Poglejte Ha JtevilHe poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Osi~s1on?@H8kifi i deTavc&rv Ameriki.
flfi KO* »A DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO POČTl NABAVN08T IM STOJ DOM


Citajte, kar Vas zanfrfiH n
S »i
Telephone: CHelsea 3-1242		«d CIam Matter Septcnber 25th. 1940 »t the Fort Office a* New York. N. 01	oder Act of Coogrtm 9i March 3rd. 1879.		
No. 235 — Stev. 235		NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 2, 1941	—TOREK, 2. DECEMBRA, 1941	Volume XLIX. —	Letnik XLIX.
POGAJANJA Z JAPONSKO
JAPONSKI KABINET JE VČERAJ SKLE- j NIL, DA SE POGAJANJA NADALJUJEJO. I PREDSEDNIK SE JE VRNIL V WASHINGTON IZ WARM SPRINGS, GA.
Predsednik Roosevelt
LOČENI PRIJATELJI
je
prevzel vse diplomatske in vojaške zadeve glede Japonske v svoje roke, ker luč miru pojema na Iztoku hi ker je ja;pon->ki poslanik admiral Kčisabu-ro Nomura rekel časnikarskim poročevalcem: " Trpiba je modrega državništva, da reši položaj."
Nad Washingtonom ,je bilo težko ozačje, ko se je predsednik Roosevelt malo pred p°l-dnem vrnil iz Warm Springs Ga., v Belo hišo, da od državnega tajnika CordeHa llulla prejme poročilo o rojeni do-pold'anskem razgovoru z ja.-ponskima* zastopnikoma.
Poročila, ki so iprišla v Washington, naznanjajo, da Japonci zbirajo veliko armado v južnem delu Indo-Rine, da vdarijo na Thailai)dijo, česar pa Združene države ne bi mogle trpeti. V Manili na Filipi-nah so bili preklicani vsi dopusti v armadi in mornarici.
VrJiflljmU<iitijMUi ^ -bili mobilizirani armada in zračna
Bil-
Jul .n ' i kabinet je včeraj n-'. svc.ji i:rvanredni seji sklenil. da -o podajanja v Washing Ionu nadaljujejo in v To-kio-^e je upanje na mir takoj j K) v čiil o. Toda časopisje še dalje zahteva, da morajo Združene oržaive zmanjšati svoje zahteve glede Daljnega Iztoka. Poleg tega pa se je tudi Hong-Kong vojaško popolnoma pri/pravil, kak"4** "I Havajsko otočje.
Ko je predsednik prišel v Belo hišo, je takoj šel v svoj urad v drugem najdstropju, kjer je oib istem času sprejel admirala Harolda R. Starkhi, šefa mornariških aperaoij in državnega tajnika Hulta, ki mu je poročal o svojem nad eno uro razgovoru z admiralom Nomuro in posebnim ja-
ponskim odposlancem Saburo Kurusom.
Kmalu nato se je iz bolnišnice pripeljal prvi predsednikov svetovalec Hairry Hopkins. Popoldne pa jo predsednik sprejel še državnega pod-tajnika Sumner Wellesa, ki je iiia o prej imel razgovor z angleškim i>oslani'koni lordom Halifaxom.
Četudi pa so se pogajanj:: z japonskimi zastopniki obnovila, vendar uradni krogi ne pričakujejo povoljnega izida. Zato je uradni" Washington bolj zavit v vojaško kot po. v diplomatsko ozračje, zlasti še, ker Japonska še ni odgovorila na Hull o ve pogoje.
Odstopivši poslanik v Thai-kvndiji Hugh G. Grant je včeraj rekel: "Ako Japonci v resnici hočejo vojno, naj jo i-n».:(jo sedaj. Prepričan sem, da jih moremo v dobi nekaj me-gfCfiV uničiti z močnejšo zračno in mornariško silo."
Bog ni smel vstvariti Ha vaja
List "Joiniuri" v Tokio pravi: "Ako ne bi 'bi'lo Havajskih otokov, b*L bila vojna med Japonsko in Združenimi državami nemogoča. Bog ni mogel biti naklonjen ljubiteljem miru, ko je vstvaril te otoke."
"Jominri" dalje izvaja da je Japonska sedaj na istem stališču, kot so bile Združene države leta 1776, ko so si kolonije priborile neodvisnost, enakost in pravico,' kar hoče s*edaj napraviti Japonska v o-srednji Aziji.
Cc se (Združene države sedaj izpirajo tej japonski nameri, tedaj jasno kažejo, da hočejo uničiti Japonsko Ln dobiti nad-ob'cKst jiad Azijo.
I Nek ameriški časnikarski poročevalec, ki se nahaja pri S. aij£&ški armadi nekje v Libijski puščavi, poroča naslednje:
1 200 nemških in 300 laških u-jetnikov, ki so se ipeljali s tru-ki v ozadje, se je vstavilo in so pri obedu. Toda Nemci in Italjivni so ločeni in s»e vozijo vsak v svojih tiukih. Italjani pravijo, da Nemci tako zahtevajo. Italjani so •bolj ponižni. Na vprašanje, kaj si najbolj zeli, je nek Ltaljan odgovoril: "Vino, špageti in da zopet vidim Naq>ol j." Italjani se radi puste totografiati, upajoč, da bo njihova slika prišla v Italijo in da; je bodo domači spoznali in bodo vedeli, da je njih dragi še živ.
Nemci pa so oholi, boljše oblečeni kot Labi in jedo mesne konserve iz Danske, se pred kamero i postavljajo ošabno in se ne marajo smejati. Nek nem ški infanterist, ki govori angleško, je povedal, da' so njegovi čevlji iz Oehoslovaške, u-n i forma iz Francijo, vžigalice iz Švedske, cigarete pa iz Grške.
Stalin se zahvalil Beaverbrooku
Rusija bi rada imela tanke enotnega modela. Vsa naročila, obljubljena za mesec november, so bila izvršena.
BOJI V AFRIKI
"Nemški poveljnik v Libiji general Erwiu Rommel je vrgel včeraj tUnke in infanteri-jo proti angleški armadi okoli Rozeglia in posrečilo se mu je, zariti se nekoliko v angleško črto, toda po kratkem boju so itili Nemci vrženi nazaj. Na i-stem kraju jc bila rasfoita laška oklopna divizija in pognana v beg. V teh bojih je angleška zračna sila v veliki premoči.
K angleškemu u«pehu proti Nemcem in Italjjjnom v Libiji pa mnogo pomagajo tudi novi ameriški tanki, ki so sicer manjši kot nemški, toda so mnojfo hitrejši, bolj gibčni ter j imajo njihovi topovi mnogo večji učinek kot pa nemški, četudi so dvakrat, večji.
V Glasgowu je govoril na skupščini načelnikov Amalgamated Engineering unije lord Beaverbrook, angleški minister za preskrbo. Med poslušalci je nastalo veliko navdušenje, ko je prebral naslednjo »Stalinovo brzojavko:
—	Dovolite mi, da se vyjm iskreno zahvalim za poslana letala in tanke. Nekatera v Angliji izgotovljena letala in tanki so že na fronti v akciji.
—	Poročila naših (j>oveljni-koTtf vaših tankih so nadvse ugodna. Posebno "Hurricane'' zelo cenijo. Mi bi radi imeli toliko "Hurricainov" in tankov, koKkor "jih nam morete poslati.
Lord Beaverbrook je dostavil: — Mi smo točno odposlali vse, kar smo obljubili Rusiji za mesec oktober hi november.
—	Naslednje poročilo prihaja naravnost g fronte: 1—. Naši tj^nki branijo že trinajst dni
Moskvo v snegu in mrazu. Naši tanki že trinajst dni napadajo v Libiji. Med julijem prihodnjega leta in julijem leta 1943 bomo imeli 3O,0Q0 tankov. V to število bodo vključeni oni, ki jih bomo dobili iz Amerike in Kanade. Še noben teden prej nismo produciilifli toliko tam-kov kot smo jih v tednu, ki se je končal v sobto zvečer. Zračni napadi iproti nam so se izjalovili in istotako napadi s tanki. Ža slučaj invazije ibomo i-meli tmmk za tank.
Četvorčki umrli kmalu po rojstvu
V bližini Harrisiburga, Pa., je porodi/ta 33Ietna zamorita Sadie Blatfklpell četvorčke—deklico in tri dečke. Umrli "*fo ipa kmalu po rojstvu. Po mnenju zdravnikov so bili tri mesece prezgodaj rojeni.
Sestanek med Petainom in Georingom
Včeraj fta se v Saint Florentine, jugovzhodno od Pariza sestala maršal Henri Philippe Petain in maršal Hermann Goering. Kot pravi uradno poročilo, sta se sestaku 14 v ozračju iprisrčne uljudno-sti". Navzoč je bil tudi admiral Jean Darlan. Kot pravi kratko poročilo, sta razpravljala o "sodelovtalnju" med o-bema državama in da sta tozadevno pogodbo tudi podpisala.
Litvinov na potu v Ameriko
Novi sovjetski poslanik v Washinigtonu Maksim M. Litvinov, je s svojo sorprogo z aeroplajnom dospel v ACanilo na Filipinih. Ameriški visoki komisar Francis B. Savre je Litvinovu na čast priredil svečan banket, na katerem so bili navzoči skoro vsi ameriški in filipinski dostojanstveniki, ra-zun predsednika Matnuela Que-zona, ki "ni bil dobro razpo-žen."
Nova stavka pri Bell Aircraft
Delavci zahtevajo višje plače in pravico soodločevanja v tovarni. — Posredovalna komisija upa, da bo mogoče preprečiti stavko železničarjev.
V	Buffalo, N. Y., je bilo na velikem zborovaniju krajevne unije avtnili delavcev wporoče-uo, da so se ipogajanja med u-nijo in vodstveni BeH Aircraft Corporation izjalovila. Dclav-ei 7i lh te vajo vie-jo plačo ter so-odloče vanje glede delavskili zadev pri upravi tovarne. Cc se v zadnjem hipu ne pojavi kakšna važna izpremeniba, bo v sredo zjutraj ob osmih za-stavki llo 11,000 delavcev Bell Aircraft Conporution, ki ima velika vladna naročita. Beilo-ve tovarne v Buffalo in Niagara Falls izdelujejo velike bombnike.
V	torek zvečer bo mi/ ponovnem zborovanju padla odločitev.
