so mi pri-trgali, izgovorjene mesečnine mi niso izplačali
—	kjer so le mogli, so me ščipali — in jaz sem vender molčal in trpel. Oh, trpel sem zopet po zaslugi... zopet samo zavoljo svoje prevzetnosti, samo da ne bi moji divji sovražniki pravili: glejte, glejte, stari norec se zdaj kesa; in tudi vi, gospa, se pač spominate, kako ste me svarili: „v laket se vender ne vgrizneš!" In zato sem potrpel... Ko pa danes pridem v svojo sobo — najdem jo uže zajeto — in mojo posteljico so bili vrgli nekam pod streho! „Tam tudi lahko spiš; saj potrpimo s tabo samo iz usmiljenja; tvojo sobo pa rabimo za gospodarstvo" tako mi
joči ohraniti svetovni mir, pridružil naš najstarejši in najzvestejši zaveznik, beli car ruski. In tudi sedanja oblika te zveze ugaja avstrijskim narodom. Znamo sicer, da imamo tudi na avstrijskem ozemlji preširno stranko, katera sanjari o tesnem državnopravnem združenji obeh srednjeevropskih velesil. Enfant terrible nemških prenapetežev, vit. S c h 0 n e r e r, pridiguje pri vsaki priliki to dogmo, in organi nemškega radikalizma , v prvi vrsti „Deutsche Zeitung", se trudijo v potu svojega obraza, da bi pot gladili Schonererjevim nazorom.
Recimo, da bi jednake ideje mogle kedaj nadvladati v merodajnih krogih, potem postala bi država naša pravi vazal velikemu nemškemu cesarstvu, in politika naša sprejela bi svoje impulze le iz Berolina ter bi se morala sukati okolo nemškega središča na Spre vi, kakor se mesec suče okolo svojega planeta.
V	zanimljivi odsekovi seji ogerske delegacije, v kateri je Kalnoky ogerskim delegatom razjasnil položaj naše vnanje politike ter odgovarjal na vprašanja in interpelacije poročevalca Falka in delegatov Szilagyja in Appo-nyja, pokazalo se je jasno, da se takega, za Avstrijo poniževalnega prevrata nikakor ni bati. K besedi se je tudi oglasil bivši minister grof Jul. Andrassy; povedal je, daje Bismarck tako mimogrede leta 1879 sprožil idejo, naj se medsebojna zavezna pogodba avstrijskega in nemškega cesarstva predloži državnim zastopom v potrjenje. Pogodba bi s tem zadobila veljavo pravokrepnega zakona ter bi se mogla razrušiti le s privoljenjem dotičnih parlamentov. Takoj na prvi pogled se vidi, da je vender še velik razloček med namerami naših nemških prenapetežev in med državniškim problemom, katerega je tedaj na dnevni red bil spravil silni nemški diplomat, železni kancelar. Toda celč Bismarck ni nič opravil v tem oziru, in ko mu je An-drassy dal spoznati, da se v Avstriji ta misel ne odobrava ter ne želi inartikulacije te pogodbe, odstopil je tudi Bismarck takoj od te ideje ter nikdar več ni prišla na razgovor.
pravijo. In kdo? Volodka SIjotkin, ta smrdljivec, ta grd6 ...
Harlovu zastane glas.
— Kaj pa tvoji hčeri ? Kaj sta oni rekli ? vpraša mati.
— Ab, vse sem pretrpel, nadaljuje Harlov svojo povest; kako bridko, bridko je bilo to z&me, in kako sramotno ... Bal sera se, pogledati v božji svčt! Zato nisem hotel priti tudi k vam, mamica — samo od te sramote in nečasti! Kajti vedite, mamica moja, vse sem poskusil: z ljubeznijo in grožnjami in opomini! da ce!6 klanjal sem se pred njimi
—	vidite, tako globoko ... (Harlov pokaže, kako se je priklanjal). In yse zastonj! In vse to sem pretrpel! V prvem času, v začetku, so mi silile v glavo take-le misli: dej, primi jih, razbij, zir.elji, da ni semena ne ostane po njih ... Bodo me vsaj poznali! Ali, potem — sera se spokoril! Ta križ, sem si mislil, mi je za pokoro poslan in pomenja, da se je treba pripraviti na smrt. In naenkrat danes zopet kakor psa! In kdo? Volodka! In kar se mojih hčer& tiče, o katerih ste izvolili vprašati, ali imata oni kako prosto voljo? Služnici sta Vo-lodki, da!
In tako jo tudi prav! V obeh delegacijah priznavale so se blagodejne posledice našega prijateljstva z Nemčijo in ravno Čehi, v prvi vrsti dr. Lad. Rieger se je izražal v tein zmislu. Ali sleherna država, ako se neče odpovedati svoji nezavisnosti, ima svoje posebne težnje, posebne zakone, kateri vplivajo na njen razvoj. Roke vezati si ne smemo, spoštovati moramo samega sebe, nad vse nam je čuvati dostojanstvo avstrijske države, prijatelju nasproti nič menj nego odkritemu protivniku.
