SJ fV*- ■J. '%.ia r •}. F/- ■jflbv enako; ljudstvo vt v^/š . - h pl 4v i ; as • :#0|}{f|i—iiiš J f! si .tl -, -.:■- .3! r;:', ,«♦£?** )l«f'S -.,. .rC ■Uii „,*',•. -- .iiSF.ffi Sf 1)4? ■ '■.••J? ilfTOTili tM ?3tCJtl 4Mf. jetT ii.«-** I-^v; .j C ■■'l J MŠ&StP Agj • ' ' ~n , ~ii|r—' .l. .?**■■' frrHMaH LISTEK. Zvesti pastir. Cuški spisal Vaclav K o g m a k. poslovenil Mirita Potoška. (Koncu). Ko je cvetelo vse drevje, jabolka :n hruSke, ležal je župnik na mrtvaški postelji in kaplan je šel z Najsvetejšim iz cerkvi proti župnišča. Pred njim je zvonil cerkovnik. Župni dvor je bil od ljudstva obkoljen, vse je klečalo in pla-kalo, umiral je duhovni oče. Samo župnik je ležal mirno in niuiil. Ko je preje' sr^totajstva umirajočih, ozrl 80 je na krsto, katero so mu po njegovem ukazu zajedno z mrtvaškim prtom prinesli v uobo, ter zdihnil: nSedaj odpusti svojega hlapca, Gospod!14 Toda Gospod ga še ni pustil. Ni še prišel njegov čas. Zmračilo se je, zvezde so zablestele in zazvonilo je Zdravo Marijo. Župnik je ležal mirno in neprestano molil. Služkinja je sedela ob postelji' in mu stregla. Bilo je že blizu poinoči. Naenkrat zadrdra pred župniščem kočija. Zunaj pozvoni. Služkinja odpre. V sobo stopi kapitanova sestra, vsa objokana in se zgrudi poleg župnikove postelje na kolena. Župnik ji poda roko ir. vpraša: „ZHkaj plakate?" »Ah, velečastni! Brat mi je naglo obolel na smrt in nihče na svetu ga ne more pregovoriti, da bi se izpovedcl, razen vas — a vi — — o moj Bog — — vi ste sami — — —“ Ne more končati. Skloni glavo na posteljo in gorko zaplaka. Župnik vzdihne in sklene roke. Za nekaj časa pravi: »Gospod kaplan je tu". Kapitanova sestra zmaje z glavo: „Tega ne pozna in bi ga tudi ne poslušal — morda bi ga še zapodil". Župnik se ozre na križ na steni in vzdihne: »Učenik, samo še to noč !“ potem se obrne k služabnici in reče: »Pokličite gospoda kaplana 1“ Kaplan pride. „Pojdite v cerkev", reče župnik, „in prinesite Najsvetejše, pojdemo skupaj k bolniku. Oblecite me“, zapove služkinji. Navzoči se zgroze. ,,Storite, kakor sem rekel!“ zapove župnik, „kliče me dolžnost-!" Kaplan in služabnica ubogata Župnik je kakor na novo oživel, bdlno, umirajoče telo se je pokorilo duhu. Pomagali so mn v kočijo in kaplan držeč v rokah Najsvetejše, sede poleg njega. Pomladna noč je bila čarobna in gorka. Visoko na nebu je plamtela večernica. Župnik je vprl v njo oči in šepetal: „Ne zajdi še, še to'hočem zvršiti ! Salve Regina !u Došli so do dvora. Dvignili so župnika z voza ter ga peljali k bolniku. Pred njim je šel kaplan z Najsvetejšim. Bolnik začuvši zvonček se strese in zagledavši kaplana, ki je ravno vstopil, osorno vpraša: »Kaj iščete pri meni? Kedo vas je klical?!" Tu se vrata odpro na stežaj in opiraje se na dva možaka vstopi umirajoči duhovni pastir. Kapitan se dvigne in čudeč se gleda župnika. Ta pristopi k postelji, ter mu poda roko. »Kaj vas je privedlo k meni, velečastni gospod ?“, praša skoraj bojazljivo kapitan. »Prijatelj; čul sem da vam je iti z tega sveta", reče iskreno in odločno župnik. »Tudi jaz umiram. Ne bi li hoteli, kakor dober prijatelj, iti z menoj istim potom, potom pokore?" Kapitan se je sklonil v postelji in pomignil navzočim, naj se umaknejo. Dolgo je ostal z župnikom sam, a ko so na dano znamenje zopet vstopili, našli so kapit»na v solzah, a župnika žarečih lic. Ko je kaplan bolnika obhajal ter mn pobelil sv. posledbje olje, prijel je župnik bolnika za roko. Dolgo sta Bi gledala oči, ’okW ni kapitan, premkgan od junaštva umirajočega župnika, storil nekaj, kar ni še nikdar, odkar je‘živ: poljubil je župniku roko. -> < . Župnik ga poljubi na čelo in reče: „Do svidenja!" Odvedli so ga v kočijo. Onemogel je dvignil glavo ter pogledal k nebu, iskal je večernioo. Stala je že nad zapadom. »Bil je skrajni čas", dejal je župnik kaplanu. »Glejte, večernica zahaja, in tudi zvezda mojega življenja zahaja v večnost". Naslonil se je na kaplana. Zapihljala je hladna jutranja sapa, za gorami je pričelo žareti. Dospeli so do župnišča ter junaškega svečenika prenesli v posteljo. Ozrši se na krsto je zašepetal: »Odprite okno, prižgite sveče, a vi gospod brat, molite molitve za umirajoče". Kaplan začne moliti in župnik je ležeč s sklenjenimi rokami tiho molil zh njim. — Lahni veter je zapihljal v sebo in prinesel na svojih perotih duh od tisoč cvetek in petje neštetih ptic. V tem hipu se zabliskne križ na cerkvenem stolpu v prvem žarku novo-vzhajajočega solnca, žarek blaienstva spreleti lice umirajočega pastirja, kaplan pade na kolena in moli: .Potuj duša krščanska s tega sveta!“ Cerkovnik zazvoni, ljudstvo po selu se prekriža, a pomladni dan se je veselo smehljal, kakor lice mrtvega župnika. — Kapitan je ozdravel in še dolgo hodil na grob župnikov, < XII. Utsik. v c; orici, dne 14. julija 1004. 28. Številka. tim t rs - ~ — lzdajatelj in odgovorni urednik ^fslsiovenski mladeniški shod. (Dalje.) Državni in deželni poslanec dr. Ivan Šušteršič. Ko je nastopil dr. Šušteršič, bil je lahko vsakdo prepričan, kako globoko ljubi naše ljudstvo požrtvovalnega svojega voditelja. Mladeniči so ga pozdravljali vihteč klobuke. Dr. Šušteršič ozrl se jo v dobo po 1. 