United Mine Workers so po-•la!i formalni ultimatum American Magnesium Corporation v Buffalo, N. Y., katera izdeluje važne sestavne dele za le-tida. Rok ultimata poteče 8. doecrofora. Di bHm» potlrož- .
men Aluminum Company of
America. Predsednik Ilarrv J. Deutsch je bil kar na kratko izjavil, da se z unijo noče pogajati glede zvišamja plfcč.
-JrT WiKliingtonu, D. C., je W. Ij. Morse, .predsednik Roo-seveltove posre<lovalne komisije, izjavil, da železničarji najbrž ne bodo zastavkali. — Predsedniku bo predložil poročilo o dosedanjem poslovanju komisije in ga prosil, naj komisije razpusti.
— :—
Petsto delavcev zrarvoplov-ne toMiiime "Air Associated Corjx)ration" v Bendix, N. J., je poslalo predsedniku Roose-veltu prošnjo, naj pokliče iz in izpred tovarne vojaštvo, češ, da &o zopet zavladale normalne razmere. Vojaštvo je pred nekaj tedni zajedlo tovarno vsled vedno poitofvljajo-čih se delavskih izgredov. Pri podjetju je zatposlenih nad šest sto delavcev.
Iz Lansinga v državi (Michigan poročajo, da je državni posredovalni oblasti napelo u-ravntati stavteo pr[ Atlas Drop Forge Companv. Slo je za zvišanje plač, ki ga oprava spočetka ni hotela dovoliti. Pozneje sta obe stranki nekoliko popustili.
ŠIBKA KONTROLA NAD CENAMI
Vlada je morala predlogo precej omiliti, da je zadovoljila farmerje in delavce. — Za njo je bilo 224 , 'proti nji pa 1 61 glasov.
Poslanska zbornica je z 224
proti 161 glasovom sprejela vladno predlogo j^lede kontrole nad cenami. Zastopniki farme rjev i u delavcev so ji spočetka ostro nasprotovali, in sprejeta je bila šele v zelo o-miTjeui obliki. Vlada je pač morala popustiti do skrajnosti.
Administratorju L. Hender-sonu, ki mu je bil poverif »predsednik Roosevelt kontrolo nad cenami, je bila oblast znatno zmanjšana. Poapben odbor pe-t or ice bo smel vsako njegovo odločitev zavrniti.
<"e bi administracija ne bila zadvoljna s temi omejitvami, bi bila njena predloga gladko jioražena.
V svoji sed^jj obliki določa, da sine posamezni administrator uvajati za ene izdelke in pridelke najvišje cene, do-
čim ima iprizivm odbor, sesto-ječ i,z peli h članov, pravico vsako njegovo odredbo zavrniti. Z drugimi besedami rečeno: administrator je v vseh ozirih odvisen o<l te nadzorne komisije.
Republikanski predlog, naj Ijo' predloga enostavno vrnjena zborničnemu bančnemu odseku, je bil poražen s 171 proti 134 glasovom.
Skoro istočasno je bilo v Cliicagu dvignjenih o2 obtožb proti 14 firmam "American Meat Instituta" ter proti 37 jxisataeznim osebam, ker so se
Nemci se umikajo
Posebno poročilo z ruske fronte pravi, da so Rusi pri zasledovanju bežeče nemške armade zapadno od Rostova uničili 102 nemška aeroplanhi, 118 tankov in topov.
Redno poročilo, ki je bilo izdano malo prej, pravi, da se Nemci ne umikajo samo na južni fronti, temveč da so bili tudi na fronti pred Moskvo odbiti vsi nemški napadi. Moskovsko lUdio »postaja pravi, <Wi je 37. ruska armada jkkI spretnim poveljstvom generalnega majorja Lopatiita zapečatila usodo nemške lalrmade pri Rostovu pod poveljstvom generalnega polkovnika Paula Ludniga von Kleista. Njegova armada je razbita in je se-v veliki nevarnosti, da jo Rusi obkolijo.
Rusi pravijo, da so bila z nemškim porazom pri Rostovu vrata na Kavkaz zopet zaprta in da so Nemci doživeli svoj najhujši poraz ter izgubili vse, kar so si v enem mesecu z velikim trudom in velikimi žr-tvhmi .pridobili.
Nemci se sicer na južni fronti z vso silo 'branijo in se sku-šajo vstaviti, toda nepresta-• IjM-h napadov donskih kozakov
za rotile določati cene klavni	. , _ . .
živini ter diktirati konsumon- "e morf.J° Z.drŽatJ.im	z Veli"
tom, po kakšni ceni naj plaču-,k° m ^ikem	neredu
jejo meso. ___f
Obtožene firme kontrolirajo J j0 na leto več kot dva tisoč približno 90 odstotkov ameri- petsto milijonov dolarjev deske mesne .produkcije ter ima-1 3arnega prometa.
Ford ni posebno zadovoljen z unijo
Navzlic pogodbi se še vedno pojavljajo "divje stavke" in zastoji v produkciji. — Fordova družba se noče javno pritoževati.
Pred šestimi meseci je Ford	~
Motor Company v Detroitu, Icej razočaran. Izza .podpisanja
Midi., podpisala pogodbo z United Automobile Workers (CIO). Kakšne so pos-lediee? Ali so se razmere v Fordovih tovarnah izboljšale? Ali je kom pan i ja kaj nuj dcibičku?
Fordovi uradniki pravijo, da pogodba ni imela tako ugo-
]>ogodbe ni bilo skoro dne brez kakšne 4'divje stavke" ali drugačnih dlelavskih motenj.
Nekoč je bila v šestindvajsetih zaporednih dneh produkcija š c>1 mrl vajsot k ra t p reki n j ei ta.
Fordova kompanija trdi, da
dnih poslwlie kot so upali,°da -ie Produciraln teh šest lnese-
Konec lovske sezije
30. novembra jt- bila zaključena v newyorski državi lovska sezija za srnjake in jelene. Trajala je mesec dni. Lovske licence si je nabf.ifvilo 15S tisoč 226 lovcev, ki so podrli vsega skupaj 13 tisoč 641 srnjakov in jelenov. Pri tem se je smrtno ponesrečilo 13 lov-
jih bo imela.
Ob času podpisa je izjavi ki unija, da je to najbolj liberalna pogo<rba, kar so jih kdaj sklenili United Mine Workers. Ne določa namreč s-amo priznanja/ unije, pač pa tudi unij-ski šop in check-off sistem, to se pravi, da kompanija odtrgu-je delavcem od plače unijske priMpevke in jih izroča uniji. Chedk-off system smatra unija avtnih delavcev za svojo največjo pridobitev. Unija ima kontrakte z vsemi velikimi av-tnimi družbami, toda razen Ford;i ni nobena priznala dieck-off sistema.
Prvi ček je izročila Fordova družiba uniji meseca avgustai in sicer za 133 tisoč 244 dolarjev ; septembra za 126 tisoč 447 dolarjev iai oktobra za 126 tisoč 146 dolarjev. Novemiberski ček je bil sikoro istotako velik kot oktoberski.
Največ je dobil locn.l 600, h kkiteremu spjida 87,00 uslužbencev Rouge in drugih de-
cev kare s prejcej.šnjo izgubo. V vsem tem času se ni nfettd uni-
jo nikdar javno pritožila in ni uvedla proti nji disciplinarne akcije.
Osebni Fordov ravnatelj Harry H. Bennett je izjavil:
Kompanija ni storila ničesar, upajoč, da bodo unijski uradniki dobrli kontrolo nad svojimi člani ter preprečili nepo-stavne stavke. Ce bi unijski u-radniki posvetili toliko časa kritiki svojih članov kot ga izgube s kritiziranjem naše u-prave, bi v naših tovarnah nikdar ne bilo nobenega zastoja
cev, pri lovu na drugo divjad troitskili tovarn.
pa1 19. Bn lovec se je izgubil v Adirondack gorovju in ga doslej niso našli- Ranjenih je bilo nad sto lovcev.
Letos je bilo posebnih licenc za lov ma srnjake oddanih 19 tisoč.
Ta local je dobil mesec« oktobra 93 tisoč 800 dolarjev ter je po zatrdilu unijsjflh uradnikov najbogatejši local ameriškega delavstva v Združenih državah.
V splošnem je pa Ford pre-
RUDNIKI, TOVARNE V JUGOSLAVIJI i*OClVAJO, — pravi dr. Sekulič
Iz Londona iporoča AP: "	--—----
,ljjvv. j da si nenib-ki državljani ne u-
Dr. Miloš Sekulič, predstojnik beograjske vojne bolniee je izjavil, da nemške olblascti v premaganih balkanskih državali načrtno Ubijajo I>o sto talcev za. vsakega nemškega vojaka. Dr. Sekulič, ki je v oktobru pobegnil Srbije je na seji za tisk, ki jo je priredila jugoslovanska vlada v Londonu izjavil, da v ozemlju pod bolgarsko, madžarsko in italijansko zasedbo vladajo nemiri in lakota Dejal je, da so Nemci tako oropali Beograd in okoliška mesta
p« jo potovalti sapii z avtomobili in da je nedavno bil težko ranjen neki častnik nemSke ga Gestapo-a pri napadu blizu Beograda. Zaplenjena so i-metja vseh Židov i:i defV.tii morajo težka dela.
Dr. SekuHč je izjavil, da je Bolgarska sirovo izvedla zasedbo Južne Srbije Ln izvršila mnogo ulbojev. Skoplje, nekdaj m avto s 80,000 prebivalci jih ima sedaj ssimo še 25,000. Izjavil je dalje, da ima četni<5ka vojska, ki jo vodi polkovnik
lo ali pa z 'okupatorskimi raar.lDl^a Mib»jJavič nad 100,0#0 knmi' da ljudstvo skoraj umi- Prista^v ™ ^a ima "nevidna
kam i
ra od lakote, v krajih, ki so nekdaj imeli vsega v obilju.
1 * Noben rudnik v Srbiji ne dela, zaradi (poškodovanj, je dejal dr. Sekulič, nobena večja tovarna ne dela, zaradi pomanjkanja si rovi n, zlasti pa tovarne tekstilnih potrebščin.
Železnice *>o v prometu v spremstvu letal in težkih o-kiotpnili edinic.
Pobegli doktor pripoveduje,
oblast sedaj svoj lastni generalni štaib, svoje oddieHke za zvezo in radijsko postajo."
iZa vezni ški odlbor za poroče-vanje pravi v svojem zadnjem poročilu o &tanju v zemljah pod oblastjo osišča, da so v Jugoslaviji Nemci izvršili smrtno kazen nad več kot 5000 o-sebami. V posameznih vaseh Jugoslavije je bil utr^ljen vsak deseti človek, a, vasi so bile požgane.