V	tem oziru vlada popolno soglasje med skupnim ministerstvom in obema delegacijama.
Viribus unitis. i.
Leon Gambetta naglašal je nekoč v javnem govoru: ^Politika je sitna stvar, kedor se je poprime, ne iznebi se je več.“ Jednake misli imamo o našem naj novejšem domačem političnem boji. Iz ničnosti, iz nemotiviranih razlogov rodilo se je naše narodno strankarstvo in ker je provocirano, basta, bojuje naj per longum et extensum svoj neplodovit, po-gibeljen boj. Po okoliščinah, po razmerji, po lastnem stališči in lastni moči se ne vpraša pri tem; kakor je naravno, v vsakem strastnem, strankarskem boji. Iz prepričanja govorimo, če naglašamo, da najbolj ognjeni zagovorniki tako zvanega radikalnega stališča niso preverjeni o napačnosti nasprotne politike. Oni so udje, zaščitniki prve frakcije le ali iz osebne simpatije do njenih reprezentantov, ali, ker je ona naš prvoten, tako zvani akademično političen ideal po pregovoru: Ponere difficile est, quae placuere diu.
Dalje prirojena je nam vsem Slovencem neka antipatija, nekako v predsodek proti vsemu, kar je z vlado v zvezi. Roko na prsi, kedo bi bil mislil kedaj, da se poniža vlada do pak-tiranja z nami, da računi z našo močjo in da jej naša prijaznost gladi pot do dalnjega spo-razumljenja v pomirjevanji in v praktičnem izvrševanji 19. odstavka ustanovnih postav.
Takove nepričakovane premise rodile so v zvezi z nekimi neutemeljenimi načeli našo politiko kakor čez noč v najhujše nasprotje proti vsemu, kar je v soglasji na račun narodnega programa za pomirjenje dveh narodnostij v deželi. Teško je soditi o moči te radikalne naše politike, ker, kakor smo uže izjavili, vemo iz osebnega prepričanja, da delajo pri nas politične programe bolj osebe kakor narodne zahteve in da se masa naroda naslanja na onega, katerega ime je popularno, zaslužno v očeh njene neizkušene pomanjkljive politike.
Govorili smo baš o tem principu z najbolj omikanimi in tudi priprostimi rojaki v raznih okrajih slovenskih. Čudno — povsod i
Mati se začudi. — Kar se Ane tiče, to lahko razumem, pravi; ona je njegova žena ... Ali kako je tvoja druga hčer ...
— Evlampija? be slabši je od Ane? Vsa, kakor je, z dušo in telesom vrgla se je Vo-lodki v naročje. Zavoljo tega je tudi zapodila vašega vojaka: ker ji je on, Volodka, tako ukazal. Ana — očividno je to — morala bi se čutiti žaljeno, posebno ker sestre trpeti ne more — in vender se pokori! Očaral jo je, ta prokleti človek! In potem zdi se nji, Ani, tudi prijetno, ko pomisli: glej no, Evlampija, kako prevzetna si bila zmerom, in kaj je zdaj postalo iz tebe! ... O ... oh, oh! Moj Bog, moj Bog!
Mati me nemirno pogleda. Jaz stopim nekoliko v stran, ker sem se bal, da bi me zapodili . . .
— Jako mi je žal, Martin Petrovič, začne mati, da ti je moj nekdanji rejenec napravil toliko bridkega in se je skazal tako slabega človeka; ali vedi, da sem se tudi jaz o njem prevarila . . . Kdo bi bil mogel to pričakovati od njega?
— Gospa! zastoka Ilarlov in se udari na prsi; — jaz ne morem prenašati nehvaležnosti svojih hčerd! Ne morem, gospa! In vse, vse sem jima predal! Vrhu tega mi včst ne
brez izjeme imenovale so se nam v prvi vrsti e osebe, nič kot osebe, ki so zagrešile toliko in toliko na račun popolnega narodnega programa, pregrešek sam imenoval se je redko,
—	o narodni škodi zaradi tega vedel ni nihče črtice.
Takov je torej resnični politični nasprotni >oložaj.
Prepričani smo, da, ko bi ne bilo osebnega nasprotja sploh med narodnimi zastopniki, ko bi vsi brez izjeme proglasili sedaDjo politiko tako zvane elastične stranke jedino )ravo, ki nam zogotavlja naše narodne pravice, uiti za trenotje bi ne dvojil najbolj navdušen, se vč da, omikan rodoljub, da nismo izdali, prodali peščici Nemcev na ljubo svoje narodne svetinje, svoj politični program.
Ako bi hoteli govoriti o moči stranke, kateri na ljubo pišemo ta članek, trditi si upamo, daje onamočneji od prve, ima toliko več praktičnega duha, ker računi s faktorji, ki so v resnici, in asimilira svoje zahteve njenim okoliščinam.
In zaveznik te stranke je gotovo bolj vpliven kot zastopuiki nasprotstva; kajti on je vlada sama, na katero so vender adresirane vse narodne zahteve brez izjeme, ker le jedina ona je naš rešitelj, nikedar svetovne politične konstelacije, kakor sanjarijo nekateri naši politiki v velikem stilu.
