AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 23 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, MORNING, JANUARY 28, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. L Na 8. feb. bo v SND ogromna narodna manifestacija Slovencev Četniki so izrabili debel sneg, da so udarili v nemško garnizijo Angora, Turčija. — Drugi snežni vihar, ki je pridivjal iz Rusije, je zametel ves Balkan. Vse prometne zveze so bile ustavljene v Romuniji, Madžarski, Jugoslaviji in Bolgariji. Iz Jugoslavije in Grčije poročajo o več smrtnih žrtvah tega viharja. Evropa se je bila komaj izkopala iz prvih žametov začetkom januarja, ko je zapadel drug, še večji sneg. V Romuniji je snežilo neprestano enajst dni. Jugoslovanski četniki so izrabili to priliko ter udarili s hribov na nemške in hrvaške gar-nizije vstašev v Bihaču, Han Piesacu, Višegradu in Tuzli. Ubili so 450 Nemcev in več kot 200 hrvaških vstašev. Močna četa četnikov je prodrla celo prav do Karlovea, ubila 300 vstašev ter imela Karlovec v oblasti 31 ur. Nato so odšli četniki nazaj v bosanske hribe, a umik jim je kril snežni vihar. Mesto je prehitro kupilo avtne znamke Elizabeth, N. J. — Mestna administracija je kupila za 26 mestnih trukov in avtov davčne znamke, po $2.09 za vsakega. Potem je pa administracija zvedela, da so mestna vozila prosta tega davka. Poštna oblast, ki je znamke prodala, pravi, da nima pravice vrniti denarja za te 7nnmkp -Vj-- Smrtna nezgoda Kot smo že včeraj poročali, je avto do smrti pobil Imbro Grdoviča iz 15411 Daniel Ave. Bil je star 59 let in doma iz se-la Beder na Hrvaškem. V Ameriki je bival 35 let. Tukaj zapušča sina Milana in pet hčera : Ano, Evo, Katarino, Barbaro in , Frances^ Njegova soproga Barbara je umrla 6. oktobra, lansko leto. Bil je član društva Sloboda, št. 235 HBZ in Waterloo Camp, št. 281 WOW. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvari-io. Četrta obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. yida sv. maša za pokojno Mary Klemenčič v spomin četrte obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Seja Gospodinjskega kluba Gospodinjski klub Slovenskega društvenega doma v Euclidu . ima sejo nocoj ob 7:30. Vse čla-: nice ste prošene, da se udeležite, da se odsek zopet poživi. Zadušnica V četrtek ob 6:30 bo darovana i v cerkvi sv. Vida zadušnica za - pokojno Mariano Safran v spo-i min 5. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Kupite vstopnice! V petek večer se bo vršila v SND na St. Clair Ave. sijajna predstava ali tako-zvani "Rooseveltov ples." Vstopnina bo 40 centov. Ves preostanek bo šel v sklad za pobijanje otroške paralize. Odbor bo preskr-bel lep in zanimiv program. Pričakuje se, da bo dvorana nabito polna, kot je bila tudi pri prvih dveh enakih prireditvah. Zopet dve ameriški ladji torpedirani ob ameriški obali Na atlantskem obrežju sta bili ( včeraj zopet torpedirani dve ameriški ladji in sicer tankerja \ Francis E. Powell in Pan Maine.; Usoda kakih 55 mož posadke obeh parnikov še ni znana. Obrežna straža pri Lewes, Delaware, je sprejela 17 rešenih' mornarjev iz enega tankerja.1 Nekaj teh je bilo ranjenih. Normalna posadka šteje 32 mož. Od tankerja Pan Maine, ki ima na-: vadno posadko 40 mož ni prišel ■ na suho še noben mornar. Teko so sovražne podmornice potopile v z&dnjih dveh tednih že 10 ladij ob 'ameriški obali na Atlantiku. Epidemije bodo pobrale j več nemških vojakov kot pa vojna s Stockholm. (ONA/; — Neki ; švedski zdravnik, ki se je vrnil s iz Nemčije trdi, da bodo razne 1 epidemije v večjem obsegu uni- ; čevale hitlerizem kot pa vojna na ruski fronti. Tifus se vedno, -bolj širi po Nemčiji, kljub vsem' naporom, da bi ga ustavili. Bo-; lezen se je začela v Varšavi, od tam se je pa razširila proti jugu j in zahodu, ter se zanesla tudi v nemško armado. Na tisoče nemških vojakov pred Leningradom je zbolelo za j "flu," podobno epidemiji, ki je razsajala po Evropi 1918. Epidemije se ne širijo samo po Nemčiji, ampak so dosegle že tudi Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Dansko in Španijo. Med italijanskim in nemškim • vojaštvom v severni Afriki se je " pa zelo razširila kožna bolezen • sifilis. Unija ulične železnice s zahteva zvišanje mezde člani unije, ki operira eleve- e landsko ulično železnico, je od- s glasovala za 30 centcjv zvišahje ^ mezde na uro za one, ki so plača- 1 ni na uro in sorazmerno zvišanje c onih delavcev, ki imajo mesečno 1 plačo. Delavci dobivajo zdaj 78 i centov na uro. Sedanja lestvica 1 je v veljavi do 1. marca. Zvišanje mezde in plač bi pomenilo , ' $3,000,000 priboljška na leto. Slike v Barbertonu Barbertončani bodo imeli v i soboto večer priliko videti zani-i mive premikajoče slike. Kazal ■ jih bo Anton Grdina iz Cleve-landa, začetek točno ob sedmih • zvečer. Slike so bile posnete v 5 Sloveniji in tukaj. Tudi iz živ-o ljenja Barbertončanov jih je neti kaj zelo zanimivih. Po slikovni .- predstavi bo pa ples. Prireditev bo v dvorani "Domovina." z Srbom se naš članek dopade "Srbobran," srbski ameriški dnevnik, je v pondeljek 26.janu-h ar j a prinesel v celoti prestavo i. našega uredniškega članka od 7. a januarja z naslovom "Srbski na. Trod je zelo dober našim ljudem." Radijske postaje so dobile' važne nove odredbe Mr. Martin Antončič, ki ima' v oskrbi slovenski radio program na postaji WGAR vsako/ nedeljo, naznanja, da so dobile radijske postaje od vlade gotova' navodila, katerih se morajo dr-' žati v bodoče pri programih. Radijske postaje ne smejo, na pri-! mer, oglašati: . 1) Nobenega plesa, niti časa,! niti prostora za istega. 2) Ne smejo oglašati nobene ! seje za društva ali karkoli. | 3) Ne smejo igrati ali peti no-; i bene pesmi po naročilu, ali za j gotovo osebo, kot za godove, za j obletnice itd. I 4) Najmanj 60% oglaševanja mora biti v angleščini. Tcraj isti, ki nameravate na-1 | rečiti kak komad ali pesem za to ali ono osebo ali osebe za god ali kaj drugega, vedite, da je to vlada zdaj prepovedala. Prihodno nedeljo bo igial na , slovenskem programu Joe Prim-cev (Princie) orkester na harmonike. Program je od 1:00 do j 1:30 popoldne na postaji WGAR.j -u- Mehika bo premestila Japonce od obrežja Mexico City. (ONA). — Me- J hika je preselila 80Q Japoncev iz | doljne Kalifornije. Zdaj se na-!' hajajo v Mexico City, odkoder 1 jih bodo poslali v notranjost de.'' žele. Vlada pravi, da so to jako spretni poljedelski delavci, ki so sicer zanesljivi, vendar jih iz strategičnih "ozirov ne morejo pustiti na. pacifičnem obrežju. J^jih pridnost bo pomagala dobiti zmago zaveznikom nad njih ! rojstno domovino, pravi vlada. I Ti Japonci niso petokolonci in1 i oblasti se ne boje, da bi sabota-| ^ žirali v prid Japonski. Vendar j bodo bolj na varnem kje v sredi-) l ni Mehike, kjer bodo obdelovali zemljo za prehrano mehiške ar-, made. Odličen dijak Na Collinwoodu višji šoli boj graduiral ta teden Allen Filipič, j sin znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Albin Filipič iz 14625 Woodworth Ave. Allen je dobil v priznanje izredne pridnosti krasno trofejo in*ob gra-duaciji mu je poverjena naloga, da bo imel v imenu graduancev glavni govor. Nadarjeni dijak se je vpisal v inženirsko šolo Case za nadaljne študije, obenem je pa napravil prošnjo za sprejem v mornariško akademijo v Annapolisu za semester, ki se prične 1. julija. Pridnemu mlademu Slovencu čestitamo, kot tudi njegovim staršem, ter mu želimo še mnogo lepih uspehov v nadaljnem življenju. Dr. Dolezal je bil imenovan za direktorja dobrodelnosti župan Frank J. Lausche je imenoval včeraj za direktorja dobrodelnosti, dr. Charles T. Do-lezala, ki je bil dozdaj načelnik mestne bolnišnice. Dr. Dolezal je rodom. Čeh in je prvič v zgodovini Clevelanda, da je bil kak zdravnik imenovan v ta kabinetni urad. Seja godbenikov Nocoj je seja godbenikov fare sv. Vida in njih staršev. Obenem bo tudi vaja. Seja bo važna, ker se bo zaključilo nedeljske račune. Seja bo v dvorani nove šole. Bodite gotovo navzoči že ob osmih ali pa še prej. Tudi drugi prijatelji godbe lahko nrideio. -o-- Učite se slovenščine Vsak četrtek ob 7:30 zvečer se vrši v SND natečaj