Ah ★ ra M PRIMORSKI DNEVNIK Wo IX. . štev. 205 (2515) GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE «1« Poštnina Plačana v votovln. TRST, SObOtO 29. OVgUStO 1953 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Cena 20 lir Beneški p foboru na Okroglici kili breški Slovenci, z Z ram° °b r&- parti Ravenskimi IX ko?rl ° enotab slavnega operiral0’ katere9a brigade Slovenir S tUdi V Be™ški clij,. ' 50 P° radiu slišali ob «“sopiso? Zvedeli, da bo tnih „ e nici ustanovitve SePtemb?nkih hri9“d 5. in ski tahr, velik partizan-^ogrskeL n<1 °kroglici pri „j| skejn v svobodni Slove- tonskem"1* Velikanskem parti-še enl>a. “ se bod° zbra" *° *° boru/ VSi Hsti borci’ ki z oroi- Pred desetimi leti nie in lmrtV rokah za življe-»emu ofc,,„ fTotl nacifašistič-reu Batorju in rimskemu kenasitnemu imperiali- !S. « { *atlTanie kot prej. *eriakopravnosti z . • prej. mj^^kopravnosti z 7i^irzavliani in v Ita-iglai)0 zopet tisti fa-*°rcei> lyerfga so puške • korpusa pomagale b°rili, smo se z njimi lf°štovnv; 130 v svobodi, so J.Ut*stva v °d oblasti in od ‘J” doinoihlais,lavnejzi bor‘ .1 n dom^i - ‘aJslavnejsi bor- l °Venska kar jih pozna ludsk- Z90dovinn Vlvrl" iv “Masti t’ da se 1 i1?1' šim omogoia-,ai!*jej0 J*,0 zbirajo in pri-,°dn°osvoh adernu rodu na-<,Veto in v ° 0 borbo kot tr‘,zanskIaViČn° borbo. Na t Ci se htab°ru na Okro- (te°e !Wdi p,bra!o veŠ st0 ®ettetnic azn°vali bodo ,'k Prim,,r„i -Ustanovitne pr-, Ide o pr; kjh brigad, ki so r Za sVoh°ygle tn žrtvovalo sin °do ^ za največjo Havanskega naroda. i°- ^ašel*6 do9aja nasprot-e°Tili sklmiza™, ki so se s• in k 3 s tistimi, ki bo-na Olfeptfmbra Prazno-ttnik ■ roolici svoj veliki ftnjni'tallianske oblasti, fioree ‘B za^rajo. I*?TiPraviSlavne Beneške če-i*b°, do 3°3° Proces pod ob-er . . so izdali domovino, So o„ , U.U111UViuu zji: hali? tujih eno- r13630 nn;USke oblasti prika-^»°ost!'6"lu ljudstvu na-zun0 , 0 iIno borbo kot 0Uin ° b°rbo. r>staia tnt^res čudno je, da bnd Pted Sn“ razlika in Pre-Sti eni Ptrtizani, ki so > ideZ° V 1X■ korPusu ^ o>,i e in. 2a isto Ob; eni m 2a isto /J,)0da j ani te9a prepada 0 u3i st). ,cnakopravnost S4 .n uPQ i ,6e„ 3 m krivica. Partizani se za stvar, je na pre- isa Sp"fcl/ » nas ln 0 usodi, ?'»«. v L,ldtla- Ce ne dru-t0: "Poni morali misli-Blejmo! Danes mi u- živarno sadove borbe in svobodo. Beneški Slovenci pa, ki so se z nami borili za isto stvar, so po zaporih, zatirani in preganjani!» Prepričani smo, da tisti borci, s katerimi so se skupaj borili, niso pozabili in ne bodo pozabili na nas. Tudi mi nismo in ne bomo pozabili na enote IX. korpusa, saj so bile prve, ki so nam po osemdesetih letih zatiranja prinesle zarjo svobode, žal, da le za malo časa! Torej je zasluga partizanov prav tega slavnega korpusa. da se naše ljudstvo danes prebuja. Vsi tovariši in tovarišice, ki ste se borili v Beneški Sloveniji in z beneškimi Slovenci, ne mislite, če nas ne boste videli na Okroglici, da nismo več z vami in da smo se u-maknili iz borbe. Ce nam italijanske oblasti nočejo dati potnih listov, da bi se srečali z vami v svobodni Sloveniji, nam s tem ne bodo uničili našega