Katera stranka ima več vpliva pri tako mogočnem zavezniku, razsodi lahko najbolj priprost politik sam, brez našega komentara.
Prorokovati si pa upamo uže danes, da izgine, kakor se je rodilo, zopet čez noč narodno radikalstvo ; kajti prej ali pozneje mora prešiniti ves slovenski narod zavest, da ne odločuje pot, po kateri hodimo vsi, obe naši stranki, do zaželjenega cilja, da ne osreči boj nikogar, temveč le zmaga, brez katere ostanemo sredi svojega narodnega radikalnega navdušenja ne obžalovanja vredni, temveč smešni borilci, ki zidajo svoje gradove v nedosežne višine, trdnih tal pa, kjer se stavi lahko kamen za kamnom do slovenske palače ravnopravnosti, poznati nočejo.
Omnes eodem cogimurl Vseh želje brez izjeme koncentrujejo se v pravi sreči naroda slovenskega.
Zaradi tega pozdravimo toliko veseleje onega, ki poda prvi Ariadino nit, ki pelje prvoborilce slovenstva iz labirinta raznih načel v narodnem boji v svetišče spoznanja in spo-razumljenja, da „siva vsa je teorija", jedino pravo je blagor našega naroda, za katerega se borimo vsi brez izjeme. Rodoljub.
dži miru. Mnogo ... oh! mnogo sem premišljeval, ko sem sedel na produ in se delal, kakor bi ribe lovil! „Da bi bil v svojem življenji vsaj kako hasnil komu!“ mislil sem časi; „da bi bil vsaj revnim dajal, kmete oslobodil, ako ne za drugo, vsaj za to, ker si vse svoje življenje od njih živel! Vsaj boš moral za nje pred Bogom odgovor dajati. Takrat zlile se bodo nate vse njih solzice!" In kaka je sedanja njih usoda: tudi o mojem času je uže bila jama globoka — kaj bi tajil ta greh — ali zdaj ji še dna ni videti! Vse te grehe sem si nakopal na dušo, 3vojo včst sem za otroke žrtvoval, in kaj imam od tega? Z doma so me cebnili, kakor psa!
— Nikar ne misli o tem, Martin Petrovič, opomni mati. . . .
— In ko mi je rekel, ta vaš Volodka — povzame Harlov z novo silo — ko mi je rekel, da ne smem več prebivati v svoji sobici, v tisti sobici, kjer sem Vsako bruno s svojimi rokami vzidal — ko mi je to rekel — sam Bog vč, kaj se je tedaj zgodilo v meni! V glavi mi je zabrnelo, v srci mi je bilo, kakor bi je z nožem. ... No! ostajalo mi ni dru-zega, nego zaklati ga ali pa pobrati se z doma! ... In tako sem pribežal k vam, dobrotnica moja, Natalija Nikolajevna . . . vsaj
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Kakor smo uže javili, mudil se je te dni romunski kralj Karol na avstro-ogerskib tleh. Predvčerajšnjem zapustil je kralj Karol Dunaj ter se podal v Budimpešto, kjer ga je Nj. veličanstvo cesar na kolodvoru pričakoval. Zvečer bila je v opernem gledališči sijajna predstava, katere sta se udeležila tudi cesai' Franjo Josip in rumunski kralj. Potem odpeljal se je kralj Karol v Bukarešt.
Avstrijska delegacija obdržavala je včeraj svojo drugo plenarno sejo. Obravnaval se je proračun skupnega finančnega ministerstva ter skupnega vrhovnega računskega dvora, nadalje o carini ministerstva vnanjih zadev,
—	Glede redovitih troškov za c. kr. vojsko, izraža se izvestje, koje je sestavil grof Falken-hayn, med ostalim tako-le: Proračunski odbor mora izraziti svoje popolno priznanje gledč ekonomičnega razdeljenja za c. kr. vojsko zahtevanih svot. Proračunski odbor držal se je po svoji vesti načela, štediti denarne mofci davkoplačevalcev, a ob jednem hraniti in čuvati brambeno moč monarhije.
Finančni odbor ogerskega državnega zbora nadaljuje svoja posvetovanja o proračunu za leto 1885. V včerajšnji seji odobrila se je svota 1000 000 fr. za zidanje nove luke na Reki. Za urejenje gorenje Donave dovolilo se je 600000 goldinarjev.
Predsednik hrvatskega sabora, poslanec Hrvat, in saborski podpredsednik Gjurgjevič, podalajsta se predvčerajšnjem v Budimpešto, kjer bode izročila cesarju adreso hrvatskega sabora. Tudi ban hrvatski, grof Khuen-IIeder-vary, navzoč je v Budimpešti ter bode prisov-stvoval izročenju adrese.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor sezvan je v dan 20. novembra. Od ožjih volitev obavljenih je dosedaj komaj polovica, druga polovica mora se obaviti do sobote 15. t. m. O nemškem proračunu za leto 1885, kateri se bode najprej predložil državnemu zboru, javlja se, da iznašajo troški za vojsko (neračunajoč vojske bavarske, saske in virtemberžke) 262 711084 mark, torej za 1338269 mark več nego preteklo leto.