1848, ko je sovražnik pričel deliti narodove moči z napadi na našo vero. Dosegel je svoj namen, ker so se našli med narodom ljudje, ki so svoj narod izdali. Tako je prišlo do prvega razpora. Ko so v 70 letih Slovenci spoznali, da gre radi tega vse v nič, podvrgli so se končno tudi tisti, ki so zanesli verski razpor med nas, zlatemu dr. Bleivveisovemu geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" A ni dolgo trajalo, že so sovražniki zopet zanesli razpor med nas s pomočjo tujega duha, katerega so se nekateri rojaki navzeli iz tujega časopisja, ki ne stoje več na oni strani, kjer stoji sv. križ in kjer stoji nebeška Kraljica. »V narodnih stvareh smo lahko edini", so dejali ti ljudje,^ — a šli so ter se združili z baronom Švegljem. (Silno ogorčenje nad izdajstvom slov. liberalcev.) Izdajati so pričeli narod vsi sovražniku. Celi liberalni stranki ostanejo kot Kajnovo neizbrisne besede njenega voditelja, da so cerkve po naših gričah znamenje naše sužnosti. Cerkev hočejo vzeti, a dati sramoto slovenskemu narodu. S so-vružnikom so se zvezali, da bi zatrli slovensko ljudstvo. (Ne bodo nas!) Dr. Šušteršič se je tudi ozrl na zadnji shod nemških industrijrev ter izjavil, da mi nismo nasprotni industriji, a zahte- : Ivan Bajt v Gorici. vamo, da industrija spoštuje našo sv. vero, da spoštuje slovenski značaj dežele, da upošteva pravice delavstva do poštene plače in da varuje svobodo delavstva v političnem ozriru. (Tabo je! To hočemo!) Govornik je obsojal, da dež. odbornik Pcler Grasselli pri shodu in-dustrijcpv, če sta tudi bila navzoča le dva slovenska industrijca, ni našel slovenske besedo in da je moral tujec ozreti se na Slovence. Govornik je po-vdarjal, da so more zadnji pastir v naši deželi vzdigniti za pravice naroda. Naj bi ne bilo zadnjič, ko Brno se zbrali na Brezjah v tolikem številu; vsako leto na predvečer prHznika slovanskih blagovestnikov se naj vrši narodno romanje na Brezje. Današnjo priliko porabimo, da se glede na opasni položaj našega naroda, glede na verski boj, katerega umetno širijo nasprotniki, obrnemo do slovenskih škofov, naj bi se leta 19 06. vršili tretji vseslovenski katoliški' shod, kjer se posvetujemo, kako izpolnjevati s pomlajenimi močmi delo za svete praviae slovenskega ljudstva. Govornik pozdravlja shod katoliško-narodnih poslancev ter kliče zborovalcem: „Naprej za blagor našega naroda 1“ . j Vsi zborovalci so z velikem navdušenjem dvigali roke za dr. Šušteršičev predlog, godba pa je zasvirala ^Liepa naša domovina". Shod pozdravlja. Soglasno je bil sprejet predlog č. gosp. župnika Jan. Kalana, naj shod pozdravi sv. očeta, cesarja in slovenske škofe. č. g. Kalan je izrazil željo, naj bi se laki shodi ponavljali po vsej slovenski domovini. Vrniti moramo Štajercem obisk. Tudi na Koroško pojdemo. Tiska ,,Narodna tiskarn 7 . ' I! N a d a I j e v a n j e s h o d af. — ' Prolog. Nato se je pričel pravi mladeniški shod pod predsedstvom č. gosp. Luke Smolnikarja in podpredsedništvom č. g. F. S. Gomilšeka. Za tajnika je bil izvoljen Ivan Š t e f e. Navdiašen6 je govoril Ivan Balohov prolog mladenič Anton Kompare iz Mengša. O mladeniški slovenski organizaciji je govoril nje navdušeni ustanovitelj č. g. F. S. G o m i I še k. Razvijal je sledeče misli: Predragi slov. mladeniči! Vrli možje! Bodite mi vsi kar najiskreneje pozdravljeni došli semkaj z sveh strani naše milo domovine! Srečno smo učakali današnjega preznamenitega dne.'Tu smo sedaj na tem milostnem kraju, ki mora postati naše središče, — naš Ve-legrad. In v tolikem številu f Kaj takega še ni videla domovina slovenska. Pa saj ni čuda. Že mesec dni so se glasile od ust do ust besede: Pojdimo da Breaje! Prišli bo mladeniči, a prišli so tudi možje, da so priča navdušenosti rtaše ml&dine, da se sami znova navzamejo svetega navdušenja za narodno delo. Dvojni namen nas je pripeljal semkaj na Brezje: Da se poklonimo Kraljioi bIov. naroda ob 50letnici proglasitve njenega brezmadežnega spočetja, da se zberemo tukaj na slovenskem mladeniškem shodu. V tej krasni hiši božji pri naši Materi naj bi se pokrepčali v verskem oziru, in tu, na današnjem shodu naj bi se medsebojno navdušili za bodoče našo delo v prid in v obrambo našega naroda, naj bi se utrdili v narodnem oziru. Mladeniči! Hvala in slava vam, da ste prišli v tako velikanskem številu! Na “ (odgov. J. Marušič) v Gorici. sgaccsaa~~sl----------- — ------—x - vas sloni bodočnost slovenskega naroda, »rečna in nesrečna. Da bo bodočnost našega naroda srečna, srečnejša od se-dajnosti.fjte nam porok vi, slov; mladeniči, s svojim krasnim mladeniškem gibanjem. Naj večjega pomena za vsak n a r o d j e njegova mladina, zlasti moškfc. Zgodovina preporoda vsakega naroda nam priča, da bo ga je najži-vahneje udeleževala mladina; mladina je žrtvovala trud in kri za svobodo naroda. In danes, ko se slovenski narod pre-poraja, se tudi mladina pokazuje na najodličnejšem mestu. Nastalo je neko posebno gibanje, katero mnogoteri dvomljivci gledajo od strani, katero pravi rodoljubi navdušeno pozdravljajo, katerega se z vsem ognjem oklepajo slovenski mladeniči. To je naše mladeniško gibanje. Kako in k J a j je nastalo? Pričelo se je pred 'tromi leti na .Š ta j er.sk o m. Oglašati so se jeli v »Slov. Gospodarju" posbeno mla-deniči-dopisniki, ki so vspodbujati tovariše k narodnem delu. Začel je ishajati junaški »Naš Dom". Tega lista so se z navdušenjem oklenili zlasti naši mladeniči, mu dopisovali, ga razširjali; poslal je .^Naš Dom" glasilo slovenskih mladeničev na Štajerskem. Mladeniči so budili tovariše, bo vzbudili mnoga bralna društva iz spanja, nastale so pri naših bralnih društvih m I ? d e-niške zvezd, ki so pri bralnih društvih posebej združile vse ude mladeniče. Prva ml a d eniška zveza se je osnovala v poletju 1901 v Jarenini, ki je torej najstarejša. Nato so se osnovale mladeniške zveze pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ha Dobrni pri Celju, pri Sv. Barbari pri Mariboru, pri St. liju v Slov. goricah, pri Sv. Benediktu v Slov. go- !.’lia|a vsaki iVtrtck ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se m* vračajo. Nelraiikovana pisma sc ne spi e-jeinajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. 7.a manj premožne ra celo leto 3 krone, za pol leta K 150 Za Nemi’.jo je certit listu 5 K, za druge dežele Izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema .Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet-turlni št. 9. Naročnino in na-nianila sprejema upravnišlvo v Gorici, SemeniSka ulica š. 1C Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaljšču nasproti mestnemu, vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petlt vrstah, in sicer: če se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. —@P- ricah, v Gornji Radgoni, pri Sv. Antona v Slov. Goricah, pri Sr. Križa na Morskem polju, pri Sr. Ani na Krembergu, pri Sr. Vrbanu pri Ptnjn. Mladeniške zrese najbolj pospešujejo mladeniško gibanje. Obhajale ao ae r zadnjih treh letih krame mladeniške sla r-n o s t i zlasti r S1 o r. goricah, ki bo sedež mladeniškega gibanja. Velikanski mladeniški ■ h o d i pri Sr. Trojici, r Slor. goricah, r Petroricah, r Savinjski dolini in na Ptujski gori lansko leto so to gibanje jako okrepili in ga razSirili po rsem štajerskem. In letos je prestopilo Štajerske meje po zaslugi kršč. soc. zreze in se pojariio na Koroškem in Kranjakem, postalo je že rBeslorensko, Semur je glavna priča današnji vseslovenski mladeniški shod. (Dalje pride.) Iz liberalnega sveta. (Pile lup&nov.) Ko je bil Ezop obdolžen, da je gospodarju fige kradel, je sretoral gospodarju, naj d& sužnjem mlačne rode piti, ker potem pride gotoro resnica na dan. — Ali se je tudi „Soča* — reote nje urednik — napil mlačne rode, ali morda beledone, ker ae je r „Soči“ št. 60 tako zrigal, naj blagoroli naznaniti; potrudimo ae naznaniti na aretorno razstavo r St. Louisu. Za to, kar je na sritlo priSlo, ni potreba ne porekSalnega stekla, ne solnca. Smrad udari od daleč r nos, in z roko se lahko dotiplje. Kakor ima rarčna in skrbna gospodinja moralno moč in prarico vprašati srojega zaprarljirega in pijači uda-nega moža dragi dan, ko se je Btreznil, zakaj ne skrbi za blagor sroje obitelji, tako rprašamo i mi „Sočou sledeče: a) Imajo li liberalci kakSno načelo in ako d&, kako se glasi? b) Kje se je ačil urednik „Soče‘ logike? c) Zakaj bo ne primejo liberalci sami za not-? Ad a). Vsak časnik prinese, ko ugleda sret, sroj program in istemu ostane za bodočnost zrest. No, rsako prarilo ima neke 'izjeme, in maraikje urednik zapusti is gole sebičnosti pot prarice. Časniki pa, koji znajo čast riše oeniti ko sebičnost; časniki, ki goje |ja-bezen do domorine, ne zapuštč proti nikakršnim ponudbam poti pravice. So li Slovenci liberalci kdaj razglasili svoj program ? D& I Glasi se pa takole: ,.Mili slovenski narod I Za troj blagor hočemo žrtrorati vse naše duševne in gmotne moči; razsvetljevali te bomo, ,da postaneS samostalen; potrudimo se, da boš mili narod napredoval in vse srednjeveško potisneš čez streho*. „Sočlu še ni bilo treba priti s kakšnim programoma na dan; ona ee je kar čez noč prelevila; zapustila je pot zmernosti in podala se je na veliko cesto strasti, kjer je dosti prahu, ki Skodaje pijačam in obleki. — So li ostali liberalci zvesti srojerou programu? So li res začeli skrbeti ta blagor milega naroda? Za prvo svojo nalogo so smatrali smešiti cerkev, propagando delati za zaprarljirost, prinašati umazane reči na dan. In kaj so nasledki? — Iztrgajte človeka vero iz srca, postane vam lat, slepar, morilec, za denar stori vse, kar kdo hoče. Plesi, veselice, gitdavost v obleki imajo za nasledke uboštvo in bolnico (Jmazane anektodn iz zasebnega življe-n|n donašati se pravi, kvariti nravnost. In ker je človek, ki nima prave izobrazbe, ki ni utrjen v veri in kojemu bi ee lahko dalo spričevalo duSevnega uboštva, naklonjen bolj k zlu ko pa k dobremu, ni čudo, da oni, kis; domišljujejo, da so srkali modrost z veliko žlico, da oni, ki imajo samo sebičnost pred očmi, ali da imajo bplno vest, uporabijo vsako sredstvo v dosego svojih umazanih ciljev. — So to: dohri kristjani, ki žalijo svoje krvne brate samo zato, ker nočejo tulili v njih rog? ,N»*ue Freie Presse-je liberalen list, ali svojo o*t je obrnila večinoma proti Nenemcem. Ali so to omikanci, koji natolcujejo in obrekujejo sroje sobrate, a ne prinesejo nobenega dokaza? In ker jih rest vendar peče, mirijo jo • tem, da srojim sobratom obrekovanje, sevd brez dokazov, nadov-Ijejo. Ali so to olikanci, ki prinašajo umHzane reči jn s tem nravnost kvarijo? So li oni domoljubi, ki divjajo proti lastnim bratom, mesto da obrnejo ost proti skupnemu sovražniku, ki 96 Slovencem smeje, d nimajo bolj resnega dela, kakor se po — babje napadati ? No, razvidno je, da liberalci niso uporabili svoje dušne moči v korist narodu, pač pa v škodo, in slični so umirajočemu ognjeniku, ki bruhne Se enkrat, pa ugasne. Okolu njega ostane vbc pusto, nerodovitno, in naravi je treba vekov, da popravi škodo. O kakšnem poduku o sadju, o trti ali živinoreji ni pri njih niti sledu, o kakšnem modernem poduka za srednji stan Se manj — vse pusto. Ali so morda oni žrtvovali svoje gmotne moči za mili narod? Vrata oerkve so vsakemu odprta, tudi če nima vinarja v žepa; vrata krčme samo tistim, ki imajo denar ali hipoteke; vrata „6olskega Doma11 so na atežaj odprta rsem goriškfm Slovencem, torej tudi liberaioem. So pa liberalci kaj žrtvovali zanj ? Andrej Veliki, ker ni dobil poveljniStva tega za* voda v avoje roke, je prepovedal svoji — „bandi9 (njih lasten izraz) vsak donesek, in ostali liberalci so veseli, da ostane qjih mošnjiček zaprt! — (Konec pride.) Rusko-japonska vojska. AngleSki listi poročajo zopet o neki bitki blizu Honanga, kjer se je baje nahajal ruski general Keller s 4000 vojaki. Japonci bi bili Kellerja pregnali iz svojih pozicij, *n on bi bil izgubil 350 mož. * • „Berliner Tagblatt* poroča dne 9. t. m., da je portarturska eskadra zopot odplala iz pristanišča, in sicer v smeri proti Hsiaupiutaun. * * ♦ „Lokal Anzelger1* prinaša vest, ki se Siri v Tokiju, da so Rasi zopet pogreznili v morje jedno japonsko transportno ladijo