mišljenja. Mi bomo nadaljevali tisto borbo, ki nam je bila začrtana pred desetimi leti, dokler ne bomo dosegli, kar ste dosegli vi. Ko se boste zbrali na partizanskem taboru na Okroglici, pokažite in povejte vsemu svetu, da je slovenski narod vedno pripravljen združiti se v miru in delu, pa tudi v borbi, če je potrebno. IZIDOR PREDAN POROČILO „JUGOPRESSAM O JUGOSLOVANSKEM STALIŠČU DO TRSTA ZARADI NEKONSTRUKTIVNE POLITIKE RIMA je FLRJ prisiljena resno proučiti svoje slaližče Zadnji Pellov govor so v Beogradu sprejeli kot dokaz, da pomirjevalno stališče FLRJ ne vodi k rešitvi tržaškega vprašanja - V jugoslovanskih gospodarskih krogih menijo, da so kljub slabim izkušnjam pogoji za gospodarsko sodelovanje s Trstom zelo ugodni (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Beograjska agencija «Jugopress» je nocoj objavila naslednjo vest: «Po informacijah «Jugopressa» so _ zadnji govor novega italijanskega vladnega predsednika Pelle sprejeli v političnih krogih v Beogradu kot dokaz, da pomirjevalno in popuščajoče stališče Jugoslavije glede na nekonstruktivno stališče Rima ne vodi k rešitvi tržaškega vprašanja. Tržaški problem, poudarjajo ti krogi, je nastal kot rezultat ekspanzionistič-nih teženj Italije in popuščanja tem težnjam s strani velesil, ki so pokazale pripravljenost žrtvovati življenjske interese Jugoslavije v tem vprašanju. Novi dokaz nespremenjenega negativnega stališča Italije do rešitve tržaškega vprašanja, izražen v govoru predsednika italijanske vlade, je dokončno prepričal mnoge osebnosti v Beogradu, da je potrebno stališče Jugoslavije do tržaškega vprašanja ponovno resno proučiti. Splošno mišljenje je, da bo ta proučitev dala tak rezultat, ki se vsiljuje glede na okolnosti, ustvarjene v tržaškem vprašanju, kakor tudi glede na okolnozti, ki so nastale s procesom hladne aneksije Trsta s strani Italije)). Po izdajanju uvoznih dovoljenj za jugoslovansko blago, ki je bilo prodano na tržaškem velesejmu, menijo v Beogradu, da bi bila normalizacija trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Trstom koristna za obe strani. Toda pri jugoslovanskih izvoznih podjetjih se opaža neko nezaupanje, ko gre za dejansko povečanje blagovne zamenjave s Trstom, zaradi dosedanjih zaprek in ukrepov ZVU, ki so imeli namen, na umeten način preprečevati razvoj gospodarskih odnosov. Kljub dosedanjim slabim izkušnjam pa menijo v krogih jugoslovanskih izvoznih pod- I jetij, da so pogoji za gospodarsko sodelovanje s Trstom zelo ugodni. Strokovnjaki poudarjajo, da jugoslovanska podjetja s svojim izvozom v Trst lahko ustvarijo sredstva za nakup blaga na tem tržišču in zajamčijo potrebna devizna sredstva za vzpostavitev gospodarskega sodelovanja s tržaško industrijo na širši osnovi.. Razen tega bi tržaško pristanišče lahko služilo za prekooceanski promet. Prav tako, menijo, da bi blagovna zamenjava gied Jugoslavijo in cono A lahko dosegla milijardno vrednost. V Beogradu poudarjajo, da je sklep ZVU o izdajanju uvoznih dovoljenj za jugoslovansko blago zakasnel ukrep, ki še vedno ne rešuje v popolnosti vprašanja gospodarskega sodelovanja. V