V	Plovdivu sestalo se je dnč 3. t. m. narodno sobranije iztočne Rumelije. V govoru, s katerim je guverner Gavril Krestovič otvo-ril zborovanje, naglasilo se je, da se bode zboru predložila zakonska osnova gledč zidanja železnice iz Jamboli v Burgas, odnosno v Slivno.
kam naj bi bil sicer naslonil svojo glavo? In ta dež, to blato . . . pal sem najmenj dvajsetkrat! In zdaj ... v takem stanu. . . .
Harlov pogleda po sebi in se pomakne na stolici, prav kakor bi nameraval vstati.
— Nikar, nikar, Martin Petrovič — naglo reče mati; kaj pa to dč, če si tla pomazal? Prava stvar! Zdaj pa ti hočem nekaj predlagati. Poslušaj! Zdaj te odvedejo v posebno sobo, dajo ti čisto posteljo, ti se sleci umij, lezi in zaspi.. . .
— Mamica Natalija Nikolajevna! Jaz ne morem zaspati! reče Harlov bridko. V možganih mi je, kakor bi kdo s kladivom na' bijal. Kajti zapoditi me, kakor nepotrebno žival ...
— Lezi in zaspi! ponovi odločno mati' Potem te napojimo s Čajem — in se pogo' vorimo s tabo. Ne žaluj, stari prijatelj! Ako so te izgnali s tvojega doma, na moje P' najdeš vedno svoje pribežališče . . . kajti n1' sem še zabila, da si mi življenje rešil.
— Dobrotnica! zastoka Harlov in za' krije svoj obraz z rokami . . . Zdaj rešite v J mene!
Ta klic gine mojo mater skoro do solz11, —• Rada sem pripravljena, da ti pomaga®' Martin Petrovič, s6 vsem, s čemur le moren j
Angleška zbornica poslancev sprejela je predvčerajšnjem tudi v tretjem čitanji volilno reformo. Ker je vlada izjavila, da bode tudi predložila zakonski načrt gledč novega raz-deljenja volilnih okrajev, upati je, da bode tudi gorenja zbornica angleškega parlamenta sprejela volilno reformo.
V	Bruselju otvorila se je predvčerajšnjem belgijska zbornica brez prestolnega govora. Ko so konservativni poslanci zapustili parla-mentno palačo, pričakovala jih je množica ljudstva ter je insultovala.
Iz Pariza se javlja, da so Kitajci napali francosko vojsko pri Ke-Lungu, no da so bili z velikimi izgubami odbiti. Francoska mornarica vjela je jedno kitajsko vojno ladijo.
Dopisi.
Iz Vipave, dnč 9. novembra. (Izv. dop.) Kedo bi bil mislil, da bode nedolžna n domača stvar“, katero je Vam poročal Vaš dopisovalec v štev. 199 »Ljublj. Lista", tikajoča se tombole v prid prostovoljni požarni brambi v Vipavi, tako neusmiljeno dregnila v sršenovo gnezdo. Pač res, wie der Schelm ist, so denkt er von Anderen. To je v nebo vpijoča pregreha, daje samostojni Vaš poročevalec omenjal dobroznanega vinorejca in vinotržca gosp. A. Perhavca v Vipavi, da ni prej poiskal si dovoljenja tam nekje pri komaj polnoletih mladeničih !
Križajte ga! pogumnega plebejca, ki se noče klanjati ne imponujočemu napuhu; sapo mu zaprite! možu iz ljudstva, ki dela za ljudstvo. Glej ga, kako se peni to talmi-veljaštvo, zibajoče se v ničemurni domišljiji, da ima ono samo v najemu omiko in oliko — dober tek, gospoda! Porabite pridno čas, »dokler je še dneva kaj", morda pride doba prej, kakor si jo ta ali oni vitez neviteškega čutja želi, ko bode marsikedo imel časa dovelj premišljevati resnico Dantejeve trditve: „Najhujša vseli je bolečin, v nesreči srečnih dnij spomin."
Gospod urednik! to niso gole rekrimina-c>je, sleherna beseda, kojo sem dosihmal zapisal, je vestno premišljena, kajti es ws< etwas Faules im Konigreiche Daencmarlc in v dolžnost si štejemo, v patrijotičuo dolžnost, po lagoma, mi pravimo — polagoma, prav kavalirsko „odgrinjati“ krinko raz nekavalirskih obrazov. In glejte! tista #uedolžna domača stvar", sam Bog vedi, kako rodovitna mati bodeš še ti poročilom — recimo naravnost — rokavico so nam vrgli pod nogč, in ker nismo kukavice, ampak pogumni in pouosni dovelj, če tudi nam ni zibelj tekla na parketih, ampak v borni, pošteni koči, mi poberemo rokavico, opominajoč gotove neizskušene, a zato tim brez-
ah obljubiti mi moraš, da me boš slušal in boš vse slabe misli zapodil od sebe.