■GLAS NABO D A" _ Krw far*
Tuesday, December 2, 1941
GLAS NARODA"
(VOICE OF TUB PEOPLE)
Ownad and PnbUihed by fltevcalc Pabllafalng fiamj. (A Oorporatlaa) ^ fcta«. Pw*dant; * Lap«bft, s«c. — place of butimi of tba t ft bor s otfleen: 21« WB8T IStb STREET, NEW TOBK, N. X.
Year
Naroda" ta lMoed every day except Saturdays, Sundays aad BoUdaya.
Sabacrlptlon Yearly f*L—. Adrertleemeat oa Aincnt.
Za eelo leto velja Uit aa Ameriko la Kanado t«—; aa pol lata »8^-j ■a Aetrt lata $1.00. m Za New Xork m oelo leto 07^; aa pol leta $0.00. £a laoaematro aa oelo leto $7.— ; aa pol leta $8.50.
"«laa Naroda" labaja vsaki dan laraemil sobot, nedelj In praanlkor.
"GLAS NARODA." $10 WEST IStk STREET,
, NI« XOBK. M. I. 1M0
ESSamSKBRSS
BOJIŠČE PRIHODNJEGA LETA
Strokovnjaki precej točno soglašajo, koliko »bencina i-ma NVničija na razpolago, hi skoro natančno vedo,, koliko u-met/nega in iinuavnega olja produeira. Znano so jim tudi zalo^', S katerimi se je Nemčija ipreskfbela do junija letošnjega
3eta.
Z ozirom na to pa ni mogoče odgovoriti na vprašanje, k<laj IkkIo nemške zaloge izčrpano. Z got ovištjo se pial laliko trdi, da ho Nemčiji v d ogled nem časti zmanjkalo olja in bencina, če se nemškim armadam ne posreči zavzeti kavkaških oljniili vrelcev.
Xom&Ma. fronta v Rusiji jo dolga dva tisoč milj in na fronti je zaposlenih približno dve sto divizij. Ker je Število nemških avtomobilov, traktorjev, tankov in letal na ruski fronti že vsaj približno znano, se lahko reče, da (porabi Nemčija na mesec milijon ton olja in gazoliiia. K temn pride še domača poraba in poraba na drugih frontah, ki znaša najmfamj petstotisoč ton.
Ce so znašale nemške zaloge meseea junija) šest miKjo-nov ton, bo začelo Nemcem najkasneje do spomladi resno primanjkovati tega najpotrebnejšega sredstva za ntttialjeva-li j o vojne.
Kavkaški oljni vrelci morajo vsledtega igrati v nemški strategiji odločilno vlogo. Predno je Rusija teta 1928 mai-četa rezervne vrelce pri Permu, med rekami Volgo, Uralom in K am no, je dobivala iz Kavkaza devet desetin vsega olja, namreč 27 milijonov ton, dočim je znla&ala njena skupna produkcija 30 milijonov ton.	. *
Ce se armadi nemškega feldmaršala Rundstedta posreči zavzeti ka\Tkasko oljno ozemlje, bo skorogotovo dofoil le kup rmavalin. V tem »lučaju Rusi ne bodo um čili le vrelcev irt stolpov za vrtanje, pač pa trnki oljevode in rafinerije. Povzročene škodo bi nemški inženirji in delavc-i ne mogli pred enim letom G »opraviti. Tega mnenja so že vsaj strokovnjaki. Ruska ttrma-da bi pa še vedno dobila dovolj olja in fncer iz ozemlja ob Volgi.
Pohlep po olju bi nacije gnal najbrž niaiprej proti cilju — Iranu in Iraku. Iransko in iraško olje je za angleški imperij velikega pomena. Od njega je oavisno vzdrževanje sredozemskega brodbvjaf in od njega .so odvisne angleške armade \ Egiptu ter v'Afriki.
Z ozirom na vse to se da približno ogibati, kje se bodo vršile odločilne 'bitke druge svetovne vojne. Njihovo središče lio v ogromnem ozemlju med Sredozemskim morjem, Črnim morjeru in Kaspiškim jezerom, doČhn •bo skupna, fronta Še daleč preko. Zaenkrat je še vse preveč skrivnostnih vojaških in diplomatičnih problemov, da 1>i datlo Wa(j točnejše-jra reči o ten* »bojišču, ki 'se mit usoda naglih korakov
T BTANOYLJEN L lilt
Slovenske hoVice iz NewYbrka in Brooklyna
M , id
Pretečeno soboto, dne 29. no-, P. JL. Iiackonbung, ki je imiel
•mfVirn COTTI £n /ao I t 1	/v f »/ti js.	-- *"	_ ' __ L. _ x . .
vemibra sem se udeležil poroke v slovenski cerkvi sv. Cirila na Gtemi cesti v New Yorku, pri kateri sta 'bila za, vedno zvezana po našem župnrlou I&ev. P. J. Petricu, naš znani -rojak Mr. Jerry Corel in Miss Prances Sajnich. UideleŠba pri isti je bila z^lo velika od strani sorodnikov novoporoeencev, kakor od strani njihovih prijateljev in znancev. Zelo lepo je bilo, ko je po poroki bil tudi blagoslov z najsvctejšinu, kakor tudi so bile litanije. Nato pa sem se udeležil svatbe z svojo boljšo polovico, katlera ise je vršila v dvorani našega rojaka MV. "FV. A moža v Brooklyn«.
Udeleženih je bilo veliko število povaibljencov, med katerimi je bilo veliko sorodnikov ženina in neveste iz daljnih m«e«t: Cleveland«, Pittsiburgha itd. Tudi slovensko pevsko drn^t-To "Slovan" je bilo ofb tej priliki korporativno zastopano ter je novoporočencema zapelo na ča«t nekaj pesmi. Svatba je bila zelo lepo aranžirana, ter postrežba prvovrstna v vseh ozirih, za ki|ir gre zopet v teme oziru vsa feast Muk. Arnež. Zabava se je vrEila kar do rane zore; tako lepo in živahno je bilo, da se nikonmr ni mudilo domov, kako pa !>i se, ko se človek nahaja v tako prijetni domaČi družbi. Na tem me.otu kličem novoporočencema vse najboljše v njn nem zakonskentf «tanu ter da ju Bog ohrani na mnoga leta v zdravju in zadovoljstvu.
Takoj drugi dan, to je pretečeno nedeljo dne 20. nov. pa sem se udeležil veli kega k on certa za pomoč naši ^omovini, ki je bil vprizorjen v veliki dvorani Poljskega Nar. doma, v takoavani Ariington Hali v Netv Yorkn, kateri je eijatjno uspel, za kar vsa čast vsem udeležencem. Med odek-ženci wno imeli tudi odlične gowte, kot so ga. Krekova, soproga dr.
Kreka, podpredsednika jugoslovanske vlade v Londonu, gospa Fnrlan, soproga dr. Borisa Purlana, vsončsiliščnega profesorja, nadalje dr. Rybar, svetnik jugoslov. posIanStva v Washington«, Dl C., kateri je imel tudi zelo zanimiv govor na programu, ter za katerega je žel buren aplavz od strani navzočih, nad a j je sodnik Hon.
i korakov jprijMi-
* * \MM\
•/.njo.. , \ ^
Nemčija se bori na "notranji", an^eSki imperij lpa na 41 zunanji* črt i:" Angleška ''zunanja Črta" predstavlja nadvlado na morju ter dcfoavne vire skoro ves svet obsegajočega imperija; dočim podaja nemška "notranja črta" čedalje t>olj i z miz stiske in ofcupa.
Hitler se bolj in 'bolj oddaljuje od svojih dobavnih virov. Za zaledjem njegovih armad mrmrajo nezadovoljni narodi ter čafcajo trenutka, ko bodo odvrgli težke suženjske verige.
Na Zaphldn je angleško otočie z velikimi zalogami orožja, še bolj na Zapadu pa Amerika se z večjimi zalogami in z breaprimorno udarno silo, ki jo "bo zastavita aa; uničenje svetovno nevarnosti — hitlerizrha.
zelo zariirmv govor na tem velikem programu ter za katerega je 'bil deležen burnih otvacij od atrani občinstva.. Naj omenim, da je sodni-k Hackeriburg sin naše sobrateke Češke. Na prograartu so nadalje nastopili naši vrli tamhuraši pod vodstvom našega agilnega Mir. Ivana Gorjoviča, nadalje so nastopila pevska društva "Domovina" in "Slovan" ter solisti Aflr. Louis Rupnik, Miss Ann Kepic. « deklamacijami Mire. Anna Krasna, poznana pod ione nom "Primorska Slovenka" ter naši mali Johnny Grill, (pod imenom Manhattan Accordion Clufb, pa so nastopili naši mali Johpny Grill, njegova sestrica, ter CJharles Peniko Jr., in prav Ijmbko «o zaigrali neka j slovenskih pjesmi. Kot finale tega velikega programa pa so nastopila tri pe\uka društva t. j. ^'Domovina", "Slovan" in cerkveni zibor, katera so bila sprenUjana pri petju pesmi "Jadransko morje" in 'U ijoj' po slov. tan&uraŽkefh ziboro pod vodstvom ifr. Ivana Gorjoviča.
podrobnosti glede tega veli kega programa še pridejo izpod peresa naše požrtvovalne rojakinje Primorske Slovenke. Naj še omenim, da na tem kon eertu so nas (p<»etiK rojaki tu Idi iz daljnih naselbin kakor
Mr. Koprivšek fc Bethlehem. Pa., in Mr. in Mrs. Alex Pro-mm iz So. Norwalk. Conn.
Prihodnjo nedeljo dne 7. decenib ra pa ^ vrši isto v ve* liki.dvorani Arlington Hjall, 23 St. Marks Plaoe, New fork, N. Yn zopet veliki koncert v proslavo 23. obletnice narodnega ujedinjenja Jugoslavije. Na tem programu, bodo nastopila slvoenska, hrvatska in srbska kulturna drc^va, med katerimi bo nastopile tudi slov. pevsko društvo "Slovan" pod vodstvom Mr. I. Hudeta, na klavir pa bo spremijevala naša simpatična Slovenka ^Rss Elizabeth Meifczen, katera je "Slovanu" vedno na razpolago, kadarkoli jo potrebuje*, zakar ji ^izrekam na tem mestu najlepšo zahvalo, fiojaki in rojakinje na<prdšeni ste, da se te, za nas vse tu živeče zavedne Jugoslovane zelo pomembne prireditve udeležimo v velikem številu, ter s sivojojiavzočnostjo ipri-
SLOVENCU
NAJBOLJ POPOLNA
SLOVENS	"
na
JOHN MARSICH, Inc.