izjavi «Borbi» in ((Politiki« poudarja vodja egiptovske vojaške delegacije, ki je prispela danes v Valjevo, da je egiptovska vojaška delegacija na svoji poti po Jugoslaviji videla zdravo in disciplinirano armado in srečno ljudstvo, ki se bavi z izgraditvijo dežele. Razlog našega obiska je krepitev prijateljskih odnosov med našima državama in našima narodoma, je poudaril vodja delegacije kontraadmiral Ezat Jugopress javlja, da se ma-džarsko-jugoslovanski razgovori o rešitvi obmejnih incidentov ugodno razvijajo. V času razgovorov ni prišlo do nobenih bistvenih nesoglasij, tako da so se sporazumeli že o vseh osnovnih vprašanjih. V avgustu je prišlo v reško j luko osem velikih prekooceanskih ladij ZDA, ki so pripeljale 44 tisoč ton pšenice. V prihodnjem mesecu bosta prišli še dve ladji s 5.000 tonami žitaric. V Splitu bo od 8. do 11. septembra jugoslovansko-avstrij-ska železniška konferenca, na kateri bodo izdelali tarifo za prevoz blaga med Jugoslavijo in Avstrijo. ZAKLJUČEK IZREDNEGA ZASEDANJA GLAVNE SKUPŠČINE OZN INDIJK UMHKNILH KHNDIDHTUKtO za udeležbo na politični konierenci Novozelandski delegat obžaluje odsotnost Indije tudi v imenu ostalih predlagateljev • Glavna skupščina potrdila ostale sklepe političnega odbora - Komentarji tiska - 15. sept. začetek osmega rednega zasedanja H^ska spomenica Kap skem vprašanju ieC^s?8: ~ Pakistanska Kov? r° obvpiz k-ot zatriujejo Mii1, Delhi * čenih krogih, v Vpra«°m-emCO ° kaš" 1 bravi t .nju- v spome-Vaia M mias,mireka vlada: Za ^0stnega ° ,a Priporočila bja ^islco-nai) ,3 biti osnova n°van■ Kašmirhl onsia poga3a' %lnje ameri^i • da ie ime-Mta ~ria Nimf, Sa admirala v^OZN za dZČ- kot nadzor-Myavtl° in p'eb*cu še vedno 'Ha-®8, da hi _ n' nobenega Predstavni0 nje*a ?■ da ulz iUzov,k rt ’ka neke kj a bi mJ070Vzhodne Azije; t^htn, boni a 1 rPoharTiedanci. *aCa3a in ki sn lria in nadzorstvom NEW YORK, 28. — Indijski delegat Krišna Menon je danes na seji glavne skupščine izjavil. da Indija umakne svojo kandidaturo za udeležbo na politični konferenci na Koreji in je zahteval, naj se o zadevni resoluciji zaradi tega ne gla-suje. . Resolucijo, ki vsebuje vabilo Indiji, so predložile Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Kakor je znano, je za to resolucijo v političnem odboru glasovalo 27 držav proti pa 21, dočim se jih je il vzdržalo, v glavni skupščini pa je potrebna dvotretjinska večina. Menon je izjavil, da se na Indijo ni izvajal noben pritisk s strani Velike Britanije ali katere koli druge države. ((Zavezniška resolucija, ki jo je predložilo 15 držav, ki imajo čete na Koreji — je nadaljeval Krišna Menon — prav tako omogoča, da se dosežejo zaželeni rezultati, če je pri vseh dobra volja in če se ne opusti nobena priložnost za sporazum. To ni trenutek, da bi se spuščali v nasprotja«. Ameriški delegat Cabot Lod-ge je označil indijsko ravnanje za ((velikodušno in navdihnjeno po politični modrosti«. «Ta volja do enotnosti in sodelova-n1a_ je dodal — prihaja od človeka, ki ga imamo za velikega predstavnika velikega poglavarja velike države. Duh, ki navdihuje njegovo ravnanje, nam daje zaupanje v