Harlov vzame roke z obraza.
— Ako je treba, reče on, morem cel6 vse odpustiti.
Mati odobrovalno pomigne z glavo. — Jako me veseli, da je tvoje mišljenje tako kristijansko, Martin Petrovič; ali o tem bodeva kasneje govorila. Pred vsem osnaži se
—	in kar je glavno, lezi spat. Odpelji Martina Petroviča v zeleni kabinet pokojnega gospoda, reče mati hišniku — in kar koli zahteva, naj se mu takoj d&! Ukaži, da se njegova obleka posuši in očisti — in za potrebno perilo poprašaj pri hišini — ali slišiš ?
— Slišim, odgovori hišnik.
— In kadar se vzbudi, ukaži krojaču, naj mu mero vzame; tudi brado mu bo treba obriti. Ali to ni treba še zdaj, ampak pozneje.
— Slišim, ponovi hišnik. — Prosim vas, Martin Petrovič! Harlov se vzdigne, pogleda na mater in se ji hoče približati; ali ustavi se in se prikloni do pasu. Potem se trikrat prekriža pred sveto podobo in odide za hišnikom. Za njima se zmuznem tudi jaz iz sobe.
XXIV.
Hišnik pripelje Harlova v zeleni kabinet in precej steče k hišini, ker na postelji ni bilo
obzirnejše domišljave mladeniče na: Est modus in rebus, sunt certi denique fines.
Danes pa ostanimo pri oni »nedolžni domači stvari*, kajti mi ne pripustimo tega, da bi nam sploh kedo podtikal, da poročamo neresnico, da pretiramo stvar, delujoči ob jed-nem propagando za tega ali za onega na škodo konkurence druzih. Namen oni „domači stvari" je bil, pripomoči prostovoljni požarni brambi v Vipavi, da bi ji tombola donesla, kolikor le možno, največ dobička, in kar se tiče omenitve gosp. P., hočemo konstatovati v svojo obrambo, da je poslavila c. kr. kmetijska družba vojvodine kranjske v občnem zboru duč 23. novembra 1881 gosp. A. P., posestnika v Vipavi, s častno diplomo v priznanje velikih zaslug za povzdigo sadjarstva in vinarstva v posnemanji slapske šole in za razširjevanje temeljitega'znanstva v važnem tem oddelku kmetijstva našega, po katerem se znamenito tudi pomaga blagostauju domovine naše. Radostno mu je potem odbor izročil „častuo diplomo" z iskreno željo, da še mnogo let dela na prid in čast mili domovini naši.
Zasluži li torej mož, ki tako odlikovanega seljaka spoštljivo omenja v javnem listu, da se potem nesramno sumniči? Nur gemacli!
—	Vitezi cenjeni, mi Vam povemo, kam ste namenjeni. Pri Filipih se zopet vidimo!
Razne vesti.
— (Čuden samomor.) Iz Badena pri Dunaji se poroča, da je nekova Magdalena Novak, 76lotna starka, skočila n življenj a sita" v sod, v katerem jo bilo več veder vode ter so utopila.
— (Naselbina delavcev je pogorela) v Koloradu. Možje so bili ravno v rovih za srebro, ko jo nastal ogenj, in žene, starci in otroci bili so sami doma. Ogenj napravil je škode za več sto tisoč dolarjev, več bolnikov in otrok je zgorelo.
— (Baron Aleksander Stieglitz,) znani bivši cbef prve in najznamenitejše banke v Petrogradu, umrl jo 5. novembra. Zapustil je premoženje 145 milijonov rubljev in — nič otrok. Država dobi kacih 6 milijonov ostalinske takse.
— (Konj se je splašil na gledališkom odru.) V Bruselju igrali so 5. novembra opero: »Židinja". Na oder pridejo tudi konji in jeden izmed teh se je na deskah — splašil. Skočil je proti orkestru, padel s sprednjim delom med muzike in biti okrog sebe, da je nastal velikansk strah med igralci in gledalci. Udje orkestra so popadli svoje instrumente in bežali, kamor in kolikor so le mogli. Po gledišču so jele ženske kričati in omedlevati — krik in vriš je bil nepopisen! Dolgo
perila. Suvenir, ki nas je srečal v prednji sobi in je za nami skočil v kabinet, začne se takoj režati, hohotati ter vrteti okrog Harlova, kateri je noge in roke stegnil nekoliko narazen in se je bil zamišljeno ustavil sredi sobe. Še vedno je kapala voda ž njega.
— Všed! Všed Harlus! piskal je Suvenir, razkoračil se in uprl roke v bok. — Veliki ustanovitelj znamenitega rodu Harlovljega, ozrl se na svojega potomca! Kak je on? Ha, ha, ha! Dovolite, svetlost, da vam poljubim roko! zakaj ste oblekli črne rokavice?
Jaz hočem Suvenira zadržavati in ga osramotiti; ali ni se mi posrečilo.