4CS WEST 4 2nd STREET
. NEW YORK. N. Y.
pomoremo do boljšega uspeha, katerega čisti dobicek je namenjen našim trpečim »obratom in so&eetram v naši pod-jarmTjeni etari domovini. Ffi-dimo vsi ter pokažimo, da se tega doibro zavedamo. Več o tem še ipozneje.
ISedaj pa na tem mestu prav uljudno naznanjam vsem našim rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku in okolici, kakor tudi vsem našim lokalnim ^kulturnim in podpornim organizacijam, da prirede veliki koncert naši vrli (brooftlyn-ski TamJburaši vseh tre{h "Zborov v proslavo 10. letnice svojega nfbstanka in Bicer v nedeljo dne 15. februarja 19&. v dvorani Slov. Nar. doma, 253 Irving Aw., v Brooklynu. Podrobnosti glede istega bodo seveda še pozneje . objavljene Vsa -droga, naša lolžalna kulturna. kakor podporna ditoštva se tem potom naproSa, da ne iprirejitfjo svojih zasbav na gori 'omenjen i; ki an, kar bodo- Tam-buraši pjiv rade volje upoštevali ob priliki svojih zabav.
Pozdrav!
Anthony Svet
VITAMINI PROTI
POAPNENJU ŽIL.
Vitamin B razpade na šest sestavnih delov, izmed katerih se je eden — vitamin B-l —
Peter
O DOBREM DC SLABEM
Otoa Zahvalna dneva se mi je prav dofbro godilo, hvala za vprašanje!
Prvi Zahva'lni dan sem obhajal s kafpunom, ki mi ga je poslal moj sorodnik .Mirko Pa-kiž z Willardia, Wis. Oprosti mi, draga čitateijica, če rečem, da je bil kot majhen prašiček. Nekaj nad deset funtov je vagal. Deset nas je sedelo ipri
mizi, pa smo ga komaj zdelali.
--— - . - -• .
TRGANJE IN BOLEČINE V
MIŠICAH? Hto*f«Me Mit* > Pftfe.Egpribr.ta, ■.Tiln.v ht — rmlmia tWi. »S
----- ■■ • Je
PAIN-EXPe
Najboljši prijatelj v nesreči vam je:
Zastopnik "neodvisne"
Hrvatske
Iz Berlina poroča AP: Pri proslavi trojnega sporazuma v Berlinu je med 13 državami "neodvisno Hrvatsko državo" zastopal 'doglavnrk* Lorkovič .
Močnejša luč v bakli svobode
Bakla v roki Boginje svobodo* naj z liavrl n ejžega ameriškega kipa v newyorskem pristanišču, bo dobila močnejšo sve-lotm. V nji 'bodo dne J. janimur-ja namestili tri svetilke po 3fX)0 watov. Svetlobo ho videti dvajset mili daleč na morji'. • '
Sen. Adams umrl
V ponedeljek je nenafloma umrl senator A«lva Slanchard Adaans. Bil je demokrat, toda Rooseveltov nasprotnik.
Povečana poraba gazolina
Iz Hartforda, Conn., poro-čajo, da so^ zavarovalninski
statiffUkt oognaJi, da je Amerika porafbrla v tekočem letu 11 odstotkov več gazolina k»-kor lani, Čeravno je bila jesenske mesece poraba gazolina precej omejena. Letos je v A-ineriki 35 miljonov 26 tisoč 373
truckov in avtomobilov, torej dva in pol milijona več kakor Tani. ZJai ta voeila je 'bilo treba 25 tisoč milijonov galon gazolina, skoro 3 tisoč milijonov galon več kakor lani D asi fco novi modeli v primeri z lanskimi precej dražji, jih ljudje nič manj neipofenpijo kakor lani.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA. DELAVSKA
poppoftNA Ustanova
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50 rin otroke do 16. leta starosti.
XM& JtrGOŠLOVANŠKfcGA UJEDINJENJA.
V nedeljo 7. decenibra bodo v Arlington Hall, 23 St. Marfo> Place, New York, M. Y. jugoslovanska podporna in kulturna društva obfhajala 23. obletnico dhetva Jmgočlovanskega ujedi-njonja.
Pri proslavi sodelujeta hrvatsko društvo jedrnstvo'* in iloveifeko pevsko druitvo van.'* Nastopili pa bodo tudi razni posamezni pevci, med katerimi ista najodličnejsa Mrs. Zinka Milanova, sopranistka j Metropolitan opere in Mr. Mii-lan V. Petrovič, hariton rnske opere v Parizu.
Pokazana bo tudi živa »lika "Zarobljena Jugoslavija.,,
_____ _ ,1MI1IUU _ Vstopnice v predprodaji 50
dobro obneeel kot sredstvo pro- ceTltov' Pri blagajni pa 60 centi raznint živčnim boleznim. tov* Pl ir'ne ^ ^ popoldne. Nemški ačenjak dr. Krieg je o-pazil nedavno pri eni svojih bolnic, tki je lečil njeno živčno bolezen <s vitaminom. B-l, da so ee znatno skrčili veliki vozli poapnjenih žil, da so popustile bolečine in da je Ukinil neprijetni o<beutek obtoži tvo v nogah. To mm je dalo pobudo, da je jel razmišljati o novem zdravilnem sredstivu proti (poapnenju žil tudi pri drugih bolnikih. Po novi metodi je ozdravil 35 bolnikov in uspeh je izostal samo pri petih, pri d-nugih so se pa pokazale bla-godejae posledico že čez nekaj dni. Bolniki so se počutili ze-: lo doibro. Pri dobri polovici bolnikov so se poleg subjektivnega zboljšanja tudi objektivno zmanjšali vozli poapnenih žil.
Žal, se po tej metodi ne izle-čijo poapnene žile trajno. £im telo noha^obivati vitamin B-l se bolezen čez nekaj "3nt zopet pojavi. Razveseljivo ,je pa, da na žilah ne nastanejo več tako veliki vozli in da jih prav lahko zmanjisamo, če bolnika ponovno lečimo s tem vitaminom,. Izkušnje nemškega zdravnika potrjujejo, posredno pogosto vozle na žilah. Z nosečnostjo iz ravnotežja spravljeni organizem porabi zlasti mnogo vitamina B-l in zato ran ga večkrat primanjkuje. Tu vidimo vse pozornosti vredno zvezo. Zaenkrat bo pa treba še počakati na rezultate novih poskusov. ■
■%t-f± J^UH i"i-
;ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $6,000,000.00
I Za ožje informacije glede zavarovanja
s u r i T E DEFENSE SAVINGS BONDS In STAMPS
Glavni stan:
Ž657-59 S. Lawn dale Ave., Oiicago, Iff.

ZLT
RAD BI IŽVEDjEL —
kje se nahaja moj braftramec ALOJZ AJKKQ po domače Ši-manov iz Z^potoka pri Sodra-žici. Ako kateri rojiak v okolici Kirkland Lake, Ont., Kjanadt^ kafj ve o njem, aH pa sam črta ta oglas, naj se oglasi na na-slov: Anton Oomiek, 415 West Washington Str., Milwaukee, Wise'., TJ. S. A.____^
IMATE ZE TA PRI' ROČNI ATLAS?
¥ t<* kritičnih 7asib fe vsakemu člUteUu dnevnih Testi p*tretwn te friratei ATLAS, ki poSth-mm nmUm nsroCnlk«« po mJ^QI ttaL — Nsr*Htc
VemiMt 9H x 14U farfm 48 Tellklb sCrmal; 82 twrraalb Mnljerldov tujih drfar Id 9 Bemljerldor Zdr. iv Ln mstar vodilnih dr-


IŠČEM
ž^no svojega Ibrata LUDVIKA OSWALDA, doma is Precdda, umrl v New Yorku leto 1917. Njeno dekliško ime je bUo Te-rez« Laurič, doma iz Kočevske Reke. Imela sta tri hčere. Had bi ž njimi dopisal. 3U&j se-mi zglasijo na naslov: JOSEPH OSWAI^), 13475 Moran Ave., Detroit, (Mich.	(6x)
45 ayetornlb tllk popolnoma o-■nmftwilb; ■
Zanimivi »vetovol dogodki.
NaJnorejSl cemljevld kil« ceU mt In tndl:
HAZDEIJT £ v POLJSKE MCI)
NEMČIJO IN RUSIJO . ITAIiIJASSKO OSVOJITEV Ai."
BANIJB PBIKjLJDCITEV ČEHOSLOVA.
c 8KB K NEM&H. NOVA FINSKO-BUSKA lfBJA
35
PoBJlta
avoto ?
xim. po 2 cent*
centov
PO I
jf o 8 c b n o a t:
HAMMONDO? ZEMLJEyiD, HI SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki «m dobite ■ atlasom te ko ca Izpolnite te pofijete k izdajatelju aemljenda. Vam daje prarioo, da dobita dodata« a^mU^ Tide a norimi mejami vojikujo-Cth ae drfar, kakor bodo preme-bfeno po eedanjl rojnl. •a==tT= 11 i . J —* -ri. NaroČita Atlaa pel;
"GLAS NAftODA"
»M WEST lWi 8TBEET NEW ItIK, N. T.
Za drugi Zahvalni dan me pa s prijaznim posredovanjem moje sosede gospe £ir-natove preskrbeli Rodetovi iz Woreestera z ajdovo moko.
V	vsem New Yorker ni mo-gooe dobiti prave afidove moke. Mislim take, ki škriplje iert-kor Žida med prstL Ajdovi žganei, posuti z de/belimi ocvirki, in dobro zafoeljeno kislo ze-
vprašam te, kaj 'hočeš Se več, slovenska duša krščanska ?
Ce še ne veste, vam moram priznalti, da sem velik dobro-jedee. Jožeta EEemsa sicer ne bitam, toda prav dosti ne zaostajam za njim.
To<la jed, pa naj bo še tako prefprosta, mora biti praV pri-ipravljena. Le Fezolova juha a lorfcerjevim perjem mi ne gre v plast. Pa nagelnove Žbiee in cimeta ne prono^o moj žolodee. Jem s Leer vše od kraja, nikakor pa he tajim, da nil nekatera jed holj ugaja kakor druga.