za pouk v slovenščini. Učiteljica je ga. Antoinette Kennick. Vpišete se lahko v šoli, ali pa če jo pokličete po telefonu HE-2383. Ga. Kennick daje tudi zasebni pouk onim, ki ne morejo v šolo. Krašovci za Ameriko Društvo Kras št. 8 SDZ je ponovno kupilo za $100 obrambnih obveznic. Prej jih je pa že kupilo za $200. Vsa čast zavednim j Krašovcem. Sinoči se je vršil v Knausovi dvorani sestanek narodnih mož in žena, ki so napravili načrt za splošno narodno manifestacijo Slovencev iz države Ohio. Sestanku je predsedoval John L. Mihe-lich, ki je poudarjal, da je čas, da se dvignemo tudi mi Slovenci in manifestiramo svojo neomajano zvestobo do naše nove domovine Zedinjenih držav. Obenem bomo pa na tem narodnem zborovanju javno manifestirali za zedinjenje vse Slovenije, rešitev vse slovenske zemlje izpod tujega jarma in za novo svobodno Jugoslavijo. Zbornica je soglasno osvojila | predlog, da se povabi na to na-j rodno zborovanje ministra g. I Snoja, ki bo po možnosti razložil in orisal današnji položaj v naši j stari domovini in razložil tudi načrte za bodočo Jugoslavijo. Sklenjeno je bilo, da bo samo en govornik, to je g. Snoj, da nam bo lahko več povedal. Dalje se je sprejelo, da se imenuje odbor za resolucije, ki naj jih pripravi do takrat in predloži zbornici. V ta odbor so bili imenovani : Marian Urbančič, Mrs. Albina Novak, Janko Rogelj, Dr. i James Mally, James Debevec, IVetro Grill in Mrs. Johanna Mervar. Dalje je zbornica sklenila, da se isti večer, to je 8. februarja ob sedmih, priredi slavnostni ! banket v hotelu Hollenden v po-(čast g. ministru Snoju. Vstop-1 nice so že v prodaji in bodo po 1 $2.50 za osebo. Navzoči so jih takoj ražvzeli 265 za prodajo. Več govornikov se je priglasilo k besedi, ki -so poudarjali, da je treba v teh časih skupne akcije vseh Slovencev, ker vse nas kliče na mej dan naša nova domovina, a kliče nas tudi naša j stara domovina, za katero bom.) morali zastaviti svojo besedo, . I ker sama danes ne sme govoriti. Torej še enkrat: sklenjeno je, r j da se vrši na 8. februarja ob dveh 1 •2 [ popoldne narodno zborovanje Slovencev v SND na St. Clair ] Ave., zvečer ob sedmih pa ae vr- ( ši banket. * Kar se tiče zborovanja popol- ' dne, naj bo tukaj povedano, da ; so vabljeni k temu slovenskemu ' taboru, ki bo' prvi te vrste v naši naselbini, Slovenci iz vse države Ohio in od drugod. Vsi, prav vsi pridimo, da bosta naša nova in stara domovina videli, koliko nas je. Naj bi bil v nedeljo popoldne 8. februarja SND stokrat premajhen! Potem se bomo lahko ! pogledali in se udarili na prsa. Tudi k banketu zvečer je prav prijazno vabljen vsak. Več odli-, čnih gostov bo povabljenih in prav prisrčen domač slovenski večer bo. Kdor zunanjih rojakov M se rad udeležil, naj piše ali pokliče Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., HEnderson 0628 in rezerviralo se mu bo sedež. Upamo in pričakujemo, da bo vsaj 500 oseb prišlo na banket. Najmanj toliko bi jih moralo biti. časa ni dosti, zato se priglasite za banketne vstopnice takoj. Poziv k vajam člani dramskega društva "Naša zvezda," ki so sprejeli vlofce za igro, naj pridejo v četrtek ob 7:30 zvečer gotovo k skušnji. Odšel k mornarici Jack Obreza iz 7202 Lockyear Ave. je odšel k ameriški mornarici v Great Lakes, 111., kjer je glavna postaja za treningo mor-| narjev. Voznina na železnicah se , bo zvišala 1. febr. Washington. — 10% zvišanje voznim listkom na ameriških že. leznicah bo stopilo v veljavo 10. februarja, železnice bodo s tem dobile dodatnih $45,000,000 na leto. Vojaki, in mornarji, ki se bodo vozili na dopust, bodo plačali samo lV^c na miljo. V spomin mrtvemu sinu je prijazen vojakom Milwaukee, Wis. — Dva voja. ka sta kupovala vozne listke, da se odpeljeta nazaj v taborišče, j Ravno toliko, da sta imela dovolj denarja. Kar stopi k njima nek dobro oblečen moški in jima podari $50 za prevoznino. Potem je stopil k skupini vojaških no-vnicev, ki so čakali na vlak in jim kupil 10 omotov cigaret. Ko se mu je nekdo zahvalil, je rekel tujec: "To je najmanj, kar morem storiti. Tudi jaz sem imel sina v prvi svetovni vojni. Nobenih medalj ni dobil. Dekorira-li so ga s svinčenkami iz strojnic." -o- -o- Nemci prijeli 200 Ameri-kancev za talce Vichy, Francija. — Nemške oblasti so prijele v Parizu 200 odličnih Amerikancev, katere nameravajo držati kot poroke, da se ne bo slabo postopalo z nemškimi državljani v Ameriki. Samo najbolj prominentne Ameri-kance so prijeli, ki nekaj štejejo. Slov. redovnica umrla V sestrski hiši pri sv. Kristini se je oglasila smrt in pre-strigla nit življenja redovnici č. sestri Silvani, rojena Kos. Njeni starši, Joseph in Agnes Kos, so bili doma iz Ortneka pri Ribnici, kjer je bila rojena pokojna sestra 7. aprila, 1906. Spadala je k redu sv. Frančiška v Lemontu in je delovala pri sv: Kristini 15 let. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Stavka grozi Delavci pri Aluminum Co. na 2200 Harvard Ave. v Clevelandu so odglasovali, da gredo nocoj o polnoči na stavko. Unija CIO trdi, da je proti stavki in svari delavce, naj ostanejo na delu, a spor glede mezde bo predložen narodnem posredovalnem odboru. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Julius Bokar, 9206 Kempton Ave. so prišle na obisk vile rojenice in pustile za spomin krepkega sin-kota prvorojenčka. Materino dekliško ime je bilo Marie Skuly iz Addison Rd. čestitamo! Letna seja Nocoj bo letna seja Skupnih društev fare sv. Vida. Zastopni. ki in zastopnice so prošeni, da se gotovo udeležijo. WaX a v armadi Srt0nm°n' D. C. - V Ar- i^UurU' Va" se je P°ročil 17-J^bec'la por(>čnik Stanley H. ,*oy. ž s.čehinjo Dorothy Gild-°ba st n\n je radijski mehanik. ca d°ma iz Chicaga. Jo?6tuelian v bolnišnico toi t)0, " aPich, ki je uslužben °bolel i Eagle Bottling Co. je Ale*is h ,je bil odPeljan v St. št gos nico- Naha.ia se v k Pri Njegovo stanovanje l068 A,,!?stri Mrs. Vuksinich, Addlson Rd. Mr , NAaPredovanje 13818' Martin Rožnik iz Hor aglesmere Ave- sta dobi" tifl ki°C1ll°" da je njun sin Mar-Vre UŽi Strica Sama v Ft. La- avanziral za P°rala- čestitamo! 0r, N°vi uradniki SDZ StVo Blejsko jezero št. 27 lPredsT-Za let°s aledeči odbor: 1 Podr)]6 mk G'eor^e P a n c h u r, ' ^inio a nik Frank F en de, via Aa Mary Marn, 14410 Syl-St,rmVe-> blaga j nik Vincent. W**' zapisnikarica Jennie Vn t nadzo™iki: Joe F-Ce]. 'James Kožel, Frank Pu- SCrtiki: dr- Rotter, dr- J Seie 'v Perme i" dr. Siegel; \ Sf)j) sal{ torek v mesecu v ^ Waterloo Rd. Napoveduješ da bodo Ru-81 udarili na Japonce j nik Glanapolis' Ind" — Polkov-I Ura<] dner> direkb°r državnega sLaba,Za zaposlitev, napoveduje, I lj 0 Rusi čisto gotovo udari-Hn p0ncih- "Ob gotovem ča- Plod i nekaterim poljedelskim «je °m bo ^voljeno zviša- To je šele predstraža, pravi Churchill glede prihoda ameriških čet na Irsko Dalje je Churchill povedal v poslanski zbornici, da bodo ameriški bombniki pomagali braniti angleško otočje in da bodo skupno z angleškimi bombardirali kraje po, Nemčiji. Z BOJNE FRONTE Na Mala j i se vrše boji 60 milj severno od Singapore in v nekaterih krajih so Japonci samo 50 milj še od Singapora. Angleške čete so se včeraj zopet umaknile j Japoncem za nekaj milj. General MacArthur poroča iz , Filipinov, da so Japonci nekoli- I ko odnehali z napadi na njegovo linijo. Celih 24 ur je bil mir na fronti. Samo v zraku je nekaj tepeža. Včeraj sta dva ameriška bojna letala napadla tri japonske bombnike. Dva sta sklatila, tretji je bil poškodovan. Ruska armada je zdaj počistila provinco Moskvo zadnjega Nemca. Zdaj prodirajo Rusi proti Smolensku in trdijo, da bodo dobili vsak čas v roke mesto Ržev, 80 milj od latvijske meje. Zadnje dni kažejo Nemci nekaj več odpora. Nemška letala skušajo kriti umik divizij tankov v Nemčijo, kjer bodo čakali za spomladansko ofenzivo. Iz Libije se poroča, da se je spremenila ofenziva nemškega generala Rommela v pravcati poraz. Rommel je bil pognal Angleže zadnje dni za 150 milj nazaj, potem je počakal, da se oddahne in dobi nove zaloge. To so pa izrabili Angleži in z vso silo padli po Nemcih. Poročila trdijo, da so Angleži razbili na stotine nemških tankov in pobili posadko, kar je ni zbežalo preko ouščave. London, 27. jan. — Premier Churchill je danes predolžil An-ogromno silo zaveznikov, ter izjavil v poslanski zbornici štiri razveseljive novice: !