prihodnost Naše stališče v tem vprašanju ni bilo naperjeno proti Indiji kot taki„ nasprotno sodimo, da bo morala Indija pri vsakršnem bodočem razpravljanju ali konferenci o vprašanjih Daljnega vzhoda imeti osrednjo in ustvarjalno vlogo«. Novozelandski delegat Mun-ro, eden od predlagateljev resolucije z vabilom Indiji, je tudi v imenu ostalih predlagateljev izjavil, da spričo izjav indijskega delegata poziva predsednika skupščine, naj ne da resolucije na glasovanje, ((Indija ni zahtevala udeležbe na konferenc; — je pripomnil teda če bi bila navzoča, bi lahko nudila dragocen prispevek k njenemu uspiehu. Želeli smo, da bi Indija mogla reči svojo besedo na konferenci, in zelo nam je žal, da tega ne more napraviti«. Novozelandska zahteva je bila sprejeta in o re-soluoiji se ni glasovalo. Se pred začetkom seje je imel Krišna Menon živahen razgovor z Višinskim. Pozneje je govoril tudi z ameriškim in z avstralskim delegatom. Ze v začetku seje je predsednik skupščine Pearson sporočil, da želi indijski delegat podati glede resolucije, ki vsebuje vabilo Indiji, izjavo, ki «bo lahko učinkovala na glasovanje« Se pred izjavo indijskega de legata je sovjetski delegat Višinski zahteval, naj bi se znova začelo razpravljanje, ki se je zaključilo včeraj v političnem odboru. Njegov predlog pa je bil zavrnjen s 36 glasovi proti 11 in 12 vzdržanimi. Skupščina je nato zavrnila sovjetsko resolucijo, ki predlaga politično konferenco z udeležbo 15 držav. Za tem je skupščina potrdila še ostale resolucije, katere je že včeraj sprejo; politični odbor. Glavni tajnik Hammarskjoeld »jc skupščini sporočil, da bodo stroški za politično konferenco znašali od 250.000 do 550-000 dolarjev; to bo odvisno od kraja, kjer bo konferenca sklicana. Tajnik je tudi pripomnil, da bodo stroški najmanjši, če bo konferenca v Ženevi. Skupščina je poverila glavnemu tajniku nalogo, naj pripravi vse potrebno za konferenco, ki se bo morala začeti najpozneje 28. oktobra. Na popoldanski seji so razpravljali o načrtu resolucije, s katero se počasti spomin vojakov, ki so padli na Koreji in se izreka priznanje četam, ki so se tam borile. Resolucija je bila sprejeta s 53 glasovi. Proti je glasovalo samo pet držav sovjetskega bloka Višinski je ostro nastopil proti tej resoluciji in je zatrjeval, da je bila Severna Koreja žrtev napada in da so ((kitajski prostovoljci« prišli na pomoč «žrtvi napada«. Ob zaključku razpravljanja je predsednik Pearson poudaril, da bodo morali vsi sodelovati. zato da bo politična konferenca o Koreji imela uspeh. Izredno zasedanje je bilo s tem zaključeno. Osmo re Ino asedanje se bo začelo 15. septembra. Ameriški list «Washington Pots-t« označuje včerajšnje glasovanje v političnem odboru «ameriško Pirovo zmago«. Pregled glasov namreč kaže, da čeprav ni Indija dobila potrebnih dveh tretjin glasov, «je prevladovalo čustvo nasprotno ameriški tezi«, ((čeprav je slabo preračunana, intervencija Višinskega prispevala k zmanjšanju nasprotovanja ameriške-mu ravnanju«. Londonski liberalni list ((Manchester Guardian« in konservativni list «Daily Telegraph« obžalujeta, ker Indija