Za Ma<fžare nisem bil nikdar prav pogetmo vnet, izza zadnjo svinjarija, ki so jo napravili Jugoslovanom, jih /pa naravnost mrzlm. Toda ifadzari sem, Madžari tja, madžarski paprika-špeh je nebeška, jed. V Ameriki ga ise nisem okusil, nasmolil sem, se pa že neštetokrat ž njim.
V	New Torku so nekatere delikatesne trgpvine prodajalo izključno le importirano blago: holandski sir, norveške sardine, ruski kavialr, bolgarski kumU, italijanski pršut, španske olive in sam ne vem, kaj se vse. Odlično mesto v izložbenem ofcnu je imel "pristni madžarski pa<prika.-^>eh.M
Pogosto me je zmotita Hudro-ba, c»a sem ga kupil pol funta- in štruco črnega kruha. Pridem domov, odrežem kos, vtaknem v usta in takoj izpljunem. Kaj je 'bilo? Či&to navaden go-veji loj, na debelo h papriko namazan. To se mi ni zgodilo enkrat, pač pa najmanj desetkrat. Vselej sem bil trdno prepričan, da je špeh, pa je bil
loj.
In tako sem se večkrat oziroma bi bil skoro vgriznil v kislo jabolko.
Nekoč me je bil povalbil i-drijski Robal, naj grob z njim v Vipatfo
vino kupovat. Kitpo-^vntfje vina je težavna stvar, ker moraš samo pijačo pokušati in nič jesti, dokler ni kupčija sklenjena. Na vse prete-ge te sicer silijo z jedjor toda če le malo založiA, nimaš več okusa:; in ti lahko vsilijo naj-slatoso brozgo za najboljšo pijačo.	~
Ob štirih popoldne je bila kirpčija sklenjena, gospodinja pa postavi pred naju lončeno kožico lepo zaipečenih krvavih klobas. Vsa izbal je ibila polna njihove nefceske vonjave. Vzamem eno in jo prerezom na dvoje. Dobro se je dala rezati, in kar tresla se je.
Toda kaj je to? V klbbafi so bile nekakšne temne kroglice.
— Pa že vsatf niso olive ? — sem se zamudil. —» No, takih pa se nisem jedel.
Toda niso bile olive, pač pn rozine, deibele sladke rozine, da bi jrh
strela iz jasnega!
Nad trideset let je mipilo iz za tistega časa, pa me spomin na rozinovo klobaso še vedno do mozga ipretrese.
Zidi se mi, da ne zna nobeni človek ns* svetu tako temeljito ekvairiti dobre jedi kot skvari Vipavec krvavico" z rozinami. Še
precej sličnih primerov sem doživel pozneje, toda> rozine v lepo zapečeni krvavici bom ve<ino smatral za enega največjih zločinov.
[Tuesday, December 2, 1941
Kratka Dnevna Zgodba
STANKO MAJCEN';
HČI
Sedeli eni o na klopi ob steni, tiščali premočene čevlje v žerjavico in si meli premrle roke, v plamenu. Ivje na suknrji se j* jtlo taliti in *e je v težkih tenmiih kapljah odeepljalo od rol>ov. Pod petami so naraščale ogromne črne luže.
4 Odložite puknje. seznjte čevlje, tako se vam nič ne posuši.* *
'\Nie moremo; moranuo dalje." '
"Kkfaj že greste?"
"Mogoče danes, mogoče jutri, naogoče čez pol ure — nič ne vemo."
Starec je fvzdihnil. Ozrl *e je na isvete podobe, po vu^ti in po redu viseče tik pod stropom in se prr križni.
•"Vojska je vojska. Nič ne
vemo, ne dneva, ne ure. Pride uikaz, iio moramo iti. Ali si bil dvajset ali trideset let ali celo z mladega v enem in isteon kraju — če pride uikaiz, moraš iti. Gorko jc- za silo, stene drže in ne puščajo vetra, tudi slame je tše owtalo netkaj snopov, za streho skritih — nočiti bi se dalo tako ali tako; moraš vstati in iti.
Nekaka babilonska zmešnjava se mi adi vsa vojaka. L/ju d je nič več ne vedo. kako gre rod in pokolenje, ne spoznajo se reč, ne po obrazu, ne po besedi. Strmijo drug v drugega, kakor v tujce in se pehajo. Pehajo se za kruli, za voz, za četrto, za most. — Oče v nebesih, odikod se jih je natrla tolika množica! Natrpa se j?h kdo-
vekod na veliike ceste, toliko, da se je resnično treba riti za kolovoz ln sprevod je nedogled en. Izza obzorja se dviguje pada za obzorje. Grozno, grozno, ljudstva se selijo in narodi nimajo več miru.
Svojo ihčer sem izgubil ob tej priliki. Stali smo pred lvov-ekim (mostom voz pri vozu, naložen i in napreženi, ko so nas zajele tuje Čete. Jaz sem iz srede kolone pognal -konje, da so dvignili (plameni iapod podkev m nii je do malega vse popadalo z vozs. Ko sem se ozrl, je nr bilo več. Ostala je s svojim vozom zadaj, pred mostom,, v gneči, in ni mogla za menoj. Konji, nasajeni na ojesa, kolesa zavožena v kolesa, jok in vpitje ljudi in otrok —Vse je ostalo v prahu za menoj. Šele ko sem se ustavil, sem zapazil, da imam njenega otroka
bomo klicali: se, preljuba
na
mislite, otrok je star tri leta, tudi ona je «tara šele' dvajset let in še nista« bila narazen. Da,
žal mi je, da ji g« nisem pustil. Ona je plavih lais, tudi on je plaviti las, ona ima temine oči, tudi on ima temne oči. — Škoda — škoda . . .
•Ha, kakor vesoljni potop je ta vojska. Kar ise -teši iz nje, se j-esi po naključju, nevndoma. V tisti zmedi bi hil .prav tako labiko stisnil poti pazduho vrečo ovsa. Vrečo ovsa bi bil postavil na prag. V njej bil njen otrok, njen triletni zagrablije-ni otrok.
Kadar bo konec, bomo šli in se 'bomo klicali po vsem svetu. Svoje otroke bomo iskali po mestih in va><eh čisto tujih deželah, tuj jezik govorečih, neznanih nam ko pekel ali nebe- . .._____rl„, ______x____________„„
sa. Romali bomo po crstah, do j spal otrok na snopu islame, je tina izvoženih, ob jarkih, pol-; belo kočo odet do vratu. De
pod hlevom, in "tRge »i, oglasi nalša hči ..."
Starec se je razvnel od ognja — oči so mm plamenele, kakor bakle, brezzoba usta so zastala v gitm govora kakor okamene-la. Zunaj je zavil veter z visokim glasom in stresel duri. Otgronino poleno, Be davno stlelo, se je zrušilo na ognjršciu in puhnilo nov val gorkote v izbo
Starec je naložil tresk, sedel bliže k ognju in se zamislil v žolte plamene svežega fesa.
V kotu pod svetimi podobama je isedelo dekle v ovčjem, na pršili prerezanem kožuhu, kratkega rdečega kriia in visokih svetlih škornjev, ter slone strašilo spanje triletnemu. V zaboju, zSbelki podobnem, je
svojem vozu. Vzel sem ji nih faužne mrhovine, in bomo! kle mu je desnico ovilo okrog
nil f. nnrmrnn	___J:i v.ii,__1- VT	'»»M	*	I	. •	•
ga bil z naročja in ga posadil poleg sebe. da -bi hitreje prišla poleg naprej. Zdtf j mi je žal, da ji ga nfcem (pustil. Po-
klicali. Na pogoriščih se bomo vratu, z levico mu jc gladilo
ustavljali in klicali. Tuje hiše,! kočo čez noge.
tuja vrata borrlo odpirali. iska-| "Ali spi?"
li ipo vseh izbah, na slami in! "Spal je, a odatj se je zbudil.
T
SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Fineffar)
AGITATOR
Spisal Janko Kersnik
<!» strani.)
Janko Kersnik Je pole« Jurčiča najbolj znan ia priljubljen slovenski pisatelj, kar JIH Je živelo v dragi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni či-tal 2 užitkom.
Cena $1.—
IDIOT
Spisal F. M. Dostojevski TKI KNJIGE—NAD 6#0 itr.
Krasen roman* enega najbolj ftih ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki Je imel te v najbolj rani mladosti nognenju k nenormalnostim. Opis Je Živahen ln ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
LISTKI
Spisal K«avar Mečka.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips Oppenbetm.
(82 strani.) _ . Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. 6pp«i-helm je znani angleški romanopisec poznan po celem sve*
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIBNBIEWICZ
Pisatelj popisuje sijajno zmago poljskega kralju Jana Sobletke-ga nad Turki pri Hotlnu in i tem osv obojen Je Poljske. S to zmago Je bita končana tnrška sila. pod katero so toil k o trpeli tudi slovenski kraji.
cena $1.—
OGENJ
Spisal Henry Bartrasse.
(337 strani.)
Pretresljiv opis prizorov iz svetova* vojne. Edlaole mojster kakor Je Barbusee Je mogel ' napisati tako knjigo.
Cena 11.— OTROCI SOLNCA
Spisat IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čud<?vft svet med iarkoatjo Južnega sobica ln eenro hladne severne no«.
ceha $1.—
msk
KNJIGARNA
SloTenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STMT AR
Starosta nafitti pisateljev Jn pravzaprav oče pravilne slo-ven&Blne v ton svojm romana Ilvo in zanlmWo popisuje življenje na deSeli.
ZNANCI
Spisal RADO MURNTK
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo sam označuje kot ''Povesti ln orisi."
ROMANI
Karol Maya
ZADNJA CELOTNA ZBIRKA, KI JO IMA-MO V ZALOGI
cena
$1.25 v PLATNU VEZ SPIŠI JOSIP JUfcClCA
cena $1.75 £
tu.
MOŽJE
Cena 75c
Spisal Emerson Hugh.
(300 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čltatelju. Prerod prav nič ne zaostaja za originalom.
Cena $1.50
r— «- —
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Ka*.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega teta stopil v javnost. Nato Je začel pisati krajSe črtice, ki Jih vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel s svojim romanom — "Qruntom.**
Cena 85c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c
NADEŽNA NIKOLAJE VNA
Spisal T. M. Garftin.
(112 strani.)
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvliku, a sredi pota omagajo.
Cena 30c
TISOČ IN ENA NOČ
šMtt ri. § A žVtefcK
Tbirka pravljic z Jutro-vega. — Za odra&la priredil Andrej Bape.