po imenu „Seymaruu. * * * Iz Port Artura je doSlo v Petrograd uradno poročilo, ki potrjuje, da so Rasi dne 2. t. m. pogreznili v morje dve japonski torpedovki in jedno pa močno poškodovali, ko so te hotele priplati v portartarsko pristanišče. * m •* Iz Tokija je došlo poročilo: General Oku je sporočil: Druga armada je pričela dne 6. t. m. operacije, da zasede Kaiping. Potem ko smo Ruse polagoma pregnali iz njihovih pozicij, smo dne 9. t. m. zasedli Kaiping in bližnje viSine. * • NemSki cesar je poslal poveljniku vibortkega polka brzojavko, v kateri je čestital svojemu polku na možnosti, da bo stal v vojni nasproti sovražniku. — Cesar je ponosen, da je njegov polk doletela čast, da se zamore bojevati za carja, domovino ii» zh slavo roške armade. * * O bojo pri Kaipingo so še sporočili : Še le po trdem boju in obupnih naskokih, proti katerim so se Rusi trdovratno branili, se je posrečilo generalu Oku vziti r soboto opoludne Kaiping ter prisiliti Rose, da so se umaknili proti Haičengu. Rusi so močno utrdili višine v polu krogu. Nad 30000 mož je bilo tu zbranih. Politični pregled. Sklicanje dež zborov. — Govori se, da bodo dež. zbori sklicani 19. septembra. Nova katoliftka stranka na Češkem? — Praški „Čech“ objavlja pod naslovom *Samostalnfi. n&rodu slrana katolčkd v Cech&ch1* lep in zanimiv članek, v katerem kaže na upadek sedanjih čeških strank, na vedno večjo negotovost češkega naroda v političnem, narodnem in gospodarskem oziru ter na razširjanje verske indiferentnosti ali celo direktnega sovraštva proti katoliški cerkvi. Nato pravi: .Skozi leta in leta so naši somišljeniki ustanavljali krSčansko-socijalna drnStva, prirejali na stotine, da, na tisoče predavanj, storili silno veliko posebno v dobrodelnem oziru, ravnali se po geslu rfSvoji k svojim'* v gospodarskih stvareh —: a zdaj naj bi se tem vsem dalo povelje: ^Razidite se". Nikoli! Teh 30000 organiziranih Ijndi, ki mislijo pošteno katoliško, ki so združeni v svojih zvezah pod praporom sv. Vaclava in, dragih naših patronov, — vsi ti le čakajo, da pri^fl ugodni trenutek in da začno novo ospeSno delovanje v prid cerkvi in domovini". „čech-* pravi, da je ta doba prišla in da se qnj čim najpreje čeSki katoličani organizirajo r političpo stranko. Mi jim le želimo: „Na zdarl*4 Dopisi. Št. Viška gora. — Volitev novega župana. — Birma.) — C. kr. namestništvo v Trstu je na predlog deželnega odbora vrglo raz županski stolček našega staro-slavnega župana Piriha, in dne 30. junija smo imeli volitev novega župana, ki je bila v tem in onem oziru zanimiva. Prišel je k volitvi eim g. okrajni glavar iz Tolmina. Takoj, ko so se sešli staraSine, vpraSal jih je, zakaj ne potegnejo podpore 200 K, podeljene od namestništva za občinsko cesto čez Kre-pako, katera srota je bila nakazana že 17. decembra 1. 1903. Ali so Pirihovi možje o tej podpori kaj redeli ali ne, ne remo; to pa vemo, da niso nič odgo-rorili. nAko ne potegnete podpore v kratkem, pošljem denar nazaj r Trsti* zapretil je g. glavar. Ako Pirihori možje ne vedo, zakaj ni hotel nnapredniu Materi potegniti podpore, poremo jim to lahko mi, ki nismo pod Pirihorim klobukom. — Voliter se prične. — „Zakaj stikate glave skopaj ?“ zavpraša g. glavar Pi-rihove može. „Ne vemo, koga voliti za župana11, bil je odgovor. .Imate četrt ure časa, da se pogovorite o tem važnem vprašanju*, reče g. glavar na to in odide strani. Zopet se začno glave bližati druga drogi in začuje se tiho šepetanje (glasno govoriti ni bilo namreč varno, ker je bilo v volilni sobi tudi par nazadnjakov). Koneo skrivnostnemu šepetanja je bil ta, da je vstal starašina, ki je Se pred malo leti staremu žapanu po noči in skrivajo podpisoral poštene občinske račune, — ter Sel preponižno rprašat g. glararja, ali bi smeli še za župana iz-roliti odstavljenega Piriha. Nato rstopi g. glavar in reče resno in odločno: „Kaj, Piriha hočete roliti za žapitna? On nima — da se hujše ne izrazim — nikake zmožnosti za ta posel in, ako ga rolite, ram pošljemo rladnega komisarja1*. Te besede glararjeve so nam nazadnjakom zadoščenje, ki stokrat odraga rsa podtikanja in obrekovanja, ki mo letela na nas ob časa občinskih roliter. Mi smo že gdavno trdili, da Inpan Pi-rihore rrste ne spada v drajseto stoletje in da s& srojo naprednostjo le ljudi mami, da ne ridijo njegorih — „starib kopit*. — Zato smo pri občinskih rolitrah napeli vse moči, da bi strmoglavili prežirelega Devetakovca. Razmere niso dopustile, da bi bil Matevž že takrat padel, a zato je padel toliko sramotneje sedaj, zadet od sodbe svojih višjih. — Seveda se ne smemo zaradi tega zazibati v sanje o sijajni zmagi, ker gotovo je, da bo Pirihov duh na Gori še dolgo — „vižal in regiral“. — Novi žnpan, Jakob Velikonja, jo dober, poštnn mladenič in vosten g >-spodur, proti kateremu nimamo nič. Ako bo samostojno in po svoji vesti vodil županstvo, lahko upamo, da bo mnogo koristil občini. Ker je bil prvi podžupan izvoljen za županR, moralo se je to mesto izpopolniti. Ker poprej ni šlo, so hoteli pristHŠi „izbacnjonega“ vsaj to čast izročili Piriha. Kako je glavarja dopadla la misel, je pokazal z glasnim smehom. Pirih ludi prvi podžupan ni. — — Dn> 3. t. m. smo imeli pri nas sv. birmo. Vas je bila sic^r priprosto, a lepo in “kozi in skozi okinčana. Razven pred cerkvijo in župniščem je bilo vseh skupaj še pel slavolokov, in sicer: prvi na Dabru, drugi ob gorenjem vhoda v vas, tretji sredi vasi, četrti koncem vasi in peti na Prapetnera Najlepše je pa bilo v soboto zvečer, ko je gorska vaa vsa r 1 u č i h mej pritrkavanjem in streljanjem vaprejela pro-vzvišenega nadškofa, vračajočega se s Pečin. Strankarstro je ob tej priliki popolnoma izginilo v ozadje ; vse je prov-ladala zavest, da imamo kot verni katoličani mej sabo svojega nadpastirja.... Iz Bače pri Sv. Luciji. — Javljam strmečemu svetu, da neka hudobna oseba mi je poslala dne 8. t. m. „Sočn*‘, zavito v nekem papirju, ne da bi jo bil jaz naročil. Poslano mi je prišlo iz Kanala; togotijo se nad mano in mi grozijo, ker sem naročnik .Primorskega Lista1* in „Domoljubau, no pa umazane „Soče“, bolje rečeno cunje goriških liberalcev. Jaz pa ostanem zvest svojim načelom in listom, ki jih zagovarjajo. Kdor je prijatelj liberalnih listov, ni pravi kri- stijan in ni pravi rodoljub, marveč je pristaš onega, ki je prvi lagal, satana. Na sridenje. Sedlo pri Kobaridu. — „Pravi-coljub je iz Sedla izginil1*, tako se glasi v št. 27. .Primorca* v dopisu našega gospoda župana Gotovo bi on želel, da bi res izginil, ker resnica v oči bode. — Vedite torej gosp. ž, da jaz nisem nikogar napadel v „Pr. L.