ni bila vključena med? države udeleženke konference. Liberalni list piše: «To je žalosten rezultat, čeprav ne porazen. Ni porazen, ker ni dokončen, ker Združeni narodi niso še razpravljali o bistvenem vprašanju, ki je v tem, da se ve, kaj mora skušati doseči politična konferenca«. Beograjska «Borba» ugotavlja, da je delegacija ZDA na izrednem zasedanju spremenila svoje stališče. Medtem ko so ZDA med vojno vedno trdi le, da se Združeni narodi bori^ jo proti napadalcu, zastopajo sedaj stališče, da so borbo vodile samo ZDA in petnajst drugih držav, to je, potrjujejo trditve sovjetske propagande, da je bila .jrejska vojna dejansko vojna ZDA in drugih kapitalističnih držav proti Ko-reji. Ali ZDA s spremenjenim stališčem in s svojim negativnim stališčem g„ le udeležbe Indije na politični konferenci ne gredo na roko sovjetski propagandi in ne ravnajo tako, kot želj Sovjetska zveza? se sprašuje «Borba», V Panmunjomu je imela danes vojaška komisija za premirje sestanek, na katerem so govorili o prevozu na nevtralno področje indijskih čet, ki bodo nadzorovale ujetnike, ki odklanjajo povratek domov. Predstavnik združenega poveljstva je izjavil, da so zavezniki pripravljeni prepeljati te čete s helikopterji z ladij naravnost na nevtralno področje, ker se južnokorejska vlada upira izkrcanju teh čet na njenem o-zerrtlju. Izmenjava vojnih ujetnikov se medtem redno nadaljuje. General Clark je danes sporočil, da je ukinjeno obrambno področje v korejskih vodah. Vzpostavitev svooodne plovbe na tem področju zadeva zlasti japonske ribiške ladje. Nemiri v Nyassi JOHANNESBURG, 28. — Po poročilih južnoafriškega radia se nemiri in kampanja pasivnega odpora, ki traja že nekaj dni v nekaterih področjih dežele Nyassa, razširjajo na v.se ozemlje dežele. Iz Rodezije in Tanganike so poslali policijska ojačenja. Poročajo o številnih stavkah železniških uslužbencev. Več cest je bilo prekinjenih za promet z drevesi in skalami. Poleg tega je bilo prekinjenih več telefonskih in brzojavnih linij, tako da se je težko ustvariti jasno sliko o položaju v deželi. Nemiri so v zvezi z načrti za federacijo osrednje Afrike, po kateri bj bila dežela Nyassa priključena obema Rodezijama. Danes popoldne je prišlo do hujših nemirov v pokrajini Colo, kjer je med domačim prebivalstvom veliko razburje nje Več tisoč domačinov, oboroženih s kopji in bojnimi sekirami, je demonstriralo pred sodiščem, kjer so sodili nekega mladoletnika, ki je bil prejšnji teden aretiran pod obsodbo, da se ni pokoril oblastem. V Colo so prišli motorizirani oddelki vojske in policije. POPLAH V RIMU (Od našega dopisnika) RIM, 28. — V Rim je prišla vest o poročilu Jugopressa o možni reviziji jugoslovanskega stališča do Trsta sicer precej pozno zvečer, vendar pa je v nekaj minutah povzročila hudo razburjenje in poplah. Značilno je, da je uradna verzija takoj pripisala Jugoslaviji namen, da priključi cono B, čeprav poročilo Jugopressa o tem ne govori. V tej takojšnji reakciji vidijo fuji politični opazovalci v Rimu žežijo italijanske vlade, da nekako sugerira Jugoslaviji in svetovnemu jav_ nemu mnenju stvar, ki jo je