Vsaka knjiga — $1.25
V	ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZUPANČIČ
Najboljši In Se živeči sloven* ski pesnik podaja s to zlptrko sopet nekaj umotvorov. Pesmi so posvečene njegovi leni Ani.
cena $ I.—
V	ROBSTVU
Spisal Ivan Matitff.
(205 strani.)
Ivan MatiOč Je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne petam samo vojne in njenih grosot ter ported le, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
Cena $1.25 ZIMA MED GOZDttvi
STRAHOTE " VOJNE
ČASIJ PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov



SOBOLJAR IN KOŽAE
592 strani, s slinami. Vsebina: Kozak številka deset; Na sledu; Ob Bajkalskem Jezeru; Domov,
$2.00
v BROŠIRANO
PO DEŽELI SKIPETARJEV
Brata Alažija; Ko1* r soteski; Miridlt; Oh VardarJo.
$1.50
Naročite knjŠ^fe §e danes!
Spisal Pavel
V tem romanu Keller v svetlih barvah rlSe dogodke na kmetih in posebno r gozdovih.
cena $1.25 ZADNJI VAL
Spisal IVO ŠOKU Poznani slovenski	-
nam v tej knjigi podaja se-lo zanimive podatke
Jih dattvljajlk v tlnl.
cena
9tO
Sfta-
4« , $1.-
Veino, da nasi rojaki kaj radi berejo lepe romane in povesti. Pri tem se odpočije jo od dnevnega dela in imajo tudi duševni užitek.	i	f V zalogi imamo še nekaj spisov na j bol j-, ših slovenskih in tujih pisateljev. Imena so navedena v tem seznamu.
Prijiorhniti pa moramo, da je zaloga zelo majhna in bo tudi kmalu pošla, kajti iz starega kraja vsled vojne knjig ni več mogoče ' dooiti..
Kdor bi tedaj hotel še kako knjigo, oz. bi jo želel prihraniti za razvedrilo Za zimske , večere, naj si jo naroči čimprej, predno za-' loga poide.
n
i $
i $
I.	ZVEZEK: Uvod,; Narodne^WavJJloe ln pripovedke; Spornim na deda; Jurij Kozjak; Jesenska noč med slovenskimi polharji; Domen; Dva prljsteljs.
II.	ZVEZEK:
Jurij Kobila; Tihotapec; - Vjr-ban S makova ženite*; Klo-aterski žolnlr; Grad Rojinje; OoUda.
III.	ZVEZEK:	v Deseti brat^ NemSld valpet.
IV.	ZVEZEK:
Cvet in sad; Hči mestnega sodnika; Koriovska sodba T VI-gnji gori; Dva brata.
V.	ZVEZEK:
Sosedov sin; Sin kmetsfcega
cesarja; Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK :
Dr. Zober; Tugomer.
VII.	ZVEZEK:
Lepa Vida; Pipa tobaka; MoJ in pravica; V vojni krajini; Pravda med bratoma.
VIII.	ZVEZEK:
Ivan Erazem Tatenbah; Bojim se te; Črtka Iz Življenja poUtičnega agitatorja; Telesa pečenka; Sest parov klotes; Po tobaku smrdiS; Ženitev iz nevoSOjivoeti; Spomini Aa-
rega Slovenca Andreja Pajka.
LX. ZVEZEK:
Rokovnja«; Kako Je Kotarfer Peter pokoro delal, ko Je krompir kradel; Ponarejeni bankovci.
X. ZVEZEK:
Veronika DesenlSka.
10 zvezkov . . . $10.—
Tislto knjigto, ki jo bi radi brali to žimo, naročite še danes!
Vedno Ise -zbudi, kadar veter
»trese drcrri. Straže noei so »daj zranaj . . " "Ta hiša ni vaša?"
^Nooujete v njej kakor mi, mimogrede 1'' P*rikimala je.
"(fCstkarte na Sftstro?" <fNe pride; Bog- je ž njo, za to ne pride.. Veste, to je taiko: Mogotce je trideset milj do tja, mogoče troje. Pa če bi jih bilo šestdeset — če bi moigla, hi prišla. Tako (pa jih ni ne Šestdeset, ne trideset, ampak kot ena sama in nc pride. Ljudje aie p oznajo ve^1, zmešali so «e rodovi, jaz nrislirii, da je nirtva"
"Ali je toliko nesreč na cesti?"
"Vi ne razumete. Rnemju je usojeno tako, drugemu drugače. Voz se tišči voza, ročica Reže v ročico, saj se ni mogoče nikairnor premakniti. Od zadaj priganjajo, vedno novi vozovi rijejo v gnečo, ki trda in tre^petajoča stoji kakor pribita. ]$Te morete nikamor, ne na levo, ne na defeno. Živina pada. ojesa pokajo, jok Ijradi se meša v hreščanje trooih t=e ko-fes. Še 6 ceste ne morete, da bi jo pes ubrali, kamor bi hoteli, ker je vse zastavljeno. In redki mostovi drže čez široke reke. Ni in ni mogoče. Jaz mislim, da je umrla In sem še rekla: Pusti ji ga, naj ga ima pri sebi na vozu. Ra;pši bo vozila in ne bo tolike zmeš njave. Nič — vzel ga ji je, ker se je zdel močnejši, starec, ka kršen je. njo pa je pustil od zadaj. Ženska ne more poga žiti ljudi, da bi prišla za otro-komx"
^Teafeo je. tudi bi bilo težko nagti pot - .
EMkle je treslo z glavo in ei dvignilo otroka v naTočje. Koča iga j® pre-grela tako. da so mu roke živo rdele in so izpod dolgih, na konerh privihanih vek -strmele oči kakor dvoje žarkih. *=*vetlih ^vezd.
"AH se bo igral? Na..." Dala mu je igračo v roke in se preko njegove glave ozrla na
nas	i
t" Ne to ni tako, to ni tako. Pot se <še najde, «aj ni daleč, ena milja. Pa če je umrla, ne more. Na vočcu je ii mrla, ha tistem |svojehn voau i^redi stiske ko je spoznala, da ne gre naprej. Dvajset ur so še -čakali pred mostom, prarvijo. Vam se adi, da to ni potreba. Umreti se da, kadar človeku hišo za-ago nad glavo, kadar nta živino rpokoljejo, kadar ugleda zemljo, ki nn(u je rodila, izfpre-vrženo v utrdibe. Toda poglejte te lase ..."	'
Vzela je otroku igračo iz roke in nam jo pokazala. Bil je koder rdečeplavih las, -blesteč kakor svila, dehteč kakor evež gorek voseik.
"To so njeni lasje, dala rrwi jih je za spomin -že dolgo prej. In zdaj poglejte njegove; njegovi so ravno taki. Dolgo časa so bili temnejši, zamolkl-ejši, brez bleska. Zdaj smo tri mesece narazen in pred štirinajstimi dnevi so se mAi naenkrat začeli spreminjati. Začeli so blesteti, dobivati tisti rdečkasti ogenj, ki ga imajo njeni lasje in ki ga vidite, če j ih pogledate stran od svetlobe.''
Postavila si ga je na kolena, mn spretno apletla koder v Ia-fee in mfu dvagnilai glavo v Itflč. "Ali ne? Kje iina? igračo?" Otrok se je nasmehnil in si s ogel v kipeče, z vratu na ranVe prelivajoče se valovje kodrov; živo in svetlo, tako, kot da se je vnelo v solncn. "Ali ne —"
Posadila si ga je zopet v "naročje in vprašala, ne da« Ibi dvignila oči:
•"Jn vi še vedno ne verjamete, da je umrla?" n
fPreske so bile dogorele, pod perpelom je tlela ?>leda žerjavica. Starec se je bil stisnil čierto v kot za ogenj in zaspal. P^sti rok, v naročju »kfenjenih, so mu neprestano igrali. Včasi je dvignil glavo in zaklical, kakor iz daljnih globokih sanj, tenko kakor otrok »-
"Kje si. oglasi se, preljuba naša hči!" a je takoj zopet csaz-spal.
Give ithie gift that signifies Aiherica is not to be caui napping.
bonds
stamps

\ *
"GLAS NARODA" — New fork
Tuesday, December 2, 1941
OSPOD iz K0N0PIŠTA
Napisal: L WINDER.
—^140
• •
"Jn da ne morete več nazaj, aiko se danes zavežete t"
'•Raavmte se, da ne."
"Ako se danes zavežete, je vaše življenje zapadlo, tako .'ili tako. Se tega povsod zavedate?"
"Da, gospoa."
*4Prav. Dajte mi roko. S deau, da ste mi segli v roko, ste se zavezali vsi trije; vi- Princip in Caibrinovič. Velja T" Da. Tako £em se z njima dogovoril."
"Prav. Vse ostalo uredi Ciganovič. Od njega dobite orožje, pouik v streljanju navodila za pot, skratka: od danes naprej občujete samo ž njim. Zrl a j venio tudi že natankmi .-pored prestolonaslodnikovega potovanja. Dtne 28. jimija obišče Sarajevo."
"28. junija?" Grabtž se je prestrašil.
Raagovor je bil končan. Počasi, globoko zamišljen, je ft opal proti don tu. Une 28. junija . . . Kakšno čudno naključje! 28. junija je bil njegov rojstni dan. 28. junij je bil tudi najslavnejši srfbski praanik. Vidov dan; dne 28. ju-nijal389, ho bili Srbi iaguhili biitko na Kosovem polju, ta dan so bili postali tni&ki vazali. Vsako leto 28. junija se je sleherni srbski domoljub zal:;:njal, da pribori vsakemu zatiranemu Srbu prostost. Letos so mogli Srbi pnvikrart na osvobojenem Kosovu slaviti .svoj veliki praznik. In prav ta dan, ni. Vidov dam, hotel bedasti S vaba. ne&ranlni HabSburžan, obis^ kati glavno mesto Bosne* Ali je bilo to «amo neumnost in nevednost — ali nezaslišano izzivanje.
"Xu. karkoli," je pomislil Grabež. "Naj bo neumnost ali nevednost — plačal jo bo z življenjem!"
nioj rojstni dan — na svoj devetnajsti rojstni dan bom po tem takem najbrže vrnirl. Kakšne debele učinke si včasih privošči naključje — kar smešno je."
Potem ni več mislil na to naključje. Veselil se je pouka v streljanju. Tudi Princip Ln Čabriinovič s»ta se voselila.
Naslednji dan je šla prijateljska trojica za mesto v topei-drraki park, kjer jih je p rioakoval Ciganovič.