“, ampak sem le opisal dogodke in veselice, kar je bilo vse do pike resnično. Verjamem, da to vam ni bilo po volji, kajti vam bi bilo le to prav, da bi se vam vsi klanjali in se pred vami tresli. Take bi nas želeli imeti, ali ne bo nič I Koj na prvi moj dopis v št. 18. „Pr. Lista1* ste se spustili v „Sočo* in plavali po njej do .Pri-moroa* in se pri njih potožili, kako da se opa ta presneti dopisan o meni kaj pisati v „Prim. Lislu“. — Obetal Bern ram že, da nisem izpraznil svoje bisage. Ali morebiti ne veste, da je na dan volitve vaS tovariš gnal pred Babo na vse zgodaj neko vdovo, da je podpisala ne koma pooblastilo, da bi le ne bilo premalo glasov. Ženske se lahko premoti, zato jim tudi zameriti ne moremo, tem bolj pa komu drugemu. — In zdaj, ko vidite, da vam vsega ne moremo molčati, ste pa nas začeli častiti po časnikih z različnimi priimki. Pa vedite, da tud vi, g. ž., nimate tako visokega „cilindra“, da bi mn ne mogli do vrha. Mi vas ne silimo ne v kotel, ne v lonec. V tem oziru ste prav kratki. Pravicoljub. Sedlo pri Kobaridu, 10. julija. — „PrimorecM od 1. julija je prinesel dopis | od našega župana, čeravno je ta zatrjeval v „Primorcu“, da no bode več odgo- j varjal na resnične dopise v „Primorskem * Listu1*. To je nam znano, ^a drži vaša 1 beseda, dokler od vas ne pride. Koliko krat ste zatrjevali, da nočete več župa-novati, a ko potečejo tri leta, takrat nap-nete vse strune in vijako, samo da se obdržite na tem smolnatem stola. Kdor ni volil po vaših mislih, tega imate za svojega nasprotnika. Saj ima pravico vsak voliti po svojem prepričanju To vas je tudi obsodilo, ker vas je zapustila polovica starešin od prejšnje dobe, kateri so imeli čast v tek*- ‘'eh let videti in prepričati se o vašem samosvojem županovanja. Kaj ni tako, g. žnpan? Začeli ste se vznašati nad našega častitega dušnega pastirja, katerega nam ohrani Bog tako dobrega in požrtvovalnega še mnogo let. Vse ljudstvo je na njegovi strani ter obsoja vaS dopis. Dokler je bil vam desna roka pri županskih poslih, vam je bil dober ; zdaj pa za zahvalo ima od vas blatenje po naprednih časopisih. Spomin, spomin, g. župan. Dobro nam je znano, pri kateri vodi aloji vaša kovačijk onih f dopisov; a jaz vam konečno svetujbm, da imejte več olike in ponižnosti,1 ako si hočete pridobiti zopet zaapanje občinar- | jev. Pravicoljub. Novice iz Aleksandrije, 9. julija f 1904. — (Praznik sv. Cirila in Metoda.) — V nedeljo 3. julija smo počastili sv. apostola C. in M. v cerkvi sv. Katarine sč slovesno sv. mašo, govorom in Bkupnim ur. obhajilom. Udeležlba je bila obilna. Popoldne po blagoslovu pa je napravila „Krščanska zveza Slovenk" ljubko vrtno veselico pri čč. nemških sestrah sv. Karola B ; tam ima društvo s pričetkom tega le' " > dvo- rano in v kapeli je vsako in.*ojc* ob 4. ari sv. blagoslov, potem pa slovenski krščanski nauk, ozirom govor za drn-Stvenice. Novega apostolskega vikarja smo dobili v Aleksandriji. Preč. Pater Avrelij Briante, bivši kustos sv. dežele, je imenovan za naslednika pok. Mgr. Gavdencija Bontigli. On je v vrsti aleksandrijskih ap. vikarjev in delegatov, izmej katerih sta dva Hrvata, sedmi. Vsi so iz reda manjših | bratov sv. Frančiška Prvi je bil Mgr. I Perpetous Guaeco od I. 1839 — 59, drugi Mgr. Pasqualis Vujčič od 1861—67, tretji Mgr. Alojzij Curčija od 1867—81, četrti Mgr. Anaclet Gbicaro od 1881—88, peti Mgr. Guido Gorbelli od 1888—96, šesti Mgr. Gavdencij Bonfigli od 1896—1904. Samostansko cerkev sv. Katarine, ki je ob enem župnijska in škofijska cerkev, so pričeli na novo slikati. Veliko koristi za avstrijsko kolonijo v Egipta bo nova hiša, katero prične zidati v kratkem v Moharembey-u, ki je predmestje Aleksandrije. Svet je dala za nizko ceno egiptovska vlada. V tej hiši bo slovenski otroški vrtec, azil za služkinje in hirali ca za stare Avstrijce. Oskrbovanje vsega tega bo izročeno čč. slovenskim šolskim sestram. Spolnila se bo s tem dolgotrajna želja vseli dobromislečih Slovencev v Aleksandriji. — Novice. Onjenim naročnikom! — šest mesecev je minulo v tekočem letu. Mnogo je naročnikov, ki niso še poravnali naročnine letos. So tudi nekateri, ki niso še plačali za preteklo leto. Zato prosi podpisana uprava, naj bi gg. naročniki storili svojo dolžnost, kajti lisi ima mnogo stroškov in te je treba sproti plačevati. Obenem prosimo svoje somišljenike, naj naš list razširjajo. Od sedaj do novega leta je cena za premožne 2 K, za manj premožne 1 K 50 b. Uprava „Prim. Listau. Zrelostni izpiti. — Na tukajšnji c kr. gimnaziji se je vršil od dne 10. do 13. t. m. Od 14 slovenskih osmošolcev so jih je oglasilo 11, trije so odstopili. Vspeh skrajno šibek in sicer kakor sledi: Prvi red z odliko: Janko Bratina z Otlice. Prvi red: Franjo Boškin iz Pevme, Karol grof Attems iz Podgore, Josip Soban iz Vrtojbe, Franjo Ulaga iz Kanala. Na dva meseca jih je padlo šest.