bila Italija pripravljena sprejeti že med londonsko konferenco, ki pa jo je Jugoslavija odklonila, ker je vozel tržaškega vprašanja v Trstu.. Skratka, zdi se. da se v Rimu bojijo za svoje pozicije v Trstu. Palača Chigi je danes zvečer objavila naslednje uradno po. ročilo; »Doslej palača Chigi ni sprejela nobene vesti, ki bi potrjevala neko agencijsko poročilo iz Beograda o namenih jugoslovanske vlade, da izvede priključitev cone B. Ce bi Jugoslavija dejansko izvedla po. dobno neodgovorno in nepremišljeno dejanje, bi bila italijanska reakcija nedvomno takšna, kot bi jo zahtevala vest našega ljudstva (quale fa co-scienza del nostro popolo la esigerebbe). Predsednik vlade in zunanji minister, ki osebno sledi razvoju vprašanja, je že navezal stike z najbolj neposredno prizadetimi zavezniškimi vladami«. Slo je torej zelo hitro. V po_ litičnih krogih sodijo le, da pri teh «stikih» ne gre samo za cono B. Na splošno pa vidi. jo v hitri, precej razburjeni in poleg tega na hipotezi osnovani italijanski reakciji nov znak za šibkost stališča italijanske diplomacije. A. P. RIM. 28. — Danes je tudi italijanska vlada sporočila sovjetskemu veleposlanstvu v ZSSR, da bo ukinila nekatere omejitve za gibanje sovjetskih diplomatov v Italiji. Podobne u-krepe so že včeraj podivzele nekatere zahodne države. Deset-Washing- WASHINGTON, 28 tisoč telefonistov iz tona in Zahodne Virginije se je pridružilo 53.000 tovarišem, ki že teden dni stavkajo v sedmih drugih državah ZDA. Pogajanja za rešitev mezdnega spora se nadaljujejo. Italijani iščejo delo v Jugoslaviji LJUBLJANA, 28- — V zadnjih treh mesecih je na področju goriškega okraja zbežalo iz Italije v Jugoslavijo 36 italijanskih državljanov. Begunci, med katerimi so nekateri tudi iz Sicilije, izjavljajo, da jih je k begu prisilila brezposelnost in ker niso mogli najti nobenega izhoda iz obupnega gospodarskega položaja. Vojaški razgovori v Washingtonu končani WASHINGTON, 28. — Razgovori med jugoslovansko vojaško delegacijo in ameriškimi, angleškimi in francoskimi vojaškimi izvedenci, ki so se pričeli v ponedeljek, so se danes popoldne končali. Jugoslovanska vojaška delegacija bo prihodnji teden obiskala nekaj ameriških vojaških oporišč, kjer si bo ogledala metode vež-banja in delovanje nekaterih novih vrst orožja. Zahedi napoveduje pogajanja z Anglijo KAIRO, 28. — Egiptovski list «A1 Misri« piše. da je novi iranski vladni predsednik general] Zahedi izjavil, da bo začel pogajanja z Veliko Britanijo o petroleju v drugi polovici septembra in da se bodo ta pogajanja vodila na podlagi zakona o nacionalizaciji, ki sta ga odobrila parlament in šah. Dopisnik omenjenega lista je govoril tudi z verskim voditeljem Kašanijem, katerega je vprašal, ah i je mnenja, da bo Zahedi lahko rešil vprašanje petroleja na način, da bo sprejemljiv za Kašanija in za iransko ljudstvo. Kašani je odgovoril: «Ne verjamem, da bo Zahedi ravnal, kar se petroleja tiče. v nasprotju z željami našega ljudstva. Na vsak način se politika Razmare ne bi mogla več vsiliti Iranu, in vsakdo, ki bi skušal voditi tako politiko, bi ga verjetno doletela ista