H* anovljen L ltll
Spominjajoč se velikih dni
Nadaljevanje
Nato je hrvatski Sabor, 29. oktobra izdal v prisotnosti zadnjega pogodbenega bana. nac slednika barona Ivana Skrleca, naslednji soglasni sklep: "Dalmacija, Hrvatska in Slovenija, skupaj 55 mestom Reko, se proglašajo v rasnnerju do Avstro-Ogrske države za popolnoma neodv isne države ter po modernem načtlu narodnosti in na temelju edinosti narodnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, pristopajo ji' vzajemno narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na vt^em, etnografskem po<lročju tega naroda, ibrez ozirov na katerekoli pokrajinske ali državn meje,
odvisne dižave Slovencev* Hrvatov in Srbov v enotno kraljevino fiStfbov, Hrvato in Slovence v."
Tako se je končno uresničil sen toliikih in tolikih rodov, a
Slovenski narodni kongres -v Ameriki-
Nekoliko pojasnila.
Oikaški Amerikanski Slovenec od 25. nov. v uvodniku z /naslovom "Slovenski kongres
s polno zmago je (bila končana v Ameriki" in s podpisom "n" velika borba jugoslovanskih | nasprotuje načinu, s katerim, je rodoljubov v vsem potefku zgo- bila zasnovana na konferenci
dovine in zlasti v 19. stoletju. V tej borbi je vedno bila na čelu jugoslovanska narodna dinastija Karadžordiževičev. Rets je, ne ponaša se z odsevov dol-
v Chieagu, 111., 15. novemlbra enotna politična akcija ameriških Slovencev z ozirom na našo »staro domovino. 'Pisec omenjenega članka, ki
r.....--.i----------.........miiuviiriirmuu
v kateri-h živi danes narod Slo- morala in polni vencev, Hrvatov in Srbov." pravico in 'resni
"	_ m i	n jv m ^a i luima, ai
gih stoletij, zato pa jo kra^J|bo najbrže urednik, ima prvič iskrena ljubezen m vdanost p0miskke, odkod imajo naše vsemu jugoslovanskem« naro-j podporne organizacije autori-du, iz katerega je zrasla ter ne- teto za politično udejstvova-oniadeževano poštenje, visoka" njej kQ ,pa irnaj0 _ neka_
občutek
■pesnico.1
preprečevali so njen ray.voj jn ;o finančno izčrpavali to bodo mkega dne drago plačali."
Se pred tem je srbska vojska
goslovanski hrabri borci so je-
Svarila.
Pn«j, kakor druga leta, nekaj tednov pred začetkom po- lan, v višini 2525 metrov mladi, je Prane R udi n and zapustil Dunaj in se nastanil z rod-jmed najbolj Občudovanja vred-bino v Konopistu. V prestolnici mu ni bilo več obstanka, (nlmi dogodki vojne ssgodovine. živci so ga bili pustili na cedilu- vsakdanja jeza) nad zoprnost-!Potem je bil, 6. noven^ra 1917 mi, ki so nfu jih pripravljali ali ki je mtelil, da mu jh priprav- osvojen Bitolj in srbski in ju-ljajo, ga je bila pregnala. Njegov stari nasprotnik, grof Šte-fan Tiszai, je bil lani postal ogrski ministrski predsednik in je bil polagoma ne le na Ogrskem aaitpak tudi v Avstriji tako neobrzdano uveljavil svojo oblast, da je bilo, kakor je rekel Franc Ferdinand "prava sramota." Zaradi Tisze je imel ogorčeni prestolonaslednik minulo jesen tudi z nemškim oe-ar jem zelo ntučen razgovor..	,
Viljem* ki se je že mnogo let navduševal za "blazno odločnost" in "prarvljično bistrovidno^" madžarskega grofa, je bil spet .poizkusil pregovoriti Franca Feiidinaioda in a? je nejeverno smehljal, ko je nadvojvoda, trudoma kroteč svojo jezo.
k pomočjo h rab: ih čet jugoslo-, banci takoj po bukareškem mi-vanskih dobrovoljcev in Fran-[ru vpadejo v srbsko ozemlje in cozov istala kot nezlomljiva sila čin, je firbska vojska odbila na solunskem bojiSCai. Njen1 albanske čete. je avstroogrska pre<lor skozi l>olgarsko bojišče!monarhije, podala Srbiji ulti-jn njem naskoki na KajmakČa-jmat s katerim je zahtevala, naj
so umakne svoje čete iz Albanij?. V letu po bukareškem miru je
Dunaj petkrat poslal Beogradu ultimat, grozeč Srbiji, da ji bo napovedal vojno, Č*e ne bo zadovoljivo odgovorila na zahte-
šem leta 1918 p iprestolonasled- ve Avstro-Ojrrcke Kmalu se je ni kom Rpgentom Aleksandrom) AvstroOgrski ponudila prilika na Čehi pohiteli v napsd za o-}da svojo grožnjo uresniči. Kjo svoboditev tudi vseh ostalih-je prestolonaslednik Frame delov trpeče Srbije. Tako je Ferdinand pričel v Bosno ogle-bil do zaeetka novembra 1918 j dat ^ manevre, je rodoljubna ves jugoslovanski narod konč-jbosanska mladina skova-la pro-no dočakal svoj? o^vobojenjel ti njeintll zaroto in njen član in nekoliko tednov potenv tudi Gavrilo Princip je ,pri tej prili-svoje zedinjenje, s svečanim in * ■ .........
za tere — "v svojih pravilih strojna nepristranska določila gle-ra dne 20. oktobra 1918]	~	. |de politike." V tem slnča.% je
so se izpolnile prorošlke besede ,	znanK1.n,t!v Zgodovinar	jasno tolikp. da tukaj ne
nekdanjega avstro-ogrskega »tanoje Stanom vifi opL<uje v L^ za običajno ameriško stran-,?
tra skupnih financ in gu- RVOJI	"Histoire de Yu- kansko politiko, temveč gre sa-
»c« »fc*rjsii Bosne in Herorgovine. f^avie" borbo za osvobojen je j mo ^ (bodočnost Slovenije v Benjamina Kalaja. ki jih jede-]?n zedinjenje Srbm-, Hrvatov kak:išnemkoli političnem okvi jal dopisniku loiuIonNkejra ];.!»» ^vencev takole:	rat torej za izredno zadevo, za
ta "The Times" še leta 1903,1 "(!'m več navdušenja so zbu- katero se organizacije lahko - času zloma politike grofa Sllbskl	v srbsko"tur-
Khuen 1 fedei-varvja v Hwat-Jskl VOJlu med Jugoslovani av-ski: "Moji rojaki (M.a<Hari),istroo-rs;ke monarhije, tem 'bolj so s Hrvatsko' slaho ravnali;'^w>blh «vstnjski državniki prepričani, da Srbija pomeni .po-gibelj za seano monarhijo, tako da so načrtno poskušali oslabiti in uničiti Srbijo. (Na vzpodbudo Avstrije, Al-
že v teku, bazira na predstavništvu vseh slovenskih centraliziranih podpornih, kulturnih m političnih organizacij v A-mei i ki, katero je nepobitno — drugega predstavništva sploh ni — in nihče, ki hoče biti pravičen in demokratičen, ne more diktirati organizacijami, koga naj pošljejo kot svojega zastopnika na konference in zbore. To je eno. Drugo pa je — in to je glavno — da do danes še ni bilo nikjer in od nikogar nobenega avtentičnega dokaza, da so o-ebe, ki so med zadnjo svetovno vojno vodile Slovensko republikansko združenje oziroma Jugoslovansko republikansko združenj. ali tako-zvani "milijondolarski fond", zakrivile kakšno nečastno deda bi »bile kaj poneveri-le ali ukradle, ali da bi 'bile izkoristile tisti fond v svoje osebne koristil ali na kakršen koli
RAZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
način upravičile uriednika A-
zavzanlejo ne glede na to, če	Slovenes, da sme
njihovo delovanje v zvezi z o-
kaj glede takega, <v pravilih ali ne. Prav tako ni pomožna akcija za stari kraj nikjer dovoljena opravilih.
Drugič je urednik Amerikan skega Slovrnea proti temu, da bi bile v vodstvu ali v ospredju sedanje politične akcije ame-
ki prestolonaslednika ubil. Avstro-ogrski državniki
so
•	--------------'	Jiuu,	O cn auuu lil
» <la ,loce llSGia pren4:.kniti težišče monarhije na Ogrsko zarodovin^kiin dogodkom 1. deter s tem ugonobiti državo in dinaMijo. Po tem. snidenju so'centra 1918, ko je Narodno|»VeDričani'' daTe ta"uboi' vsi protiawtrijski 1-sfi pihali, da sta Franc Ferdinand in iVeče Sloveneev, Hrvatov in :	-t;	i'
\ , .klonila v kiatkom napovixlati Srbiji vojno in ra«le- Srhov te nekdanje AvstrovC^r- ,7dokončno	r^Ln
i t. Balkan. Tn<l. a,rad, tel. easniških glasov so Franca Fer-I*ke roSlalo Resentn Akksand-"	'nfrhiin
«1 na~protiiiki »a duna^teu dvoru vSo Z,mo|n, v Beo^d.7^drav , Mio'^"^ — tv K»nopKtn odpoeti	po ^linjonju s Srbijo, dočim je v enfra nK,fpcll sknpaj z
<tiiKinda njego\-i na naipadali. Zdaj se je
Za n*esec junij e je bil Viljem spet napovedal v Konoplje, za junij so bili napovedani tudi manetvri v Bosni, ki se jih je moral Franc Ferdinand udeležiti kot zastopnik cesarja Franca Jožefa; čakali so -a naporni dnevi, ki jim je z nemirom m nevoljo gledal naproti. Zato-je nujno želel, da bi mogel <!<> teh uevšečnih rokov mirno, ne da bi ga kdo nadlegoval, živeti v Konopištn in si nal-rati novih mOč.i. .
Komaj si je bil v KonopLštu nekoliko uredil Žhljenje, je prišla z Dunaja novica, da je cesar obolel. Polkovnik' Bar-dolf ki je bil ostal v Belvederu, je sporočil da bolezen glede na .Hilnikova visoka leta ni brez nevarnosti in da hi bilo treba'
ste <1rna gora (26. novemlbra) in Vojvodina (25. novembra) to storile že nekoliko dni poprej. Tej želji se je prestolonaslednik Rrgerrt Aleksander odzval in svečano izjavil: "V imenu Njegovega veličanstva kralja Petra T. naznanjsm ze-
sknpaj
Nemčijo pripravila vse, kar je bilo potrebno za vojno, je poslala Srbiji ultimat osem in štirideset ur z zahtevo, da Srbija izvrši vse točke, kar se od nje zahteva.