— Od Italijanov ao izdelali sledeči: Peter Bonne, (z odliko), Ivan Bresca, Josip Brumat, Josip Canetti, Ivan Gironcoli, Ivan Clancig, Herman Marcuzzi, Ivan Marinaz in Adelki Pojahi. Na dva meseca je padel eden. Nemci so bili trije: Jalij Albert (z odliko), Ivan Kaznačič (prvi red), eden padel za celo leto. Izmed Slovencev je torej izdelal z odliko en sami In ta je naš sotrndnikl Kdo se ne spominja v „Pr. Listu“ lepih podlistkov, pod katerimi je bil podpisan: Gorski ali pa Janko Filipovič Serjunov? Uredništvo „Pr. Lista" se ga spominja ob tej veseli priliki s hvaležnostjo in mu iskreno čestital Vsem abiturjentom kličemo: Na mnoga letal Osebne vesti. — Župnim upraviteljem v Lovrani je imenovan d. g. Fran Frankola, dosedanji žnpni upravitelj v Tinjanu pri Pazinu. — Papež Pij X. je imenoval odličnega svečenika id Rodoljuba dr. Frana Volariča, generalnega vikarja in dekana stolne cerkve v Krko, apo-stolskim pronotarjem. — Odvetniški izpit je položil minolega tedna g. dr. Lukež, pristav na c. kr. finančni prokurator! v Trstu, rodom iz Pična v Istri. — Premeščen je g. Avgust Cejan, c. kr. davčni pristav iz Motovuna v Gorico. — Imenovan je za asistenta drž. železnice g. Ivan Varl v Podnarta. — Č. g. Karol Lampert, bivši kaplan v Truščab, je premeščen v Brezovico. Za »Slovensko slrotišče" so darovali: P. n. gg. Justina Batistič 1 K, Marija Živec 1 K, Frančiška Zavadlav 1 K, Jožefa Šatej 1 K, Terezija Fornazarič 1 K, Jožefa Špacapan 1 K, Katarina Blažiča iz Št. Petra 1 K, neimenovana mesto vstopnine k veselici v „Šolskem Domu" 1 K, družba „Slovenska Beseda" 2 K 37 v, Jožefa Komel 1 K, Terezija Černe 1 K. Bog plati I Za „Alojzijevišče“: Preč. g. Jan. Kokošar 20 K, preč. g. Jan. Rojec 20 K, preč. g. Ant. Berlot 10 K, preč. g. Ign. Leban 10 K, preč. g. Jož. Golob 10 K, biljenska hranilnica 10 K, g. J. Koruza 20 K, g. M. Dreščik 6 K. Bog plati! Dar. — Uprava „Prim. Lista" je prejela za „Šolski Dom" 2 K 37 h, katere je darovala družba „Slovenska Beseda". ” Občuj zbor „Alojzljevišča“ dne 11. t. m. je bil jako slabo obiskovan. To dejstvo kaže, da je zanimanje za ta zavod opešalo. In vendar, kdo pomaga kmetskim otrokom z dežele v mestne šole, kdo podpira uboge, a vzgledne in nadarjene dijake na šolah, kdo jih vzgo-juje in pripravka, da pridejo do vzvišenega cilja: da bodo sami srečni i narod osrečevali? Ta je veliki smoter in namen „Alojzijevišča“ in ne more se oporekati, da so bili tudi vspehi doslej veliki ali vsaj povoljni. Zlasti duhovščina ne bi smela zabiti, da se tukaj skrbi za mladi nargščaj. — Koncem drugega polletja je izmed 47 gojencev 7 odličnjakov, dva sta padla, trije imajo ponavljalni izpit — Iz poročila blagajnikovega posnamemo, da •o znašali letošnji dohodki jn stroški okoli 10.000 K, za par stotakov manj ko lani. Občni zbor je tudi sklenil neke male premembe pravil. Duhovne vaje za slovenske učiteljice, katero se bodo vršile na Sv. Gori, začnejo dne 23. avgusta ob f>. uri popo-ludne. Stroški za osebo 6 kron. M. H W. V „ Alojzije v išče“ se sprejemajo učenci iz goriške nadškofije, ki so lepega obnašanja, zdravi in imajo sposobnost in veselje za učenje in duhovski stan. Sposobni morajo biti, da vstopijo vsaj ali v c. kr. pripravnico ali III. razred, izjemoma tudi v II. razred o. kr. vadnice. Stari morajo biti vsaj 9 let, pa ne smejo prekoračiti one starosti, ki bi zaradi vojaškega nabora ovirala njih sprejem v malo semenišče. Prošnje za vsprejem naj se naslovijo na odbor „Alojzijevišča“ ;i priloži naj so krstni in ubožni list, spri-čalo o zdravju ali o cepljenja koz, zadnje šolsko spričalo in priporočilni list domačega dašnega pastirja. ČaB za prošnje je do 20. avgusta. Urnik parnikov Oglej-Gradež Barbana k slavnostim v čast M. D. brez madeža spočeti, v tednu od 17. do 24. julija. Iz Ogleja: 615 z j, nima nobene zvezo z vlakom iz Gorice; 1015 zj., ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 6 40 zj.; I-— pop., ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Gorice ob 9 25 zj.; 4;-^ pop., nima zveze. — Iz Barbane : 7‘45 zj.; 12-— opoludne, ustavi se v Gradežu do 2. pop.; 4-— pop; 620 pop., ustavi se v Gradežu do 6 30. Vožnja s parnikom tje in nazaj stane le 1 K. Parnika, ki redno odideta iz Ogleja ob 8 20 zj. in ob 7 30 zv., nimata zveze z Barbano. Oni, ki želijo biti prih. nedeljo po-poludne na Barbani, morajo oditi ali z železnico iz Gorice ob 9-25 zj. čez Tržič (Monfalcone) do Villa Vicentine (ob 11-30), in potem s kočijo do Ogleja, odhod ob 1. uri, — ali pa z vozom do Belvedere; kočija iz Gorice rabi tri ure, dragi vozovi več. Iz Belvedere odplujejo z ladijo do Barbane, v kar se rabi 1 uro in pol, ker je odtok morja; ravno tako zjutraj. Z ladijo morajo odplnti najkasneje ob 7. uri zvečer, kasneje bi bilo nevarno; bolje da prenočijo v Belvederu. — Glede ladij ali prenočišča v Belvederu naj se obrnejo romarji do v. č.rtamošnjega karata, ki zna slovenski. Oni, ki želijo biti na Barbani šele zjntraj v pondeljek 18. t. m., dan slavnosti za Slovence in Hrvate, morajo iti z lastnim vozom ali do Ogleja, kjer odpluje parnik ob 6'15 zjutraj, ali pa do Belvedere, da odidejo z ladijo. Za ladijo se plača, ako jih je mnogo Bkup, 20 kr. ali 40 vin. Na Barbani je dovolj sob, da lahko prenočijo duhovniki, pa tudi mnogo dragih — drugače je dovolj prostora po hodnikih v samostanu. — Barbana je najstarejše Bvetišče, od nekdaj posvečeno M. D. brez madeža spočeti. Upati je torej obilne udeležbe. »Centralna posojilnica" v Gorici nam sporoča sledeče prometne številke za dobo od 1. januvarja do 30. junija 1904. Števila v oklepajih veljajo za 31. december 1903 Denarni promet v prvi polovici leta K 1,984.118-52. Hranilne vloge, stanje koncem junija K 976069 80 (807.43431); posojila K 763.982 64(678 981-21); tekoči račun K 189.660 79 (K 142.614 90) Hran ib n i h v I o g se je v tekočem letu v 1 o-žilo K 316.429 70, dvignilo pa K 147.794 