•) Da so ameriške čete, ki so se izkrcale v severni Irski, sa-1110 Predstraža nadaljnih čet iz Amerike; 2-) Da bodo ameriški bombniki pomagali braniti Anglijo pred napadom; , 3-) Da se bodo ameriški bombniki pridružili angleškim in da °do skupno bombardirali Nemčijo; ___4?). Da so dospela ojačenja zadnji teden na Malajo. rBtnr| UKIIIPfe , strni" SAVINC* l/BOKDS pmsniQ* Iv ^ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor CI 17 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland. Do nošti. celo leto $7.00 Z,i Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _ No. 23 Wed., Jan. 28, 1942 Dnevi, ki ne bodo šli nikar iz spomina V Milwaukee, Wis. je prišla k svoji teti 25 letna Ana Brezanski. Rodom iz Belgrada je bila tam v onih strašnih dneh 6. aprila in naprej, ko so nemški bombniki rušili krasno prestolico Jugoslavije, kjer je umrlo pod razvalinami in od nemških krogel na tisoče nedolžnih oseb, otrok, žena, starčkov in drugih civilnih oseb. Ana je imeia v Milwaukee predavanje o svojih doživljajih. Med drugim je izjavila: "Samo slabotno dekle sem, toda če bi mogla, bi pobila vse Nemce, ne samo pobila, ampak raz-rezala bi jih na kose!" Med avdijenco je bilo slišati nekaj negotovih krohotov, ko je to mlado, ljubko dekle z ognjem v očeh dajalo duška svojemu sovraštvu do nacijev. "Smejete se," je rekla Ana, "toda jaz sem izgubila vse: mater, očeta, tri bratee in zaročenca!" Gdč. Brezanski je pripovedovala o silnih požarih v E^el-gradu. Tako je gorelo, je rekla, da je bilo videti požar 35 milj daleč. Pripovedovala je o tisočih in tisočih truplih, ki so ležala nepokopana po cestah in razpadala; svojo najboljšo prijateljico in njeno mater je našla na ulici — mrtvi. Njiju trupli sta bili preluknjani od krogel iz strojnic; videla je na sto in sto moških in žensk, visečih na vrvi po drevju in izpod kapnikov streh; med temi je našla tudi truplo svojega zaročenca. "Kakšne izgovore so imeli Nemci za obešanje ?" je vprašal glas iz avdijence. "Nobenega!" je rekla Ana. "Za vsakega mrtvega nemškega vojaka so ubili 200 Srbov. Krogle so žvižgale po ulicah, da niste bili varni življenja. "Neki dan sem šla mimo zapuščene hiše. Bila je prazna in mrtva. Ko sem šla zopet-drugi dan mimo iste hiše, je viselo iz vsakega dkna po eno truplo. Vprašala sem nemškega vojaka, kaj naj to pomeni, pa mi je pojasnil, da je to samo dokaz, kako Nemci "ljubijo" Srbe. "Kako morete potem zameriti človeku, ki sedi na razvalinah svoje domačije, pa zagleda Nemca in ga ubije? Potem pa gredo na maščevanje in ubijejo vsakega, ki jim pride pred oči, pa naj bo to odrasla oseba, ali otrok. Vsak dan sem jih videla, kako so umirali. Na stotine jih je bilo." Ana je pripovedovala, kako je odšla z nekim ameriškim fantom, doma iz Akrona, O., ki je študiral v Belgradu, doli v Dubrovnik, kjer bi dobila angleški avijon, ki bi ju bil odpeljal v K;»iro. Toda prišla sta prepozno. Ko je prišla (0 dni kasneje nazaj v Belgrad, je zvedela, da je bil prišel njen oče v Belgrad, da bi odpeljal ženo, njeno mater, na varno. Oba sta bila ustreljena na begu. Vsi njeni trije bratje so padli v bcju z Nemci. Potem so ji pa pomagali njeni ameriški prijatelji, da je odšla iz Belgrada 16. maja. "Tisto noč, ko smo se odpeljali iz Port Saida, so nas bombardirali Italijani. Toda doživela sem že toliko strašnega, izgubila vse najdražje, da mi je bilo že vseeno, kaj se še zgodi z menoj. Opazovala sem pokanje granat in bomb, ne da bi trenila niti z očmi." Dva meseca potem je Ana Brezanski dospela v New York in se odpeljala k teti v Milwaukee. Taka in podobna pripovedovanja o nemških grozodejstvih bomo še slišali. Zdaj dobimo le tu in tam kako kapljico novic iz Jugoslavije. Šele po vojni bomo zvedeli podrobnosti. Lahko si pričakujemo, da bomo slišali strašne stvari. Lasje nam bodo stali pokonci in stiskali bomo pesti. Toda drugega ne bomo mogli storiti, kot da bomo otirali solze načini ubogim ljudem tam v domovini in jim pomagali postaviti nove strehe nad pogorišči. Na to moramo biti pripravljeni. Papež Benedikt XV. je odgovoril škofu Bartolomasiju sledeče: ' "Z veliko žalostjo poslušamo vesti iz raznih virov, da so gotcvi agitatorji trpinčili veliko število istrijanskih duhovnikov, katerim je poverjena naloga, da skrbe za slovenske in hrvaške župnije tam. "Zavedamo se, da so bili duhovniki žrtve vročekrvne brutalnosti in nasilja vsake vrste, čeprav se jih ne more dol-žiti drugega, kot da so del istega naroda in da govore isti iezik kot njih župljani, katere so skušali varovati in braniti. Naše srce je vznemirjeno, ko slišimo, da so ta grozodejstva nekaznovana. To daje napadalcem še več poguma k nadalj-nim dejanjem in to napolnjuje duše žrtev, ki so brez vsakega varstva, še z večjo bojaznijo in obupom. "Toda mi smo trdno prepričani, da bodo vsi pošteni ljudje obsojali tako početje in ne dvomimo, da bodo oni, ki izvajajo te nasilnosti, iste obžalovali in se jih bodo sramovali, ko bo enkrat končana ta politična gonja. "V imenu naše papeške oblasti, moramo kar najodločneje prostetirati proti takim dejanjem, kjer se tepta pravica in humaniteta zgolj iz političnih motivov. Toda razmere, v katerih mi živimo, nam ne dovolijo, da bi naš glas dosegel one. Uspehi Slovenskega doma na Holmes Ave. 1.1941 V nedeljo, 18. januarja, je bilo v najlepši harmoniji pričeto in završeno letno delniško zborovanje Slovenskega doma na Holmes Ave. Navzočim so bili razdeljeni letni zaključki za leto 1941. Kdor je v poslovanje narodne ustanove zainteresiran, ga še vedno lahko dobi pri vodstvu korporacije. Vsled. velikega zaposlenja na obrambenem programu se marsikateri delničar ni mogel udeležiti letne seje, zato je prav, da na tem mestu dobe izčrpek poslovanja za leto 1941. Prizidek in prenovljenje je stalo $20,436.79, od katere vsote se je že plačalo $17,491.10. Oprema v klubovih prostorih, hladilnik, bara, stoli in mize je stalo $2,695.57 in od te vsote je bilo že plačano $1,264.07. Skupno, prizidek, prenovljenje in oprema je stalo $23,131.46, od katere vsote je bilo v letu 1941. plačano $18,755.17. Blagajna 31 dec. izkazuje $1,382.09. Korpo-racija si je izposodila za zgradbo $14,000.00 in je plačala iz tekočega dobička v letu 1941. $4,-376.29 poleg pripadajočih obresti na vknjižbo. V letu 1941 se je plačalo iz dobička 1940 dolg na stanovanjsko hišo tako, da je bil v letu 1940 nerazdeljen dobiček v pokritje dolga na hišo. V klubovih prostorih je bilo leta 1941 $26,804.26 prometa in od te vsote je bilo $900.00 plačano za najemnino prostorov kor-pcraciji Slovenskega doma. Poleg omenjene najemnine so klu-bovi prostori naredili $5,058.10 čistega dobička. Pri vzdrževanju poslopja, prizidku in prenovljenju je bilo prometa $26,960.92 in od te vsote je bilo direktnih dohodkov $5,-058.12 manj kakor stroškov. če odštejemo ono vsoto, katera je bila na dolg plačana, združimo račune klubovih prostorov v korporačnimi, najdemo, da je korporacija naredila v letu 1941 $4,854.76 čistega faktičnega dobička. Ce vzamemo v obzir, da so zgradbena dela trajala potne tri mesece in med tem časom ni bilo nikake najemnine in poleg tudi bolj slabi izkupiček klubovih prostorov radi nameščanja v garage, moramo ugotoviti, da je lilo leto 1941 nepričakovano dobro. Ocenitev vrednosti poslopja, cprerne, zemljišča in drugega s Srebot, Mrs. Filomena Sedej in. Mrs. Uršula Čopič. Tople zahvale so vredne pridne in agilne čl&nice ženskega kluba S. D. in vsi pridni in pošteni uslužbenci podjetja. Posebno priznanje gre poslovodju Frank Waltarju in'njega namestniku Tončku Kastelcu. Tajništvo Slov. doma, Holmes Ave. -o- "Teta" ima dobre misli Zadnjič sem čitala dopis, ki ga je napisala "Teta" o naših pri-prošnikih. Tudi jaz bom napisala popolnoma tako, kakor mislim. V prvi vrsti naj povem, da se popolnoma strinjam z njo. Bila sem še kot otrok, ko sem večkrat slišala od staršev in drugih, ki so rekli, da