usoda kakor Razma-ro». (Znano je, da je bil vladni predsednik Razmara, ki je vodil izrazito britansko politiko, umorjen). Zahedijeve izjave so presenetile britanske politične kroge, ker ni še nobenega načrta za obnovitev razgovorov z Iranom. Tudi Zahedijevi razgovori z ameriškim poslanikom Hen-dersonom so se nanašali na ameriško pomoč Iranu. V Londonu izjavljajo, da bi moral biti prvi korak k novim razgovorom obnovitev diplomatskih odnosov. ligi PARTIZA V 5. IN 6, SEPTEMBRA n Okroglici NSKI TABOR t prestave desete eblet-nice primershilt brigad in IX. herpusa ter esvebeditve Prinierske Prij po irave vsej za Okroglico Sloveniji LJUBLJAiNA, 28. — Priprav, ljalni odbor za proslavo obletnice primorskih brigad in o-svoboditve Primorske je danes poslal pismo vsem okrajnim in mestnim odborom Zveze borcev v Sloveniji. V pismu jih seznanja s sporedom proslave in jih obvešča, da je vsa. kemu udeležencu odobren 75-odstoten popust na železni, ci ter da naj si organizacije na najbližjih železniških postajah naroče posebne vlake, kar je že domenjeno z vodstvom železnic. Vsi tisti pa, ki bodo šli z motornimi vozili, morajo biti na Okroglici do 8. ure zjutraj 6 septembra. Ker bo proslavi verjetno prisostvovalo nad 200-000 ljudi, ne bo mogoče vsem preskrbeti prenočišča. Za matere z otroki bo urejeno posebno taborišče s šotori. Za otroke bo urejena posebna kuhinja. Ker je lega Okroglice zelo pripravna in ni mraza, za prenočevanje r>.a prostem ne bo posebnih težav. Poleg tega pa bodo razni zabavni in kulturni sporedi ter kinopredsta. ve med 5. in 6. septembrom trajale skoraj vso noč. M glAtai na migih plshe sKupine IX. kom .'LJUBLJANA, 28. — Bivša igralska skupina IX. korpusa, ki križari po Primorskem in s svojimi nastopi poziva primorsko ljudstvo na Okroglico, se je na poti iz Trente v Brda ustavila najprej v Kobaridu in s svojim nastopom navdušila nad tisoč gledalcev. Iz Kobarida je skupina nadaljevala pot v Volče, Kanal in Plave, kjer je imela leteče mitinge. Zvečer pa so skupino prvič po devetih letih sprejeli Brici. V Kojskem se je na večernem mitingu zbralo blizu tisoč Bricev, ki so prihiteli iz vseh bližnjih. vasi. Obljubili so, da se bodo Brda polnoštevilno udeležila dneva vstaje primorskega ljudstva 5. in 6. septembra na Okroglici. Včeraj je igralska skupina priredila še dva mitinga v Brdih in to v Višnjeviku in Dobrovem, nato pa odpotovala v Solkan, kjer je zvečer imela pred nabito polno dvorano svoj celovečerni program. Igralska skupina je doslej prepotovala s svojim okrašenim avtobusom nad tisoč kilometrov in priredila v enajstih dneh 30 mitingov, katerim je prisostvovalo okrog 14 tisoč ljudi. V ponedeljek pa bo Slovensko ljudsko gledališče iz Kopra šlo na turnejo po Slovenskem primorju. Z Borovo ((Težko uro» bodp gostovali v Her-peljah, Ilirski Bistrici, Divači, Dutovljah in v Novi Gorici. Clam gledališča so prvič u-pHzorili Borov o dramo uTežka ura« pretekli teden p Kopru | na čast desete obletnice usta-j novitve primorskih partizanskih brigad. V koprskem okraju bodo pred odhodom na turnejo priredili skupno pet predstav. Volilna hamnania i