21; posojil se je dalo K 138 60605, vrnilo pa K 63 604 62; vplačil v tekočem računu je bilo K 624.791 14, izplačil pa K 671.738 03, torej je znašal promet v tekočem računu K 1,096 52817. Pravda Kromar-Kopač. — Ta pravda je sedaj končana. Zadeva sama na sebi je bila zgolj privatnega značaja. A socijalni demokratje so poskrbeli, da je postala javna, važna in zanimiva. Zato ne bo odveč ako jo ob kratkem orišemo. Na sv. Štefana dan, 26. decembra 1903., je prišel Kopač na povabilo nekaterih somišljenikov iz Trsta v Ajdovščino in je tu na javnem shoda govoril. Ker ga je žnpnik Kromar precej v živo zadel, je začutil zadrego in se začel bati, da njegova stvar v tem kraju ne bo uspevala. Zato se je v drugo oglasil in, kakor sam trdi, v „Rdečem prapor ju" Kromarju pošteno posvetil. Med dragim je tadi rekel: „V Vaši fari leži otrok samice Krašna na mrtvaškem odru že sest dni in ga nočete pokopati ker je mati revna. Vzrok, da ne veste, ali je krščen ali ne, Je pahel, ker Vam je znano, da so otroci onih mater, ki so prisiljene :sk.-ti porodne pomoči v bolnišnici, že drugi dan po porodu krščeni". Župnik se je čutil žaljenega, da baje iz lakomnosti zanemarja svoje stanovske dolžnosti, in je tožil. Prijavil je devet prič, ki so inkriminirane besede jasno slišale in potrdile. Najhujša priča, ki je Kopača pokopala, je bil „Rdeči prHpor", ki ga Kopač urejuje. Ko je prišel še gorak s shoda v Trst nazaj, je svoj govor v listu tako .objavil, kakor ga je res govoril. Vkljub temu je Kopač tajil in trdil, daje le pogojno to župniku očital in rekel: „Ali je morebiti tudi tukaj revščina vzrok, da ne pokopljete otroka?" Kopača je — čujle — zagovarjal dr. Tuma. Mi se temu ne čudimo. Ajdovski kapitalisti in naprednjaki so pa zijali, kako to, da pride njih ljubljened, dr. Tuma, zagovarjat rdečegh....... pa preklinjali Kromarja, kaj hodi v Ajdovščino, ker ga nič ne brig*. Res je, da Ajdovščina župnika v Šturiji prav nič ne bi brigala, ako bi stal ob Hublju tako visok zid, da nihče ne bi mogel od tam sem in ne od tod tja. Ker pa tega doslej še ni, naj bodo vsaj toliko liberalni, da mu pustijo iti pogledat za svojimi ovčicami. Pa naj mu bodo hvaležni, da je cdgodil rdečkarja. Obravnava je bila v prvi inštanci v Ajdovščini dvakrat preložena. Ljubeznivi dr. Tuma jo je hotel še v tretje preložiti. Morebiti si je mislil, da bodo župnika stroški oplašili? Pa sodnik ga ni ubogal. V svojem zagovoru je dr. Tama pov-darjal, da so bile Kopačeve besede, če jih je res izgovoril, le „naravna reakcija na neosnovan napad*. Namen, župnika žaliti, je izključen. Kopač je povedal le resnico. Kromar bržkone ‘ tudi druzega vzroka za svoje postopanje ni imel. Lepe nauke ie dajal navzočemu župniku celo iz Milllerjeve moralke, češ, da pri takih slučajih ne sme odločevati glava, ampak srce. Dr. Tuma je ob tej priliki preskrbel si belo „Rituale Romanam". Obravnava je tako uspevala, da je bilo videti, da Kopač pade. Zato ga k tretji obravnavi ni bilo. Samo dr. Tama je. imel čast, poslušati sodbo: Globe 30 K ali zapor tri dni in vse stroške. Prijavil je vzklic, žnpnik tudi. Vzklicna obravnava v Go-: rioi je potrdila prvo razsodbo. S tem je ,.zadeva končana. Kakor rečeno: Šlo je za osebno čast župnikovo. Naredili pa so iz komarja slona. Vse je bilo pokonoi od -Ajdovščine do Gorice. Posebno učitelji so se živo zanimali za izid. Vemo, da je neki učitelj na dan obravnave šolo pred časom pastil, da je hitel v Ajdovščino, da zve, kako je. Brez armade ste. Ves ugled pri ljudstvu ste že zapravili. S tem, da razširjate socijalno-demokraške ideje, si sami kopljete grob. Kuhinjska šola v Gorici —Lastnica te šole g.čna ' Marija Grebenc naznanja slavnemu občinstvu, da dne 15. julija zapre kuhinjsko šolo, katero zopet otvori z dnem 15. septembrom. Slavnemu občinstva se najudaneje priporoča za obilen obisk ob zopetni otvoritvi. Odbor goriške ženske podružnice družbe sv. Pirila iu Metoda je v svoji seji dne 5. julija določil prirediti prvo nedeljo v oktobru (t. j. 2. oktobra) t. 1. na Katarinijevem vrtu v Gorici veselico na korist slovenskim učnim zavodom, imenoma družbi sv. C. in M. in „Šolskemu Domu", vsakemu s polovico dohodka. — Da bode imela veselica tem večji vspeh, prosimo bližnja narodna društva, naj blagohotno domače veselice tako urede, da ne bode po goriški okolici nobene veselice. Odbor gor. žen. podr. družbe sv. G. in M. Kmetijski shod v Gorici. — 28. julija (zadnji četrtek 'meseca) vršil se bodo t Gorici javen shod goriških kmetovalcev. Predmeti, o katerih se bode razpravljalo, objavijo se pravočasno. Po shodu bo prvi občni zbor goričkega vi-n .idkcga društva. Občni zbor goriške tavaroval-ulce za govejo živino je bil v nedeljo dne 10. t. m. na kmetijski šoli ob obilni udeležbi. Delovanje tega društva je zelo plodonosno. V štirih letih svojega obstoja je društvo odškodovalo 12 ubogih kmetov za crkneno živino. Iz tega se pač vidi, kako potrebno je bilo. Sklep šolskega leta. — Na o. kr. pripravnici za učiteljišče v Podgori pri Gorici konča šolsko leto 1903—1904 dne 16. julija t. I. — Prihodnje šolsko leto se prične dne 16. septembra. V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali vsaj 13'/a let svoje starosti in so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele posvetiti učiteljskemu stanu. Podrobnosti glede vpisovanja za vstop v ta zavod se pravočasno objavijo. — V Tolminu je pogorel, kakor se nam poroča, preteklo nedeleljo v času sv. maše od 10. do 12. ure predpoldne gosp. dri. poslancu Oskarja Gabrščeku mlin in žaga na Tolminki, ne da bi bilo gasilno društvo, kakor se sliši, za to kaj vedelo, dasi vživa simpatijo tudi od hranilnice in posojilnico tolminske. Strela. — 11. t. m. treščilo je pri Škrbini, pri tako imenovanih Železnih vratih, v grič, naBajen z bori. Požar