po toči ne pomaga zvoniti. Globoko verne žene in dekleta, zavedajmo se, da se resnično zbirajo nad nami temni oblaki. V kratkem bomo spoznali, kaj so zemeljski velikaši. Iskati moramo pomoči od zgoraj. Strnimo se skupaj v eno samo gorečo molitev z velikim zaupanjem v Boga. Vsaka posebej, ki bo brala te vrstice, naj si pa izbere še posebej priprošnjika, kateremu bo izročila svoje prošnje in molitve. Tako bomo prosile nebeške dvorjane, predvsem pa ne smemo pozabiti pri daritvi sv. maše na žalostno Mater božjo, kajti ona je najboljša priprošnjica v vseh križih in težavah. K njej se zatecimo s svojimi priprošnjami, ko bodo odhajali naši sinovi na bojne poljane. Zavedajmo se, da je vojna nekaj strašnega. Zverinski Hitler je odprl vojno žrelo po vsem svetu V svojih grozovitostih prekaša vse tirane v zgodovini človeštva Pri preganjanju duhovnikov in vere sploh, ne pozna nobene me je, cerkve so mu napoti in sploh vse kar je božjega. Ta tolovaj je kakor volk na šibko ovčico pla nil na našo staro domovino Upajmo pa, da bo prišel tudi čas ko nam bodo časopisi poročali da je mera polna in da je tud Hitlerja konec. stanovanjsko hišo račun beleži $59,445.84 kar faktično v vrednosti predstavlja nizko vrednost. Korporacija ima 31. decembra $39,996.29 dolga in poleg je prišteti delniško glavnico $19,-449.00, se dolg poviša na $5^,-445.84. To znači, če je ocenitev poslopja pravilna in ni vrednost ne višja in ne nižja so delnice še vedno vredne po $10.00. če pe ja cena korporačnega imetja višja, kakor navedeno odpade ta vsota sorazmerno nad nominalno vrednost izdanih delnic. Če vzamemo v pregled zadnjih šest let, bomo iz poročil ugotovili, da si je korporacija toliko opomogla, kolikor je prezidava in prenovljenje stalo. Dobiček šestih let je bil okroglo $20,000.00 ne samo v izkazanih številkah, ampak v dejstvu fakta. Računi zadnjih šest let k temu jasno govore. Čis bodo delničarji in prijatelji narodne ustanove vedno in s zavestjo podpirali to narodno podjetje, ne bo preveč, če rečem, da mora biti v teku osmih let ves dolg plačan. Seveda vse je : odvisno od časov in vodstva. V i kolikor moram pojasniti delničarjem korporacije je v toliko, : da do prihodnjega meseca marca bo šla malo bolj trda, toda potem bo pa vse šlo z lahkoto brez vsake skrbi. Če bomo letos dobro poprijeli in zopet na dolg plačali okrog $4,500.00 potem je ves glavobol odstranjen. Delni- " čarji in prijatelji narodne ustanove; vprašanje in odgovor je v vaših rokah. Trdno sem prepričan, da se bo to zgodilo. Iz zadnjega direktorja so izstopili dobri, delaželni, pridni in agilni direktorji. Vsem, ki znamo ceniti narodno in nesebično delo, nam je žal za nje in korporacija bi jih krvavo potrebovala. Človek skozi dolga leta se utrudi narodnega dela, ki je največkrat z brcami plačano. Iz letošnjega direktorija je izstopila Mrs. Mary Jerman, fina, preudarna, poštena in podvzetna narodna delavka, radi velike oddaljenosti, ker živi v Wickliffe, Ohio. Delovala je skozi vsa leta, odkar stoji Slovenski dom na Holmes Ave. v prid ustanove. Čast zavedni ženi in veliko priznanje. Dom jo bo pogrešal. Druga, ki je izstopila iz direktorija je Mrs. Rose Šimenc (Planinšek), ki je od vsega po-četka aktivna pri korporaciji. Bila je dolga leta predsednica, hvalevrednega ženskega kluba Slovenskega doma ter zadnja leta izvrstna direktorska nadzornica. Ves prosti čas in včasih še več je porabila v dobrobit ustanove ter po svoje veliko pripomogla k napredku. Tudi nje je škoda in Dom jo bo zelo pogrešal. Anton štefančič, mož zastavne besede je tudi letos izstopil iz direktorija. Ponovno in ponovno je bil naprošen naj ostane v direktorskem krožku toda delo, katero opravlja, mu ne da potrebnega časa, da bi se moge vnaprej udejstvovati. Mož je dober gospodar in težko nam je, ker izstopa in direktorskega krožka. čietrti, ki nam je dal slovo je vedno smehljajoči in dobrovo-len društveni tajnik Frank Su-štaršič. Vsled obilice poslov, katere mu je društvo nalagalo ni ' hotel več sprejeti v direktorij. toda obljubil je, da bo ves prosti čas obračal v prid ustanove. - Frank je zelo natančen v poslovanju in gleda, da vsak dobi svoje, pa najbo to uslužbenec ali kor. poracija. Takih mož korporacija rabi in upati je, da se prihod. , nje leto z drugimi vred zopet po-11 vrne nazaj. Za leto 1942 je bil izvoljen sledeči direktorski odbor: Predsed-• nik Lawrence Leskovec, podpredsednik Johnny T. Terček, tajnik Joško Penko, blagajnik ■ Frank čiligoj, zapisnikar ica Mrs. - Frances Susel. Predsednik nad-zcrnega odbora Mihael I. Lah, odbornika: John Hrvatin in : 'Frank Marolt. Predsednik go-i spodarskega odbora John Čopič, i odbornika Frank Znidaršič in , Frank Kocin, člani prosvetnega ■ odbora so: Jos. Okoren, Anton BUY UNITED STATES SAVINGS BONDS AND STAMPS ki bi morali ščititi svobodo veroizpovedanja, sveto službo in vero vseh naših otrok. "Vendar ne bomo zanemarili ničesar v naporu, da se napravi konec tem škandalom. Bolj ko bo odrekla človeška pomoč, bolj bomo molili k našemu usmiljenemu Gospodu za pomoč ter ga prosili za mir, katerega si svet tako želi." Obrnimo se vsi skupaj zaupno k Bogu in ga prosimo za skoraj šnji mir in za zmago našega do brega predsednika Roosevelta da bi ga Bog podpiral v teh kri tičnih časih. Prispevajmo pa tu di vsak po svojih moCeh v do jbrodelne namene. Naj povem še en resničen slučaj, ki se je primeril v stari domovini. Bito je leta 1914, komaj v začetku prve svetovne vojne V naši farni vasi je živela mati. ki je imela sina edinca in ki je z drugimi vred odšel na bojne po. ljane kot mož. Od naše vasi jt" kcmaj pol ure hoda, nad vasjo Zagorje, dobro znana mala naselbina, kjer je komaj par hiš Tam blizu pa je tudi cerkvica sv. Martina, ki stoji tam še iz starodavnih časov in poleg pa so razvaline starega gradu, o kate. rem še danes slove razne pripo-vesti. Večkrat smo zahajali na ta hrib in si ogledovali ostanke starinskega gradu. Posebno učitelji kaj radi peljejo tja svoje učence. Prej omenjen amati je bila globoko verna žena, je večkrat poromala k tej cerkvici kot na božjo pot s težkim srcem, kot tedaj marsikatera mati. Na žalost pa je bila nekoč cerkvica zaklenjena, ko je ona dospela tja. Trkala je na vrata in klicala, tu je prosila svojega priprošnjika sv. Martina, ki je bil tudi sam vojščak, kakor je bil sedaj njen sin. Njega je prosila za svojega sina, da bi se zopet vrnil živ in zdrav z bojišča. Bila je uslišana. Vojna je bila končana in sin se je vrnil domov k svoji ljubeči materi, želel pa si je boljšega kruha, zato pa je dom prodal in se s svojo družino izselil nekam na Štajersko. Ubogo mater danes že krije črna zemlja, a sina in njegovo družino pa danes žu-li Hitlerjeva peta. Tu sem vam navedla samo en primer, kaj zmorejo naši pri-prošniki v nebesih in prav kakor se je prej omenjena mati obrača-a do sv. Martina za pomoč, bi se morali tudi mi obračati do našega svetniškega škofa Baraga in po svojih močeh pomagati, da 30 tudi on dobil primerno mesto na oltarju. I.