— Zajedalca me je imenoval, skledoliza! nSaj nimaš svoje strehe!" pravil mi je. In zdaj je on sam postal tak zajedalec, kakor sem jaz grešni človek. Kar je Martin Harlov, to je vlačugar Suvenir — oba sta eno in isto! Tudi ou se bo živil o miloščini! Vzeli bodo zavaljano škorjo kruha, katero je uže pes povohal ali ne maral, in porečejo: „Nčt in jej!" Ha, ha, ha!
Harlov stal je vedno nepremično, glavo je povesil in raztegnil roke in noge.
— Martin Harlov! starodavni plemenitaš! piska Suvenir dalje. Kako visoko se je povzdignil, fej sem, fej tje! Ne pridi k meni, sicer te treščim! tako je pravil. In ko je za-
je trajalo, predenj so kljuse poprijeli in odvedli iz orkestra in predenj se je vrnil mir med glo-dalce in igralce. Kazen malih prask, katero je dobila neka pevka v splošni zmešnjavi, se ni nikaka nesreča pripetila.
— (Žito in sadje) daje Kaliforniji več dobička na leto, kakor vsi njeni zlati in sreberni zakladi. Placor-County v severnem delu te državo pridelal je letos za jeden milijon žita in sadja, srednji del Kalifornije pa za šest milijonov.
— (Norci ne iz mr j o.) Nekor Oliver Vor-mald razglaša v amerikanskih listih, da se hoče čez padec reke Niagare pognati v balonu iz kavčuka, če se mu plača 1000 dolarjev. Balon bi imel 15 čevljev premera in stene njegove tri četrt palca debelosti. Napolnil bi se s tisnenim zrakom in vanj bi šel Oliver Vormald, ki meni, da bi deset minut zdržal v njem. — Prav amerikansko!
— (Umetna shramba za denar.) Listi poročajo o jako praktični iznajdbi — za one namreč, ki imajo kaj pod palcem. Nova posoda za denar obstoji v prvi vrsti iz malega predala, ki ima celo vrsto gumb. Kakor so pritisno na jedno ali drugo gumbo, pride nekaj denarja na svitlo, in sicer v svotah od 1 krajcarja do 10 gold. — Izumitelj upa, da bodo ti aparati kmalo v vseh prodajal-nicah v rabi. V štetji se ne bode nikakor mogočo zmotiti, tak6 natančno deluje nova priprava.
— (Mrtvo ženo elektrizoval.) O slavnem Edisonu poročajo listi, da je nedavno umrlo svojo ženo takoj po njeni smrti elektrizoval, z upom, da najde kake posebno važne posledice ta-cega postopanja. Napeljal je močan električni tok skozi mrtvo truplo — in v istini, srce je jelo zopet biti! Celi dve uri je po malem utripalo, potem pa se je vender umirilo. — Utripanje ni bil kak povratek živenja, temveč gibanje se je vršilo vsled vpliva na mišice in živčevje.
— (Društveno življenje v Newyorku.)
V	Newyorku imajo naslednja ljudstva svoja narodna društva: Nemci, Angleži, Japanci, Kitajci, Turki, Rusi, Norvežci, Malagezi, Švedci, Ogri, Irci, Valci, Škoti, Francozi, Španjci, Portugizi, Italijanci, Holandci, Švicarji, Grki, Mehikanci, Bra-zilijanci, Čehi, Poljaki, Hrvati itd. Newyork je najbolj kozmopolitično mesto vsega sveta. In vender ne čujemo o kakem narodnostnem boji.
— (Oj te ženske!) V Newyorku izdal je spekulativen knjigar delo z naslovom: „Praktični sveti za nelepe ženske" — misleč, da se bodo kar trgali za-njo. A v dveh letih se je revež znebil samo jednoga eksemplara in še tistega mu jo nekdo — ukradol!
voljo svoje prevelike pameti začel razdajati in deliti svoje imetje — kako se je tedaj postavljal! „Hvaležnost!" kričal je, »hvaležnost!" In zakaj si mene po polnoma izpustil? Zakaj meni nisi ničesar zapisal? Jaz bi ti bil morda bolj hvaležen! Ali nisem resnično govoril, da ga bodo posadili z golim hrbtom . . .
— Suvenir! zakričim jaz; ali Suvenir se ni zmenil za me. Harlov se še vedno ni zganil; zdelo se je, kakor bi bil še le zdaj zapazil, kako je bilo vse na sebi mokro in bi čakal, kedaj pobero vse ž njega! Ali hišnik se še noče povrniti.
— In to je vojak! začne z nova Suvenir.
—	Ta je leta dvanajstega domovino rešil! takrat je pokazal svojo hrabrost! In kaj je naredil? Zmrzlim maroderjem je slačil hlače: to je bilo vse naše delo"; in zato naj le za-topota kaka gospica z nogo, uže nam pade srce v hlače . . .
— Suvenir! zakričim še enkrat.
Harlov po strani pogleda Suvenira; do
tega trenotja se je zdelo, kakor bi niti ne bil opazil njegove navzočnosti in kakor bi ga bil nanj opozoril še le moj vsklik.
— Le pazi, bratec, reče votlo, da se ti ne pripeti kaka nesreča!