ve-likansk, škoda velika. Gorelo je kake 3 do 4 ure. — V občini Škrbini ubila joi strela baje dva vola. Iz kanalske davkarije poluprc-teklega časa. — Kmetič je prišel plačevat davke, ter prosil davkarja, naj ga počaka, ker nima denara zaradi slabe letine. Toda davkar ga je zavrnil: „Ne štopite, ja nišem gašpod, finansdiresjon e gošpa 1 Pejte ga tam, kaj bo rekla 01)1“ — Neprijeten ribji lov. — V nedeljo predpoludne sta blizu Sovodenj lovila v Soči dva Furlana, najbrže doma iz Loč-nika, ribe s pomočjo dinamita, kar je ngjstrožje prepovedano. Ko so orožniki to zapazili, šli so na lice mesta, da bi Furlana prijeli. Ali Furlana odnesla sta pete, pa ne prav srečno, kajti jeden je zbežal v srajci, drugi pa popolnoma nag, a orožniki polastili so se njune obleke. Ni nam znano, kaj se je dalje zgodilo z rib ičama. Starinske freske v župnijski cerkvi sv. Petra pri Gorici. — Te dni so popravljali nekaj v cerkvi šempeterski pri Gorici. Pri ti priliki bo hoteli prebarvati presbiterij. V ta namen je bilo potrebno odstraniti nekaj ometa, ki je bil dva prsta debel. In glej, ko so to storili, zapazili so pod ometom krasne slikarije, baje nad 400 let stare freske. O tem so takoj obvestili konservatorja grofa Žiga Attemsa, ki se je takoj podal na lice meBta in odredil, da se delo ustavi toliko časa, dokler ne pride kak izvedenec z Dunaja. Prerezati si je hotel vrat 56-letni Cigoj Vid iz Gojač. Sprla sta se baje s sinom pri delu na polju, in ta se je Cigoj tako razburil, da je potegnil „fovč“ iz žepa in si hotel prerezati vrat. Ranil se je še precej. Prepeljali bo ga v tuk. bolnišnico. < Strela ubila profesorja. — Profesor na c. kr. strokovni obrtni šoli v Beljakn Emil Schottenhaml je napravil v nedeljo dne 3. t. m. z večjo družbo izlet na Dobrač. Prišedši na vrh gore je naBtala nevihta. Ko je profesor šel iz i^ hiše pogledat, da-li se kmalu zvedri, udarila je strela in profesor je obležal mrtev na mesta. Več dragih oseb je strela omamila. Truplo profesorja so prenesli v Beljak. Svinja umorila otroka. — IrSlo-venske Bistrice poročajo „Sloveneu“: Dne 6. t. m. je pustila posestnikova hčerka Antonijo Sorko po domače Dasej, svoja štiri mesece stara dvojčka v zibeli v sobi, ter je šla na vrt delat. Med njeno odsotnostjo je prišla v sobo svioja, prevrnila zibelko in odžrla enemu otroka pol glave, druzega otroka je pa pastila nepoškodovanega poleg. Ko je mati na upitje priletela v sobo, je bil otrok 2e mrtev. Brezplačno stanovale za 2 ali 3 osebe, namreč 2 majhni sobi, kuhinjo in shrambo s potrebnim pohištvom oddam pogojno, da se mi preskrbuje vso potrebno postrežbo in dobro hrano za 50 kron na mesec. Gorica, Semeniška ulica, h. štev. 10. G. L i k a r. Najnovejše z bojišča. V Petrograd se z bojišča brzo-javlja, da so Japonci pri napadu na Port Artur v noči od 10. na 11. t. m., ki pa je bil odbit, izgubili --30.000 mož. Loterijske številke. r 9. julija. Trst.................. 21 82 35 28 69 Lino.................. 44 90 84 68 4 IT-tti "tn 'm ! A. Krušič trgovec in krojački mojster Gorica, ulita Gin. Terli št. 33 naznanja slav. občinstva, da je dobil ravnokar sveie angleško in avstrijsko blago, kakor tudisveiih iagotoljcnih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bližajočo pomladno sezono. l ■ it Izdelek iz lastnega blaga jamčim. Anton Kuštrin Gosposki ulio*h. štev. 25, priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstva v mesta in>> na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. karo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto-rioo i. dr. Olje: Lacoa, St. Angelo, Korfti istersko in dalmatinsko. Petrolej ▼ zaboja Sladkor rasne vrste. Moko 9t. 0, 1, 2, 8 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve : in drage vrste, namreč po Y» kila in od 1 fanta. Testenine iz tvornice Žnideršič A Valenčič t II. Bistrici. Zveplenke dražba sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranja in z Jochmann-ovega t Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Viktor Toffoli v Gorici, via Teatro kHO (na stari pošti) velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Za luč . . . kr. 32 Corffi . . kr. 56 Jedilno . . „ 36 Bari . . ,„60 „ finejše „ 40 Lucca . . „ 70 „ boljše „ 44 Nizza • . 80 dalmatinsko „ 48 Najfinejie . g* 1 istrijansko . 56 ! : Priporočam i. duhovščini In cerkvenim nskrbnfštvom. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ [i Lekarna v ^ Cristofilctti i Gumi I __ Prave in edine žel. kapljice ■ -r g anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč .teh kapljic je ne-f t prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na daif . . , ... p° jedno žličico (Varstven«. inattika>pop;je _ Okrepi aelodec, storž, da ngine v kratkem lasu omotica in Si-votna linost (mrtvost).'1 Te kapljice tudi sto »“6, da človek roje ji. ^ Cena steklenici 60 vin. '\jF* 5* ** s* m 4 Edina slov. kleparska delavnica v ulici sv. Antona št. 1 ^podpisani se toplo priporoča svojim rojakom v niestu in tudi na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kalor cevij zavor1 o, žlebe za stavbe, kuhinjske priprave. Prevzema tudi vsako popravo po prav nizkih oenah. Zagotavlja točno in solidno postreibo udani Karol Čufer, klep. mojster. jfaiton fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster im Kurnn v (Jorici odlikovan z častno diplomo najvlšjega prl/nnn]n Jubilejne razstave na Dunaju I. 189(1 jn v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato »vetlnju izvršuje naročilu vsakovrstnega pecivu, tudi najfinejegu, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročilu izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najnljudneje. VVlika tovarniška /uln|ia Šivalnih str« jev kakor /a šivilji-krnjašu, Čevljarji', n, tuili /.a nini-tiio vi-/a nji' (rckaniir.inj<-) \ /ulogi •