Avstro-ogrtska je zahtevala, da srbska vlada obsodi častni-
zaradi tega premisliti, ali no bi prestolonaslednik raiši r»rp.t: ( ----^--———-
. •! i ■	1	* _ . leuiiiK lajSl preki- Iimiiiiiiiiiiiiii i m i j i i mu.....................
ml bivanja v Konopisfcn in se ^rnH na I|unaj. Cesariev tek^-l ^
lir 7/1 r« T-n 11- /]«	~ -__•_■ »i -i •	...	I S	Tk V	.
Note
irsrawiwiifii
ni zdravnik dr. Kerzl je pa izjavil, da je cesar obolel samo zti lahno inlluenzo, ,ki ni prav za prav nič drugega kakor nahod;' vladarjeva bokzen bo v nekaj dneh minila.
" Ali pojdeš?" je vprašala Zofija.
Franc Ferdinand je onuihoval; zdaj so mu'morali pripravljati koveege, zdaj s jih mi ali spet iakladati.
"Kerzln Ixilj verjamem." je menil. "Kerzl ve, da bo cesar veono živel. Poročil o bolezni vobče ne maram biati, -u nima snmsla. '	—
Ve nt! ar ,je z vročično napetostjo čakal BardoIfovUi telefonskih poročil, ki so bila i* aiekaj dni zanimiva, potem so pa prenehala. Na vpiašanje Franca Ferdinanda, kaj je danes slišati lz Sdhoenlbruna, je Bardolf odgovoril, da je cesar spet zdrav.	i
Cesar je bil spet zdra/. Franc Ferdinand se je pa čutil bolnega. Slabo je spal, dcmiišljal si je, da ga pljuča spominjajo nekdanje bolezni, da mni začenja srce' odpovedovat?, da trnu nekaj razganja mo žgane. Pogosto ga je Zofija slišala, kaiko je divjal, tožil, etralioma šepetal; "Možgane mi bo razneslo. '» Božala ga je po komolcu in ga mirila, ko je s počasnimi, onia.hujočimi koraki stopal skozi vso vrsto sob moža, ki je p red njim vse trepetlIo, uradniki, sluge in rahlo pritrjene s like na stenah.. Da bi mu čas hitreje minil je jemal slike s sten in jim določal nova mesta.
v v Nas^e<Jnji dan jih je znova snel, ndben nov -red mu ni bil vsec. Se Janacakovi sv K i so se mu zdeli slabi. Z Dlunaja so poklicali arhitketa, da bi na novo uredil dekoracijo sten. Franc Ferdinand ga je opazoval; nestrpno, tresoč se od to-gote, je kričal nanj: "Tepec ste! Tepec!"
Pomirjen je je nahajal razrvani samo v	kapelici
pri molitvi. Zofijina pobožnost je bila zmagala* on. ki je bil sicer zmerom pofbožen, in vendar celo v otaočjih verekega čustvovanja svojeglav in muhast, «e je čutil zdaj v kapelici srečnejšega kakor na lovu.
{Nadaljevanje prihodnjih) __^
za
PIANO-HARMONIKO
a I i
KLAVIR
Po 35e komad:
SLOVENIAN DANCE
VAN DA POLKA_
PO JEZERU
KOLO_
! OHIO VALLEY j SYLVIA POLKA
d in jen ie Srbiie z zenfljami ne- ia	viaoa O0>odi častni-
ke, uradnike in vse državljane, ki so zavzemali za prebuditev narodne zavesti med avstro-ogrskimi Jugoslovani, da se preneha izdajati knjige, so v razne cesarstvu, da se razpusti Narodno Obrano, da se predajo vsi častniki in uradniki, ki jih je eiznačila avstrijska vlada in da avstrijska policija vodi preiskave in sodni postopek v Srbiji, kadar bi se to Avstro-Ogrski zdelo potrebno. Srbskim državnikom je bilo | jasno, da hi sprejem omenjenih pogojev pomenil odreči se ne-oelrvisnosti države. ~ Predsednik vlade in zunanji minister Nikola Pašič je z odgovorom, pol-nini previdnosti in umerjenosti da bi se izognil spopadu in rešil Srbijo odgovornosti za vojno, sprejel skoraj vse, kar je Avistfro-Ogrska izaihtevala, razen delovanja avstro-ogrsikih sodišč rv Srhiji. Toda Avstro-Ogrska je za vsako ceno hotela napasti Sr<bijo in zmernost srbske v lade ni pomagala. IXa-
riških Slovencev v' prid naši stari domovini os be, ki so imele zadnjo svetovno vojno o-praviti z znanim "milijondo-la-skim fondom." V zvezi s tem fondom omo-nia pisec 'čudne vloge', ki so jih v zadnji voj ni igrale njemu neljube osebe, dalje pravi, da "ameriški Slovenci tistih žilostnih slučajev še niso pozabili" in "zato in radi bol.^n strpnosti na vseh straneh bi osebe, ki eo tako in tako kompromitirane v preteklosti, ne smele imeti svojih prstov pri taki skupni vzajemni akciji."
Sedanja politična akcija a-meriških Slovencev, kolikor je
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oiironu CANADIAN POSTAL HONEY ORDER, a ko je vam le priročno

menjenim fondom imenovati "čudno vlogo" ali -"'žalosten slučaj" ali kakšno "kompro-m|!tiranost.,,	1
O 'milijondolarskem fondu' je bilo že prelitih na galone črnila v kritikah, a vse to so bila gola zabavljanja brez trohice kakršnega dokaza, da je kdo kaj zakrivil pri tem Na> drugi strani so bili od vsega začetka objavljeni natančni -računi, koliko je kdo prisneval. kam so šli izdatki in koliko je preostanka; ti računi se objavljajo iše danes, redno vsako leto cd poverjeništva, ki ima preostanek fonda v oskrbi.
Pripravljalni ueibor Slovenskega narodnega kongresa ni poobla.^jn govoriti v imenu poverjeni išt v a tega fonda, vendar z lahkim srcem reče, da se zdaj približuje čas, ko nam bo preostali fond prav prišel, če bexto ameriški Slovenci nastopili enotno in možato za svobodo in demokracijo svojih rojakov v stari domovini — za tisto svobodo in demokrapijo, za katero je na tisoče ameriških rojakov prispevalo v *4milijondolarski fond."
Apeliramo na rojake, ki imajo kakršnekoli predsodke v tem ali onem ozira, naj bodo dan«s sami najboljši zgled strpnosti ali tolerance in naj ne mečejo polen pod noare onim, ki so pripravljeni delati in «e žrtvovati, kolikor jim je mogoče, za boljšo bodočnost naše
Po 50c zvezek
Andrej Ternovac (Ivan Albreht) Blagajn* Velikega Vojvoda (Frank Heller.)
Bele noU mali Jun*k. (Dostojevski j) Filozofska zgodba (Alojz Jirmaek) Gospod Fridoiin Žolna ln njegova
družina (Fr. Blillinski) Kaj se je Makaru sanjal« (V. Koro-lenko)
Na različnih potih (Frane Friseh) Peter Pavel clarar (Dr. L Pregelj) Prmviea Kladiva (Vladimir Levstik) Slika Doriaoe Graj (Oscar Wilde) Verne du£e v vieah (Prosper Mirim*) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski)
Po 70c zvezek
De Ohrida In Bitega (Iran Melik)
Po 75c zvezek
Belfegor (Artor Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood)
Po strani klobnk (Damlr Felgel) Zlati Panter (Sinclair Gluek) Rdeča Megla (O. R. Frieh)
Po $1 zvezek
Ugrabljeni milijoni (K. O. Seliger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. 8. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (1%'aldemar Bon sel«)
Pingvin ski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko Kael
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenec (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zlotin in kasen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dhnae (Jack London) Histerija (Gustave le Rooge)
Po $2.50 zvezek
Vi&njeva repatiea (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York. N. Y.
.-tree domovine.
Pirvič v zgodovini slovenskega naseljenstva v Ameriki so danes možnosti za enotno nastopanje, za enotno akcijo v prid Slovencem v stari domovini in naše Iskreno mnenje je. da pred to možnostjo t?e morajo urUakniti v ozadje vsi predsodki, Iki so vpričo naloge, katere se lotevamo — zelo, zelo mn-lenkostni.
"Za pripravljalni odbor Slovenskega Nar. Kongresa,
Ivan Molek, tajnik.
TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ
SPAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA, PEGLJAJ
ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka >
BARČICA MLADI KAPETANE
KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
Po 23e komad:
MOJA DEKLE JE SE MLADA
Naročite pri knjigarni
SLOVENIC PUBLISHING
216 West 18th St.
CO. New York
majska vlada je ugotovila, da. j Srbija ni sprejela vse pogoje ,nltimatnma in nafpovedala je Srbiji vojno, .fimija 1914.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
£
g aeocftenoooouiTi o n r.itfomooooooo
K V P I T IS DEFENSE SAVINGS BONDS In (STAMPS
Poučni spisi
ANGLEŠKO SI.OVENSKO BERILO. Sesiavtt dr.
F. J. Kern. Vesao<-	Cena $2.00
naj narod* kajiilce — e «Mns e« tke (JaiteJ
> »e pojasnila In aako-
Cena 35 centov
BODOČI DRŽAVLJANI "How U tniat
State*".
V tel ko JI d ao
si za naseljence
■a
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, apieal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda ves Cena $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega Uvloorejca; opis ranih bolesnl ln adravljenje; alike.
GOVEDOREJA.
8 aH ka»*'
Spisal R. ijegvart. 143 atraaL
Ceoa
$1—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50q
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 208 strani. Vea... Knjiga Je namenjena v prvi vrati ra stavbno, umetno ln atrojno ključavničarstvo >»r tele-soli varstvo.
Cena $1._
ODKRITJE AMERIKE, spisal a. MA JAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena inebko ves Poljuden ln natančen opis odkritla novega sveta. Spis se Clta kakor sanlmlva povest ter )e sestavljen po naJbolJHh vlrtb.
Cena BOo
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 103 strani.
Spisal Anton P*ve. g sl'ksml
MLEKARSTVO. 108 strani.
Knjiga aa mlekarje tn ljubitelje mlekarstva sploh.	,
Cena .fjQc
ZDRAVILNA 2lCLlSCA. 02 strani.
Cena
$1—
25c
...	Naročite pri: ^
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.