(Dalje prihodnjič.)
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Oskrbniku materijala pri rudarskem vodstvu v Idriji, g. V. Le it hej u, se je v priznanje njegovega mnogoletnega zvestega in vspešnega poslovanja podelil naslov nadoskrb-nika.
— (Priznanje.) Ljubljansko veteransko društvo dobilo je od poveljnika 3. oddelka v Gradci fzgm. baron Kuhna dopis, v katerem se izreka zahvala, da se je oglasilo 57 veteranov, kateri hote oskrbovati bolne in ranjene vojake.
— (Deželni šolski svet z a Kranj sk o) imel je dne 21. in 25. oktobra t. 1. redno sejo. Iz zapisnika posnemljomo naslednje : Po otvorenji prve seje po gospodu predsedniku poroča zapisnikar o dopisih, katori so došli in rešili od slednje seje.
— Potem poprime besedo gospod predsednik ter se v toplih besedah spomina umršoga večletnega člana deželnega šolskega sveta, deželnega nadzornika Rajmunda Pirkerja ter izreka o njega smrti sožalje. — To se vzame v znanje ter se potem preide na dnevni red. — Ustanovitev jednorazredne ljudske šole na Kalu v šolskem okraji krškem se dovoli ter se za dotično učiteljsko mesto določi plačilč 450 gld. — Vpeljava poludnevnega pouka v prvem razredu v ljudski šoli v Trnovu, dalje v ljudski šoli v Košani in Radoviči se dovoli.
— Dopisi o razširjenji dvorazrednice na Dobrem Polji v trirazrednico se izročijo z dotičnimi predlogi kranjskemu deželnemu šolskemu svetu. —■ Prošnja nekega učitelja, naj bi se mu pripoznala učiteljska sposobnost kot učitelju na splošnih ljudskih šolah ter se mu vštela učna leta kot stalnemu učitelju od leta 1855 se predloži na višje mesto. — Odločilo se je o pritožbi nekega učitelja proti ukoru, katerega mu je dal krajni šolski svčt, kakor tudi o pritožbi neko župnije glede vodstva petja med šolarsko mašo, na dalje se je tudi odločilo o disciplinarnem slučaji proti nekemu učitelju. — Nadučiteljski mesti na Trati in v Preserji in več drugih učiteljskih mest na ljudskih šolah se je stalno nastavilo tor se gledč začasne nastavitve nekaterih učiteljskih močij poročalo dotičnim okrajnim šolskim svetom. — Ljudsk učitelj se jo v jedno službo in z jednako plačo iz službenih ozirov premestil na drugo ljudsko šolo. — Mnogim srednješolskim, glavnim učiteljem in učiteljem na vadnici so se priznalo potletne doklade. — Srednješolsk učitelj se jo potrdil definitivnim ter se mu je priznal naslov „profesor“. — Rešilo se je več prošenj za denarno pomoč, dalje za remu-neracije.
— (Državnim uradnikom) znižala se bode voznina na železnici za petdeset odstotkov, kakor smo zvedeli. Toliko v popravek včerajšnje pomote.
— (Glavni odbor kmetijske družbe kranjske) zboroval je minolo nedeljo in poleg obširnejšega poročila o tej seji opozorujemo tukaj posebno na tri sklepe: prvič, da so na kmetijski vrt sprejme z novim letom počenši vrtnar, izučen strokovnjak; — drugič, da se bode prihodnje leto pri prodaji subvencijonirane govedi oziralo pred vsem na Dolenjsko in Notranjsko — in tretjič, da se družba udeleži shoda sadjarjev v Gradci dnč 15. t. m., kamor se podajo v ta namen društveni tajnik gosp. G. Pirc, pa odborniki dr. Poklukar in Oton Detela in morebiti še drugi odborniki. (Nov.)
— (Iz Gorenje Vasi nad Loko) nam poroča prijatelj: Uže dalj časa vznemirjale so naše prebivalstvo razne tatvine, ki so se dogodile deloma na Trati, deloma v bližnji Sostranski Vasi. Dolgoprstež, ki je jemal svojim bližnjim, bil je z raznimi stvarmi zadovoljen. Tu si jo prilastil desk, tam žita, drugod petroleja ali lončene posode — vse mu je bilo dobro. Konečno so vondor prišli tatu na sled. V noči 17. oktobra zapazil je mizarski pomočnik Tom. O., da je nokov Miklavž Ramovš hotel odnesti desko; ta stvar so je naznanila žandarmeriji, ki je takoj preiskala stanovanje bratov Ramovšev. Našla je dokaj orodja in druzih nakradenih reči j. Redarstvo je obadva prijelo in jih odgnalo v Škofjo Loko k sodniji.
— (Železnica Trst-Herpelje.) Za gradnjo želoznice Trst-Herpelje se bode v prihodnjem letu postavilo v državni proračun 1 500 000 gld.