Š. -o- Davek na pse V zavesti, da smo sedaj v vojnem stanju in ko se zbira doprinose na vseh koncih in krajih že-im tudi jaz povedati svoje mnenje. To bi bilo dobro, da bi premislili vsi, ki se zavedajo, da naša dežela resnično potrebuje pomoči nas vseh. Vojna je tu, to se pozna že na vseh koncih in krajih. Če greš v trgovine kaj kupit, je vse dražje; če kaj prodaš, moraš zahtevati višjo ceno, ker je davek že skoro na vsem blagu. Posebno pa nas nekate ri strašijo še z večjim pomanjkanjem ene ali druge stvari. Pred dnevi sem čital v časopisju, da se bo pričelo s pobiranjem starega železa v našem mestu, kar še je pričelo zadnji pondeljek. To je jako dobra ideja, kajti vsak dolar prav pride. Pogledat bomo morali po vseh kotičkih, če se kje dobi še kaj koristnega. Tukaj pa imam jaz še eno po sebno mnenje in mislim, da bi bilo prav priporočljivo,, da bi se sprejela postava za vso državo posebno pa za mesta, ki tako nujno potrebujejo denarja. Vsak razumen človek ve to in posebno pa to ve naš župan Frank J. Lau ?che, ki je prevzel mestno upravo s prazno blagajno, da sedaj hodi in stiče za denarjem po Ko lumbusu in sploh povsod, kjer pričakuje, da bi kaj dobil. Spre jeti bi se moralo postavo, ki bi prinesla mestni upravi lepe ti sočake. Mislim, da mi bo vsa razumen človek pritrdil, če pra vim, da bi bilo potreba vpeljati poseben davek in to je na pse ali kužke. Moje mnenje je, da bi vsak ki hoče imeti psa tudi plačal po seben davek in sicer vsaj $5.00 od psa, obenem pa bi ga mora meti doma na svojem vrtu a :aprtem prostoru, da bi pes . ne skakal po drugih vrtovih in de !al nesnago in škodo. Seveda ta ki ljudje, ki imajo pse in ki jim ii mar, kako je krog hiše, bodo -emu ugovarjali. Vsak, če le ma :> yogluilu krog a«V>e, pa bo del, da ravno psi delajo veliko "kodo, ko prosto skačejo, koder •e jim zljubi. Nekateri ljubitelji psov so tako previdni, da izpuste svojega kužeta ven zgodaj zju-raj, češ, da ne bo nihče videl, kod bo brskal in ponesnažil. Koliko škode napravijo psi ;avno na lepi travi, katero skrbni hišni gospodarji z največjo vnemo goje, da je lepše krog hiše. Prav tako pa delajo psi, ki so prosti, škodo tudi po zelenjad-nih gredah in med cvetlicami, ker pohodijo in ponesnažijo vse, kamor pridejo. Dosti je tudi slučajev, če bi slučajno opomnil lastnico psa, da bi bolj pazila na svojega kužeta, ki se bo bolj postavila za psa kot pa bi se za syojega otroka. Psov je itak preveč v našem mestu in zato pa bi bilo tudi prav, da se jih obdavči. Kako hitro so napravili postavo, da mora vsak avtomobi-list plačati za posebno znamko, ki stane $2.09, zato pa bi ne bi-: nič več kot prav, da bi bil tudi še poseben davek na pse. Seveda bo morda kdo sedaj rekel, da se je pričela sedaj vojska tudi za pse. Saj je tudi naši mladih fantov in mož škoda, ko odhajajo na bojno polje in zakaj naj bi bilo potem škoda psov. V časih depresije sem poznal družine, ki so bile na mestni podpori, a kljub temu so imele kar •po enega ali celo dva psa in so imeli vsi dovolj za jest. Sem pa tudi poznal družine 3 štirimi ali petimi otroki, pa ni bilo skorjice kruha pri hiši. Zato pa priporočam hašim posta voda j alcem, da bi tudi v teni oziru naredili kakšno postavo in denar, ki bo prišel od tega davka, bo v. splošno narodno korist. J. Kozin Slike za Barberton Oglasila se je podružnica ste 1. Slovenske moške zveze iz Ba! aertona in hoče imeti slikovr predstavo, čas so si določili zadnji dan tega meseca, to bo soboto še ta teden. Rekli so:"1 hočemo, ne sicer dolgo, pač i fino predstavo." Uro in polt bo dolga ne več, predstava ® se začne ob 7 uri. Ko bo prf stava končana se bomo pa iA teli . . ." Ta odlog sem vzel v & znanje in pripravil ter naravi vse moje strašne vojske in ne; parade in slavnosti ter' druge slike, da jih bo več i. preveč za en večer. To ravno prav, ker v Barbertonul mo, ko bo dodelana nova cerM na dvorana priredili še več slfl vnih predstav. Zelo me bo veselilo, če se btj ljudje zbrali ob času k predsfl Naj bo kakor rečeno ob 7. uPl zagrinjalo odpre. Na svidenj A. Grdina, lastnik • -O-i J Iz Zadružne delniške in drobiž Kot druga leta, tako tudi Is — zbrali smo se po starem' čaju in prerešetali vse kar Je' v preteklem letu, pogledali1 koče in v gotovih ozirih. do® l vov ko napoči in zavlada '< žno gibanje. Računi in druga poroč® j bila formalna stvar, biležili3 poročan napredek. Pripor^; b bilo dosti, in ako se bo teh ^ k izvedlo v tem letu, bo to q na sebi velik korak naprej; Za bodoča dva leta so bil}]] « ljeni naslednji v direktorji; ton Nahtigal, Joseph A. ^ vich, Andrej Zupane, Panchur, Vinko Godina, Bokal, ne njegov sin, kater' 11 sedaj lepo suče med nai® "urlaubu." Fant je lepo ^ doval, in ima pod svojo kon vse kar "teče po elektrik*, cah" in orožja. Kar se Ija, tam ima on zadnjo P$fJ celo kempo. Pa pravijo d*J naši zadružničarski up°5 1 fest fantje — brihtne g^ kaj! Nadalje so bili izV''; John Pezdirtz in Anton ^J vich. Za eno leto pa Fra^ J in Peter Malovasich. Od J ^" direktorjev je ostalo: Mrsy, lžuHtc, L.uula IZunec, il' i tU1 kovsek, Anton Malov»»lv( Frances Novak. Clevelandsko Zadružniki spi. .V dokaz naj služi P^l, nje filma "Here Is Tol»°J Tukaj je bodočnost, aH J") dan. Predvajalo se ga bo J liivwood Branch Library. ] 152nd St., blizu Five P0"1" j St. CI air. Vstopnina pr osN . ljeni ste vsi. Videli boste J ' kenzumnega. zadružnih ' banja v Ameriki. zadrugar Soren Math>eSJ. vodil diskuzijo, katera zanju slike. To je važen| . met v teh inflacijskih zanimalo bo sleherne^'J . ne pozabite v čitalnici ' Points, v sredo zvečer o^ i ali 28. januarja 1942. J Naše zadružne keglfo J se spravile v tekmo z 0 ty Shop. To bo v nedejJ0| bruarja od 7. ure zvečal Zadrugarji, prijatelji bJ tam. Popoldne, ure ne vC J do imeli svoj "match moški zadrugarji, in i Cleveland Provision Te J Dobro, glejte da prinese^ zastavo, zmago in glav"0 i no zadovoljstvo. Joseph A. Siskovich' j Ig i Penny in nikelj bof ^ di pomagala k obf Washington. — Držaji niča denarja bo koval® j brez niklja in iz penn> ^ vzeli nekaj kositra. ^ J penny u bo 95% bakr* f zinka. V niklju bo pa P ^ ' in pol bakra in bodo tanjši, pa še vedno tj "igralne stroje". Ko b«*"^ ■ Iji nekaj časa v rabi. dobili rumenkasto barv"' Da se ne pozabi. . . BESEDA IZ NARODA SATAN IN ISKARIOT Fo nemikem Ixvlrnlkm K. Mays nora! Z vami pojdemo!" Začudena je obstala. "čemu?" "Caballeri smo pa prav dobro vemo, kaj se spodobi, če pride dama na obisk. Pospremili vas bomo domov k vašim ljudem." ' "Streljali bodo na vas!" "Kvečjemu na vas, na nas ne _!" "Ne. ne! Na vas bodo streljali! Ostanite! Ostanite vendar!" "Kaj še! Le mirno pojdite svojo pot! Ne bojte se za nas!" "No, če pa res hočete, da vas ustrelijo, pa bodi! še ljubo mi bo, če vas spravijo s poti. Storite, kar hočete!" Odšla je po kolovozu. Stopil sem trdo Za njo, za menoj pa Winnetou in Emery, ki izprva menda pač nista razumela, kaj nameravam. Ob reki se je obrnila na levo navzgor, v ozki canon, pa se ozrla za menoj. Seveda sem ji bil trdo za petami. Vsa razburjena je obstala in vzkliknila: "Menda res mislite iti še dalje?" "Seveda!" "Ne drznite se! Rekla sem vam že, da bodo Indijanci streljali na vas. Tamle gori stojijo In čakajo na mene." "Draga senora, nikar se ne bojte za nas! Saj vidite, da stopamo trdo za vami. če bo kdo streljal, bo krogla zadela vas, ne pa nas!" "Prestrašila se je. "Vrnite se — vrnite se — ! Nemudoma! Povem vam, niti za korak me ne spravite dalje! Nočem iti!" "Ne —? No, se bomo že zmenili. Meltona sta zagrešila veliko neumnost, da sta vas poslala k nam. Smo sicer toliko pošteni, da vam ne branimo oditi, da, celo prisilili vas bomo, da se morate vrniti, — ampak z vami pojdemo!" Jezno je spet zacepetala. "Ne ne! Ne smete z menoj!": "Kaj še! Caballeri smo, kakor rečeno, In na&a Cast nam narekuje da vas nekoliko pospremimo. Smejali ste se mi prejle, ko sem dejal, da ne bo težko priti po ožini, pa dokazal vam bom, daste se čisto po nepotrebnem smejali! Prepričali se bodete danes spet in iznova, da Winnetou in Old Shatterhand prav dobro vesta, na katerem koncu se Predsednik vlade g. Slobodan Jovanovic o jugoslovansko-grškem sporazumu London, 19. jan., 1942. (JCO brzojavno)—Ob podpisu Jugoslovansko - grškega sporazuma je imel predsednik kraljeve vlade g. Slobodan Jovanovic dne 17. januarja sledeči govor po radiu: Pogodba, podpisana dne 15. januarja med Grčijo in Jugoslavijo zgolj utrjuje in posvečuje tiste prijateljske odnoša-je, ki so že toliko desetletij obstajali, najprej med Grčijo in Srbijo in potem med Grčijo in Jugoslavijo. Srbija in Grčija sta še pred šestesetimi leti sklenili zvezo, ki je bila prva slovesnost vzajemnosti balkanskih narodov. V devetdesetih letih so Srbi in Grki imeli s sodelovanjem carigrajskega pa-triarhata nekak sporazum o skupnem delovanju proti bolgarski propagandi v Macedoni-ji. Leta 1912. so se Srbi in Grki skupaj bojevali proti Turčiiji in leta 1913. so se Srbi in Grki skupaj bojevali proti Bolgariji. V svetovni vojni se je po umiku leta 1915. preuredila na grškem ozemlju srbska vojska in iz istega' ozemlja izvršila prodor sovražnikove črte. Jugoslavija je nadaljevala izročila srbsko-grškega prijateljstva. Z Grčijo