OB ŠTIRIDESETLETNICI ČEBELARSKEGA MUZEJA V RADOVLJICI
"Želje vseh slovenskih, še zlasti pa gorenjskih čebelarjev so se končno ureničile. Ustanovili so si čebelarski muzej. Dne 3. julija letos smo ga odprli’’. Tako je zapisano v posebni številki Slovenskega čebelarja 1.1959. Štirideset let delovanja je Čebelarski muzej počastil s postavitvijo razstave v galeriji Šivčeva hiša. Na njej je bilo prikazano izbrano gradivo iz depoja - povečini še nikoli razstavljene panjske končnice, figuralni panji, med njimi je tudi pred kratkim pridobljen in letos restavriran panj - vojak. Razstava je obiskovalce seznanila z zgodovino muzeja. Poudarjeni sta letnici 1959, ko je bil muzej slovesno odprt in je v štirih razstavnih prostorih razstavljal čebelarsko orodje, čebelja bivališča, sredstva za zdravljenje čebel in panjske končnice, in 1973, ko je bila zbirka prenovljena po muzealskih načelih in razstavljena v dveh novih prostorih. Razstavljene so bile kopije dokumentov o ustanavljanju muzeja, slikovno gradivo s prikazom postavitev v različnih obdobjih, plakati in fotografije z nekaterih postavitev potujoče razstave panjskih končnic, ki dodatno uveljavljajo muzej tudi v tujini.
Zadnji dokument je bila fotografija z datumom 2. julij 1999, ko smo v Freisingu odprli razstavo panjskih končnic. Kratkemu prikazu štiridesetih let delovanja muzeja je bil dodan list iz načrta za obnovo zbirke, kije predvidena za prihodnje leto.
Razstavo je do-polnila novost, multimedijska predstavitev čebel in čebelarjenja. Obiskovalec si je lahko z dotikom ekrana priklical različne teme, ki s sliko in besedilom predstavljajo čebelo, čebelje paše, simboliko, čebelarjeva opravila, čebelja bivališča in seveda panjske
končnice. Posebno zanimivi so bili videoposnetki čebeljih plesov in rojenja. Od septembra naprej bo mul-timedija na ogled v Čebelarskem muzeju.
Priložnostna razstava je delno nadomestila zbirko muzeja, ki je bila julija in avgusta zaradi obnovitvenih del zaprta.
Razstavo, posvečeno jubileju muzeja, smo odprli 9. julija. V krajšem kulturnem programu ob tej priložnosti je pevka Ljoba Jenče številnim obiskovalcem zapela nekaj slovenskih ljudskih pesmi z vsebino, enako razstavljenim panjskim končnicam. Pogrešali pa smo besedo predstavnika Čebelarske zveze Slovenije, kije bila leta 1957 soorganizatorka pripravljalnega odbora za Čebelarski muzej in je skupaj s svojimi člani pomagala ustvariti večino zbirke.
Ida Gnilšak
Razstava panjskih končnic je za obiskovalce vedno zelo zanimiva. Foto: Slavko Vengar