— (Velikansko državno poslopje) zidalo se bode v Trstu; v tem poslopji bodo poslovala morska oblastva, pošta in brzojav. Troški za to poslopje so proračunjeni na 1 500 000 gld., in stavili se bodo pet let zaporedno v budget. Do-zdanji poslopji, kjer je pošta, se bosta po proračunu prodali za 300 000 gld.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.u
Brno, 12. novembra. Grofa Chorinskega grad v Veseliji je predvčerajšnjem po polnem pogorel. Vzrok požaru ni še znan.
Zagreb, 12. novembra. Vladika Stross-mayer je danes nadaljeval ogledovanje tukajšnjih naprav. Jutri dopoludne bode šel vladika v mestno dvorano ter bode tam zbranemu mestnemu zastopu ih prirediteljem slavnosti izrekel svojo zahvalo za prirejen mu vzprejem.
Pariz, 12. novembra opoludne. Od včeraj opolunoči do danes opolunoči se je v bolnicah pomnožilo število bolnikov na koleri za 132, umrlo jih je 51; v bolnicah je zdaj vkup 271 bolnikov za kolero. V mestu in v bolnicah je včeraj vkupno umrlo 107 oseb za kolero.
Hongkong, 12. novembra. (Reuterjevo poročilo.) Kitajci napali so francoske čete pri Ke-Lungu, a Francozi so jih odbili. Kitajci izgubili so mnogo mož; francoske izgube so neznatne. — Fraucozi so si osvojili kitajsk topnišk čoln „Feihor“.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 13. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................81'25
>	»	»	»	srebru.....................82 '50
Zlata renta.......................................103'75
5°/„ avstr, renta.................................96 • 50
Delnice nArodne	banke........................ 870' —
Kreditne delnice.................................. 294'10
London 10 lir sterling............................122'80
20 frankovec......................................... 9'725
Cekini c. kr...................................... 6'78
100 drž. mark.....................................60' —
Tujci.
Dnš 11. novembra.
Pri Maliči: pl. Salzer, c. kr. gozd. nadsvčtnik, z Dunaja. — Perutz, fabrikant, z Dunaja. —• Polak in Ladstatter, trgovca, z Dunaja. — Laenig, črkolivar, z Dunaja. — Schvveighofer, potovalec, iz Brna. — Zimmer, potovalec, iz Liberce. — Pajk, trgovec, iz Zagreba.
Pri Slonu: VVallner, knjigovodja, z Dunaja. — Cijak, potovalec, z Dunaja. — pl. Albori, soproga veliko-tržca s hčerko, iz Trsta. — Kramer, trgovec, iz Ichen-hausna. — Scheierling, c. kr. rač. oficijal, iz Gradca. — Renaldy, potovalec, iz Siska. — Mejač, učitelj, iz Komende.
Pri Južnem kolodvoru: Fursattel, trgovec, iz Norim-berka. — Rhinowin, c. kr. stotnik, iz Banjaluke. — Kuscher, c. kr. nadporočnik, iz Zadra.
Pri Avstr, carji: Jelenc, zasebnik, iz Tržiča.
Tržne cene.
V Ljubljani, 8.novembra: Hektoliter banaške pše-nice velja 7 gld. 22 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 6 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., speli po 58 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr. telečjega 64 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 34 kr,
— Piške po 45 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld, 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
,	I	Staujo
Gaa	j	baro- ! Tompa-
opa/.OTanift metra I rutura I v ram 1	_____
Vetrovi l Nebo
j Mo-
| krina
L
► i
o : c i
!
-i i
7. zjutraj ! 745'87 2. pop. i 743-28 9. zvečer 743'40
-f- 1'6 svzh. sl.j -j- .6 • 8 I s. sl. j -j- 2 2 szpd.sl.;
Js-
obl.
‘I
000
I
Ravnokar nam je došel:
Najnovejši pisalni koledar
za
odvetnike in beležnike
za navadno leto 1885.
Cena gold. 1,20, franko po pošti gold. 1,30.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
International Line. Iz TRSTA direktno v NEW-Y0RK.
Včliki parniki prvega razreda te črte plujejo redno v New-York in prevzemljejo naklad in potnike po najnižjih cenah in v najboljše oskrbovanje.
V New-York — Odhod iz Trsta.
Parnik „Bracadale“ 3300 ton okolu 12. novembra. » „Surrey“ 4200	»	»	30.	»
Popotniška kajuta 200 gld. — medkrov 60 gld. Zaradi potovanja blagovoli naj se oglasiti pri
J. Terkuile
glavni agent za prevoz čez morje.
Via deli’ Arsenale št. 13, Teatro Comunale, Trst. Zaradi naklada pri Emilianu d’Aut. Poglayen-u, glavnem agentu.	(115)	10—5
V našem založništvu je ravnokar izšlo:
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po posti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list .Ljubljanski Zvon*:
»Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode za tegadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Maj ar ju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Te dni je prišla na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Maj ar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močdn, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in pnkupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razven Ciglar-Tom-šičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike.* Preverjeni smo, »da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.*	(94)	3
Dobiva se pri
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergu
v Ijubljani.
W
7
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:7.5000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Ip.fleinajr&MBarterpro
knjigarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.