je reševala vprašanje, ki je bilo najbolj važno za naš gospo-darstki razvoj. To je bilo vprašanje njenega izhoda na Egej-sko morje. Rešilo se je z ustanovitvijo jugoslovanske zone v Solunu na tako prijateljski način, da ni bilo nobenih težav več. Ko je leta 1940. Italija zahrbtno napadla Grčijo, smo mi v Jugoslaviji z neizmernim občudovanjem spremljali junaška dejanja grške vojske, ki nikdar ne bodo pozabljena. Istočasno' smo bili globoko prepričani, da se Grki ne borijo samo za svojo svobodo, temveč za svobodo Vsega Balkana. V tem trenotku so osiščne sile, da bi oddvojile Jugoslavijo od Grčije, obljubljale naši vladi Solun. Toda, ni bilo v skladu z našimi navadami, da bi svojim sosedom v trenotkih nevarnosti zabodli nož v hrbet in zaradi malih in začasnih dobičkov žrtvovali koristi vsega Balkana. Namesto sprejetja ponudbe osiščnih sil se je Jugoslavija pridružila Grčiji v borbi za svobodo Balkana. Grčija in Jugoslavija sta tre-notno v tej borbi podlegli, vendar s tem nista zapravili svojih izgledov za bodočnost. Nasprotno, danes je popolnoma jasno, da bosta tistega dne, ko se bo po zlomu sil osišča začel uvajati nov red na Balkanu, Grčija in Jugoslavija imeli pri tem delu prvo besedo. Žrtve, ki sta jih dali zaradi svobode Balkana jima dajejo pravico do tega. Pogodba dne 15. januarja naj bi bila podlaga za veliko konstruktivno delo, ki po voj-| ni čaka Grčijo in Jugoslavijo, i Pogodba govori o načinu, kako j bodo pri tem konstruktivnem j delu mogle sodelovati z Grčijo in Jugoslavijo tudi ostale bal-; kanske* države. Združeni za o-j brambo balkanskega oz e m 1 j a 1 pred tujimi napadalci s skupno močjo Grki in Jugoslovani žele s svojimi sosedi živeti v miru in slogi in Bog naj blagoslovi njihov sedanji sporazum kot prvi korak k ustvarjenju | večje skupnosti, ki bi na polju i mirnega kulturnega dela zdru-! žila vse sosedne narode Bliž- j njega vzhoda. * * * ' Globok odmev podpisa jugoslo-vansko-grške pogodbe Washington, D. C., 20. janu-; ar j a (JČO) — Podpis jugoslo-, vansko - grškega sporazuma je napravil globok vtis po vsem svetu in zlasti na Balkanu. Vsa poročila iz Angore iri iz Berna, ki so jih prejeli ameriški listi ali jih je objavil radio, poudarjajo ugodni vtis, ki ga je povzročil podpis jugoslovansko-grškega sporazuma po vsem Balkanu. Po vsem Balkanu balkanski narodi pozdravi j a j o sporazum med Jugoslavijo in Grčijo kot temelj za novo boljše življenje balkanskih narodov. Jugoslavijo in Grčijo, ki danes vodita borbo za svobodo in neodvisnost Balkana z geslom "Balkan balkanskim narodom", gledajo vsi balkanski narodi s spoštovanjem in simpatijo. Balkanski narodi vedo, da se borba vojske generala Draža Mihaljoviča bije istočasno za svobodo in neodvisnost vsega Balkana. Podpis balkanskega sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo ni bil dobro sprejet samo v Londonu, temveč prav tako tudi v Moskvi in v Angori. Tu v prvi vrsti priobčujemo odmev izjav diplomatskih predstavnikov Jugoslavije in Grčije, g. Fotiča in Diamantopulo-sa v washingtonskem tisku in potem značilni dopis g. Raya Brocka "News-Times"-u iz Angore, kjer se odraža odmev, ki ga je grško-jugoslovanska zveza napravila na Balkanu. Vtisek v Washingtonu Mimo drugih washingtonskih listov tudi veliki dnevnik "Washington Post" priobčuje članek v zvezi z izjavami jugoslovanskega in grškega poslanika pri podpisovanju grško-jugoslovanske pogodbe. Poudarjajoč pomen omenjenega sporazuma za obe državi podpisnici list posveča posebno pažnjo o-stalim balkanskim državom, ki bi pozneje utegnile pristopiti k razširjenemu sporazumu balkanske zveze. "Bolgarija", pravi list, "bo morala spremeniti svoj režim in pognati Nemcem prijazni vladajoči razred, če bo | hotela biti deležna pri političnih, vojaških in gospodarskih koristih povojne balkanske zveze. Narodi bodo sprejeti v zvezo samo, če jih bodo vodile svo- je treba stvari lotiti. Torej' prosim, naprej!" "Ne grem!" "Prisilili vas bomo!" "Drznite se!" "Ne bodite jezni ,lepa senora, če se bo morala moja pest nekoliko seznaniti z vašim vitkim vratom, ako nočete oibogati!" "Nesramnež!" "Kaj še! Naprej, gospodična Silberberg!" Zgrabil sem jo za tilnik. Pa sesedla se je in obsedela. "In če me ubijete, ne grem!" "Nikar se ne smešite! Ne bom vas ubil, pa bodete tudi radi ubogali! Naprej! Taka oseba, kakor ste vi, mene ne bo ovirala in zadrževala v mojih namerah! Na-prej, pravim!" Ni ubogala. Tudi slepi pomagajo pri obrambnih delih. Na sliki vidimo skupino slepih pri izbiranju zakovic (rivets), kakršne rabijo za pritr jevanje raznih delov na letalih. Pri delu se precej teh zakovic raztrese in ko to pomete jo skupaj pa jih ti slepci zopet razbere j o vsa_ kc mere v posebne predale. P) i tem jim slu žj občutljiv tip v prstih- da lahko delo pravilno vrše. Slika je posneta, v domu za slepe v New Yovku. Prijel sem jo za nadlaket, pa tako krepko, da je zavreščala, nemudoma vstala in stopila. In tako smo šli po soteski dalje. če sem odjenjal s pestjo, je obstala, če pa sem spet stisnil pest, je koj stopila. Winnetou in Emery sta stopala za menoj. Razumela sta me in prijela za puški, Eden jo je držal, pripravljeno za strel, na levo, drugi na desno od mojih bokov. Judita ja bila za nas ščit, varni smo bili pred njenimi Yumami. (Dalje prihodnjič) Ker so Angleži na večih krajih spustili v zre k posebne balone, ki so bili privezani na dolgih vrveh, kar je bilo zelo nevarno za leta la, ce so se zaplela med te vrvi, zato so pa Nemci iznašli poseben odbijač, s katerim, je j:opem-letalo razmaknilo vrvi in lahko priletelo na cilj. Na sliki je nemški bombnik s takim odbijačem. bodno in zakonito sestavljene vlade. Kot je dejal minister g. Fotič, je cena za pristopitev zelo visoka —plača se jo s krvjo in znojem in ne z delom v udobnem hotelu." Tisk poudarja, da tako razna "svobodna gibanja", ki so jih v V TABORIŠČU Tone in Janez sta bila med manevri skupno v taborišču. Tone je prinesel od nekod debelo gosko in je dejal Janezu: "Tu imam gosko, pa jo je za dva premalo. Če jo bova delila, tej državi ustanovile osebe, ki trdijo, da predstavljajo narode, ki so brez borbe pristopili k osišču, ne bodo imela možnosti pristopiti k zvezi, ki jo je omogočila borba in odložnost dveh balkanskih držav, Jugoslavije in Grčije. "Evening Star" prinaša članek Blair Bollesa, kjer našteva poedine točke sporazuma. G. Bolles poudarja važnost tega prvega koraka k uresničenju balkanske Zveze in polaga zlasti važnost na izjavo grškega poslanika g. Diamantopulosa, da so se odnošaji med ustanoviteljema tega sporazuma, Jugoslavijo in Grčijo utrdili v tridesetih letih skupne borbe na bojišču in s sedanjim odporom proti silam osišča. Vtisek na Balkanu Med poročili iz Evrope je zlasti zanimiv dopis, ki ga je poslal "New York Times"-u iz Angore njegov dopisnik g. Ray Brock. Sprememba v jugoslovanski vladi v Londonu in neposredno potem podpisovanje jugoslovansko-grškega sporazuma kot temelj za novo balkansko federacijo je napravilo najgloblji vtisek v Bolgariji in povzročilo pravo senzacijo v turških diplomatskih krogih. Smatrajo ga za najpomembnejši dogodek od časa, ko je 1. 1938 Ataturk poiskusil združiti Balkan. "Imanovanje generala Miha j loviča za vojnega ministra se v tujih političnih in vojaških krogih smatra kot' "genialna poteza", da se združi vse uda-ne Jugoslovane v državi in v zamejstvu, postavljajoč vojno ministerstvo tja, kamor spada, v Srbijo. Imenovanje Milana Gavriloviča, bivšega ministra brez listnice za pravosodnega ministra bo po splošni sodbi zelo utrdilo že itak močno vlado. "S p r ememba jugoslovanske vlade in podpisovanje jugoslo-i v a n s k o-KfškfiKa sporazuma v. trenotku, ko se pričakujejo novi napadi Madžarske in Bolgarije, ki jima je Nemčija izroči- j la nadzorstvo nad Balkanom,1, I sta važna dogodka, ki ju je tur-] ški tisk sprejel zelo toplo in z I obširnimi komentarji. Ves tur-J i ški tisk, poroča g. Brock, posveča najvidnejša mesta generalu Mihajloviču in sporazum, pozdravljajoč prvi korak Jugoslavije in Grčije k cilju Balkanske zveze." "Turški narodni poslanec in pisec uvodnikov g. Šukru Es-mer pozdravlja v listu "Ulus" navdušeno generala Mihaj loviča in Nedjmedin Sadak, urednik "Akšama" obširno pišeta o ne bo noben dosti dobil. Veš kaj, takole bova naredila: spat bova šla in kdor bo imel najlepše sanje, ta bo dobil gosko." Janez je bil s tem predlogom zadovoljen in sta šla spat. Že zgodaj zjutraj je skočil Tone pokoncu, rekoč: "Prijatelj, go-ska je moja! Sanjalo se mi je nekaj najlepšega: v zlatem vozu sem se peljal naravnost v nebesa!" "Jaz sem te pa videl, kako si se peljal," je rekel Janez, "in ker sem mislil, da se ne boš nikoli več vrnil iz nebes, sem vzel gos in jo pojedel." -o- Smrt uničila 4 življenja Blizu Pijave (Italija) se je ponoči vdrl strop v neki kmet-ski hiši, ker je bilo na podstrešju nagrmadenega preveč riža. Strop je pokopal pod seboj štiri ljudi. Vse štiri so potegnili mrtve izpod ruševin. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. MALI OGLASI Soba se odda Odda se soba z gorkoto. Naslov izveste v uradu tega lista. _(25) Naprodaj Proda se dve pernati postelji in štiri zglavnike, vse za $4. En par Damask zastorov, $4; 100 ducatov gumbov. Veliko posameznih in nabranih koravd ter druge predmete. Vprašajte pri C. Klinke, 591 E. 120. St., južnovzhodni vogal St. Clair Ave. (24) Dohodninski davki' Letos mora izpolniti vsaka oseba, ki dela, vsak grocer, mesar, gostilničar, lastnik resta-vranta, slaščičarne in drugih podjetij ter vsak profesionist— davčno polo. Za dobro, točno in zaupno postrežbo, pridite k Marian Mihaljevichu 6424 St. Clair Ave. vsak dan od 9. z j. do 7. zvečer. (Jan. Z8, Feb. S. 13. 20. Mnr. 4. 1"" | Hiše naprodaj Za 2 družini, 4 sobe, zgorej, 5 spodaj. Cena je $5,200. Hiša 6 sob, 2 garaži, blizu ! Eaton Axle Co., na Kelso Ave,, 1 $600 takoj, ostalo na lahka me-' sečna odplačila. Za podrobnosti vprašajte pri Ccllinwood Realty Co. 15813 Waterloo Rd. ! Dan Stakich, John Rožanc. j Naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 5 (in 5 sob, 2 garaži, i Hiša za 1 družino, 5 sob "spodaj in 1 v podstrešju; v leperr (kraju in v dobrem stanju. Akc • 'so var\iniflt.p se oclasit.fi nri j ugoslovansko-grškem sporazumu, pozdravi jajoč#iniciativo Jugoslavije za ostvarjenje Balkanske Zveze, še pred koncem vojne. Zanimiva je bila reakcije o-siščnih krogov. O tem g. Brock pravi sledeče: "Osiščni krogi, vznemirjeni vsled spremembe v jugoslovanski vladi v Londonu, so najprej ostali brez besede, potem pa kar odkrito besni zaradi pogodbe, ki jo je neki znamenit nemški diplomat imenoval "neverjetna nesramnost" dveh vlad. Nemški dopisnik "Europa News Agency" je dejal Italoj Žingarelli-ju, italijanskemu ča-| snikarju in strokovnjaku za' balkanska vprašanja v Cari-] gradu, da je pogodba "neznos-j na" in da Nemci in vstaši v Za-j grebu zahtevajo "uničenje" vseh Srbov in vse Srbije." -o- Prebivalstvo mesta Halifax v Novi škociji se je od začetka vojne do sedaj podvojilo. John Prišel 15908 Parkgrove Ave. Telefon KEnmore 2473-R Zavarujte svojo hišo ali avto pri nas. Farma naprodaj Proda se farma 20 akrov v . North Madison^, O., blizu jezera. Zidana hiša 5 sob, dober hlov, 2 kokošnjaka za okrog 400 kokoši; elektrika in voda v hiši; dobra cesta; hitremu kupcu za $3,000. Z V3em pohištvom in farmarskih orodjem pa je cena $3,500. Za podrobnosti se oglasite pri Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540; zvečer: KE 0288-J (Jan. 28, 30) Sobe se oddajo Oddasta se dve sobi na 964 E. 70. St., zgorej, zadej. Vpraša se na 1070 E. 71. St. (23) Pohištvo naprodaj Proda se malo rabljeno pohištvo za jedilnico. Vprašajte na 1067 E. 67. St., zgorej. (23) "To je blaznost, to, senor! Sprejmete ali ne?" "Ne!" 'Potem pa konj ne dobite na-saj!" ''Sami si jih bomo vzeli." % Vogel bo umrl!" 'Le samo las mu skrivite, se-lora Judita! Z lastnim življe-yem bodete plačali njegovo 5wrt! Zapomnite si moje besede! Kruto, neizprosno resnico sem povedal! In se bom besede ^di držal!" Bi le rada vedela, kako bi dobili! Saj ne morete do me- , ne! !n če bi tu'di prišli, bodete Prej mrtvi ko jaz!" Kako bom prišel do vas, to 30dete že še videli! Le nikar ne nastopajte preveč samozavest-10- Mislim, da poznate Winneto-aa((ln Old Shatterhanda!" Tudi vi bodete -spoznali nas! T°rej še enkrat! Sprejmete : Ponudbo?" in nikdar ne!" ;'E>obro! Opravila sem." za trenutek, senora! Za po- Pa ne." ('^ako mislite?" |e še enkrat vas svarim ]|red čem?" Res mislite vdreti v naš skal-1 grad?" "Dar „plvljenje tvegate!" n-av nič!" ovem vam, do krvi se bo-ganili!" ravk 1 *6 Vseeno! Imel sem °P" ditli Se S Čisto drugačnimi Iju-vamineg0 »ta tiista Meltona! Z Sr ,S®Veda vobče ne računam." "uJajoč: Mislil- Jelj 11,11 smo, da bodete spre-'^.Predloge. In vendar—." ^itiii 'j? sPrejeli>" sem 3° ^ lop • bili lopovi, prav ta-Vi!>,J0Vl kakor sta Meltona in ^i sp - V ženila za žalitev. na to Vendar smo mislili tu" v Prve J da bi Jih morebiti kar tak sit-nUtku ne sPrejeli- In vain S učaj so mi naročili, naj tri orJ? rok za Premislek do ju- "t6,10 ste Uubeznivi!" je seveda najskraj-^ete s 3 do tistikrat ne sproj-i k'Uim° 0pravi'i in zgodilo se Ujtri sem napovedala, i k°detP 0 p 01 d n e pridem spet. IXjft15 tukaj ?" j vidjmo ,, Ce se namreč že prej I , %?ejala 8e ^ j 'o! Vam seveda ne bo uspe-t , Tofgj Ni V' na 8videnje jQtri opol-IJudj J Veliki junak in rešitelj °WnVam niso nič mar!" Pa J 86 je in mislila oditi. "CS1 sei» za njo. Ukar ne tako naglo, se- kaj naj naredimo. Ali naj mu svetujem, da pošlje po sodnika, kateremu naj vse prizna?" Sprva nihče ne odgovori. Šele po daljšem molku se oglasi dr. Seignebos. "To bi bil zelo kočljiv korak tt glavo in reče: "Seveda jo bo poklical. To! ali bo ona priznala? Blazna bila, če bi nameravala kaj efi kega. Ako je kriva, tedaj preveč resolutna, da bi govor la resnico. Zanikala bi vse, P nosno in triumfalno bi se ozir la okoli, in končno bi prišlo tega, da bi bil Jacques P"1{ vseh zločinov obtožen še ga pričevanja." "Da, tudi meni se zdi tak« godrnja zdravnik. . I I 1 "In kakšne bi bile potem sledice?" vprašuje gospod® gloire. "Položaj Jacquesa bi stokrat poslabšal. Očitajo ® sedaj, da je morilec inP<^ iec, pozneje pa bi še govo* da je obrekljivec, ko hoče op' ti svoj madež in vali krivdo druge." (Dalje prihodnjič.V ranja, bi bilo neverjetno sumničiti grofinjo, da bi imela kakega ljubimca. Toda glasom mojega prepričanja, pa bi bilo še bolj neverjetno, da bi Jacques preko noči postal zločinec Za las je manjkalo ROMAN "Da, kočljiv in zelo resen," odgovori odvetnik. "In kaj bo sodnik Galpin mislil o vsemi tem ? Prav gotovo bo predvsem zahteval dokaze, priče, dejstva. In ko mu Jacques pove, da ni-ma ničesar druzega na razpola- j go kot svojo pošteno besedo, tedaj sem prepričan, da mu bo Galpin povedal, da ne govori resnice." "Mogoče bo zadovoljen s tem, da se preiskava nadaljuje," reče župan Seneschal. "Mogoče bo poklical celo grofinjo na sodnijo." Gospod Magloire prikima z "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. * "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. • "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." Mi koljemo s koruzo pitane prašiče. Z vsakim prašičem dobite kri, jetra in čreva zastonj. Prodajamo vsak dan soljena čreva. Mi dopeljemo na dom brezplačno, Cleveland in okolico. gorko ljubili. Pozneje ste jo zgubili in ostali ste tako zvesti njenemu spominu, da ste pozabili na vse strasti, o katerih mislite, da sploh ne obstoje več na svetu. Srečni mož! Vaše srce 'je še vedno le dvajset let staro. In pri vaših sivih laseh na glavi ste še vedno mnenja, da so vse ženske na svetu najbolj nežna in čednostna bitja." Veliko resnice je bilo v teh besedah, toda včasih se dobi ta ali ona resnica, o kateri ni dobro širiti jo v javnosti. "Moja priprostost nima ničesar opraviti z vso to zadevo," reče gospod Magloire. "Jaz še vedno zatrjujem, da mož, ki je bil pet let ljubimec gotove ženske, mora imeti tudi nekaj dokazov za to." "In ravno v tem se motite, mojster," reče zdravnik, ko si hiti čistiti očala. "Kadar se ženske odločijo, da so previdne in kaj sumijo," pristavi gospod Chandore, "tedaj temeljito izvršijo svoj načrt." "Poleg tega je pa tudi jasno," pravi zdajci gospod Folgat, "da bi se grofinja dlaudieuse nikdar ne odločila za tak zločin, ako ne bi bila prepričana, da ko sežge vsa svoja pisma, da ni proti njej nobenih dokazov." "Ha, ta*ko je!" zavrisne zdravnik. Gospod Maagoire ni mogel prikrivati svoje nepotrpežljivo-sti. Navzočim je odgovoril sledeče : "Nesreča je, gospodje, da ni od vas odvisno, ali bo gospod Boiscorn obsojen ali ne. Jaz ni-sera prišel sem, da vas o čem! prepričam ali da vi mene prepričate. Prišel sem k vam, da se z vami posvetujem na kakšni podlagi bomo vodili zagovorni-štvo." Gospod Magloire je imel sko-ro prav. Vsedel se je .naslonil se ob zid, in ko so se ostali zbrali okoli njega, je začel: "Naj prvo moram priznati trditve gospoda Boiscorana. On je nedolžen. Res, bil je ljubimec grofinje Claudieuse, toda dokazov nima za to. In ko priznamo to, nastane vprašanje, Joe Louis se prav dobro počuti v vojaški suknji, s« postelje imajo premajhne zanj, kar nam prav nazorna M gornja slika. Joe je stopil v armado kot prostak m je! strnjen v Camp Upton, ti. Y. * , . .V ' . George W. Blossom, novoizvoljeni predsednik V- J( Golf Association, je naznanil, da se bodo nagrade f ce golfa v bodoče dajale v obliki obrambnih bondov. To Ija le za časa vojne. ,J1 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr, Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena & O OH in stane samo: 9 biUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. JOHN TOMPKINS, 3979 W. 25 St., SHadyside jft« OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu. I ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. ' Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. Vedel sem tudi, da je ona edina, ki more pregovoriti onega bedaka, da zine besedo. Vidite torej, gospodje, da imam dobre oči, dasi nosim očala. Hm, prisegam pri vsem, kar mi je svetega, prisegam na moje republikansko prepričanje, in pripravljen sem pod prisego potrditi, da sem opazil, da ko je Cocoleau izgovoril ime Jacques Boiscoran, da se grofinja niti malo ni začudila." Dr. Seignebos in župan v Sau-veterre, gospod Seneschal, še nikdar prej v življenju nista bila edina v kaki zadevi. In tako tudi sedaj. Komaj je dr. Seignebos kqncal, ko se je oglasil župan : "Bil sem navzoč, ko so zaslišali Cocoleaua, in ravno nasprotno, opazil sem, kako je grofinja postala nemirna." Zdravn:'k pa dvigne rameni in odgovori: "Da, gotovo, vzkliknila je: Ah! Toda to ni noben dokaz, kajti tudi jaz prav lahko zinem "ah," če bi kdo prišel k meni in zinil, da se nahaja župan v Sauveter-re v zmoti. Toda začudil bi se prav nič ne." "Gospod doktor," vzklikne Chandore, ki bi rad posredoval, "gospod doktor —." Toda dr. Seignebos se je že! obrnil proti gospodu Magloire in j nadaljeval: "Da, da, obraz grofinje Clau- j dieuse je kazal znake začudenja,! toda iz njenih oči je govorilo sovraštvo, strašno sovraštvo, obenem pa veselje radi maščevanja. Pa to še ni vse. Ali bi bili tako dobri, gospod župan, če bi mi povedali, da tedaj, ko so grofa radi požarja zbudili, če je bila grofinja tedaj pri njem? Ne, ne, stregla je svoji mlajši hčeri, ki je imela ošpice. Hm, kakšne ošpice so to, ki silijo človeka, da preždi vso noč pri bolniku? I" ko sta bila oddana oba stre- • "Oh, to vendar ni ena in ista stvar?" reče gospod Seneschal. "Gotovo ne," odvrne zdravnik. "In zaenkrat imate prav. Ako je gospod Boiscoran izvršil ta zločin, tedaj bi bil to eden onih odpornih zločinov, proti katerim se upira vse naše mišljenje. Ako je pa grofinja izvršila zločin, jfe pa le katastrofa, katero je pripravil grof Claudieuse onega dne, ko se je poročil s 30 let mlajšo ženo." "Vi bi me prav lahko spreobrnili," je dejal tu gospod Folgat, "da nisem bil že sam prej enakega mnenja kot vi." "Tudi jaz prihajam do spoznanja," pravi gospod Chandore, ko je slišal zdravnika, "da zadeva ni več tako nemogoča." "Nič ni nemogočega," se oglasi tudi župan Seneschal. Le odlični odvetnik iz Sauve-terra je ostal nepremagljiv. "Hm," reče, "raje bi priznal eno uro popolne blaznosti kot pa pet let trajajočo hinavščino. Jacques je mogoče izvršil zločin v blaznem stanju, toda če je grofinja kriva, tedaj mora človek obupati nad človeštvom in se odpovedati vsej veri. Gospodje, videl sem jo, skupaj z možem in z njenimi otroci. Nihče ni zmožen delati se tako nežnega in čednostnega." "Nikdar je ne bo pustil," mrmra dr. Seignebos. Zdravnik objame gospoda Magloire okoli vratu, kajti bila sta si prijatelja že'dolga leta, potem pa reče : "Ah! Sedaj sem spoznal mojega prijatelja, tega odvetnika-čudaka, ki sodi druge po sebi in ne veruje nikdar v kaj slabega. Oh, kar nič ne protestirajte! Ampak priznati moram, cfa vi niste mož; ki bi posvetil s pravo laterno, ki naj poišče in i|azsvetli resnico. Ko ste bili stari osemindvajset let ste se poročili z dekletom, katero ste la, kje se nahajala grofinja tedaj? še vedno pri svoji hčerki, v drugem koncu poslopja." Toda župan v Sauveterre ni bil nič manj trdovraten kot dr. Seignebos. Takoj je začel ugovarjati : "Prosim, da pomislite, da je grof Claudieuse izjavil, da je dobil ob času, ko je hitel k onju vrata od znotraj zaklenjena, enako kot jih je pustil par ur pred požarjem." Dr. Seignebos se ironično na* smehne, potem pa vpraša: "Ali so v resnici v Valpinson gradu samo ena vrata?" "Kolikor je meni znano," reče zdajci gospod Chandore, "ima grad troje vrat." "In jaz naj pristavim," pravi gcspod Magloire, "da glasom izjave Jacquesa, je grofinja oni večer, ko je šla na sestanek k Jacquesu, zapustila poslopje pri vratih perilnice." "Kaj sem že govoril? Ha, ali nisem jaz enako povedal?" vzklikne zdravnik.' In ko obriše svoja očala, še j nadaljuje: "In otroci! Ali mogoče go-j' spod"župan misli, da je naravno, da bi grofinja Caludieuse, 1 ta brezhibna mati v županovih j mislih, pozabila na svoje otroke, ko je gorelo v gradu?" "Mirujte vendar," odvrne žu-1 ■ pan. "Ubogo žensko so poklica- ] li, ko se je. zaslišalo streljanje. Zagledala je, da grad gori, sko- . ro spodtaknila se je ob ranjeno i truplo svojega moža, in vi dol- : žite, da je v takem trenutku pozabila na to ali ono?" "Tako mislite vi, toda jaz nisem vašega mišljenja. Prej bi mislil, da je bilo grofinji pre-težavno vrniti se v grad radi ognja, kajti zamudila se je že precej časa zunaj." To pot župan ni ničesar odgovoril. "V očigled vseh teh dejstev,"; nadaljuje zdravnik, "so postale J moje sumnje še močnejše, tako, da sem sklenil priti resnici do, dna, ako je le mogoče. Prihod-jnji dan sem začel vpraševati' grofinjo, in priznati moram, da sem jo precej zahrbtno vpraševal. Njeni odgovori in njeni pogledi nikakor niso mogli odstraniti moje sumnje. Ko sem jo vprašal in ji pri tem pogledal naravnost v oči, kaj misli o duševnem stanju Cocoleaua, je padla skoro v omedlevico. Pozneje je pa izjavila, da misli, da je idiot včasih precej inteligenten. Ko sem jo vprašal, če je Cocoleau v resnici zelo ponosen na njo, je odgovorila precej začudeno in v zadregi, da je njegova * udanost enaka živalski udanosti. Žival je uda-na človeku, ker skrbi za njo. Kaj mislite o tem, gospodje? Meni se je zdelo, da ima Cocoleau pri vsem tem svoje prste vmes. On ve za resnico, in jaz bi lahko rešil Jacquesa, če bi mogel povzročiti, da govori Cocoleau resnico. Lahko bi to tudi dosegel, da mi niso poslali iz Pariza takih oslov, ki trdijo, da so izvrstni zdravniki." Dr. Seignebos preneha za nekaj trenutkov, toda ne da bi komu pustil čas, da bi odgovoril, je že nadaljeval: "Vrnimo se tja, kjer smo začeli in naredili svoje sklepe. Zakaj vendar mislite;, da je tako nemogoče in neverjetno, da bi grofinja Claudieuse prelomila svoje dolžnosti? Ker ima splošen sloves radi svoje čistosti in razuma. Hm, naj bo! Toda ali ni bil tudi sloves Jacques Boiscorana absolutno čist in je bil na glasu kot značajen poštenjak? Glasom vašega nazi- Na sliki vidimo državnega podtajnika Sumner Welles-a, ko jedospel v Rio. deJd^T;mrTeJe-iideleiil konference z zutimiimi ministri 21 republik■ Za njim na sliki je amev-ški jpo$lanik v Brazil:ji, Jefferson'Caffary. i ■ ________ ■ ——---