Hlemčiii Socialni demokrati predlagajo Adenauerju skupno zunanjo politiko, zahtevajo pa opustitev načrtov za evropsko obrambno skupnost - Ollenhauerjevo in Adenauerjevo volilno potovanje po severni Nemčiji, kjer je izid volitev najbolj negotov BONN, 28. — Volilna kampanja v Nemčiji se približuje koncu in postaja vse bolj živahna. Adenauer in Ollenhauer dva glavna kandidata na volitvah, ki bodo 6. septembra, sta prispela danes v severno Nemčijo, kjer je izid najbolj negotov. Kancler Adenauer potuje po ameriški šegi s posebnim vlakom s stalnim spremstvom 40 novinarjev in bo v štirih dneh obiskal Kiel, Hambur. Bremen in Hannover. Ollenhauer sledi s svojim avtomobilom dan za kanclerjem. Ollenhauer je že napravil dolgo volilno potovanje na Bavarskem, Wuertenbergu, Ba-denu in Palatinatu, danes pa je prišel v Dortmund in Dues-seldorf. Socialdemokratska poslanca Willi Eichler. ki je tudi član vodstva stranke, in Fritz Er-ler sta imela danes tiskovno konferenco, na kateri sta prikazala zunanjepolitične pogle- III. V začetku nekje smo omenili Vittoria Vidalija. Tudi s to omembo bi lahko bila stvar opravljena vendar pa bo zanimivo ugotovit i, kako gre pojačeno, skoraj bi rekli kampanjsko proired entistieno pisanje v Vnitd, Davoratore ali Delu (n. pr. očitki Pelli in tržaškim demokristjanom, da ne store ničesar za «rešitev» cone B lažniva kampanja o eraznarodovanju» v coni B, obtožbe proti mdipendenti- stičnim mladincem, da »raznarodujejo« Italijane n cont A napadi na Jugoslavijo zaradi njenega pravilnega na-čelneaa stalisca, da je STO del jugoslovanskega narodnega ozemlja. Kar je tudi popolnoma v skladu z marksističnimi načeli o nacionalnem vvrašanju, itd itd. — vse stare stvari sicer, toda v pojace-ni obliki in pogostosti) vzpo-j - Pnmvanjo za začasno upravoOZNZ združitev, obeh con brez vsakih garancij, da s;«««.«. pr bi ti italijanski senat. veSč IZ*1 ^^^fkfga kominformovskega v°d^VTin . 'rijtev tr. OB NENADNI RAZDRAŽLJIVOSTI ZARADI »MEDNARODNE POLITIKE" Starostna oslabelost iredentizma dvema zahtevama; formalni zunanjepolitični liniji ZSSR in protiiredentističnemu razpoloženju tržaškega proletariata) plod spoznanja koliko je iredentistična politika izgubila s sovjetskim porazom v hladni vojni, in želje, priskočiti ji v tej krizi na pomoč. Dejansko je De Gaspe-rijeva zunanja (kot notranja) politika živela od mednarodne napetosti in hladne vojne, ki je nudila obilo možnosti za izsiljevanje in ribarjenje v kalnem. Poleg tega je bil strahoviti sovjetski pritisk na Jugoslavijo najboljši rimski zaveznik, saj je vezal dobršen del jugoslovanske diplomatske aktivnosti in je nekaj časa pred Jugoslavijo postavljal celo vprašanje, ali se bo sploh lahko ohranila kot samostojna država -*• stuar, ki je kanila šakalski naravi rimskega imperializma kot ocvirek na žgance. Zdaj Moskva ni doživela poraza samo v hladni vojni v svetovnem merilu, temveč morda še v večji meri v tisti. ki jo je vsilila Jugoslaviji ki je izšla iz te nadčloveške borbe zmagovalka. žaškega vprašanja p t j M -- ».n,-. ,.—-—»-umluf; ovinkih speljano, da zadosti Na drugi strani je popušča-j leta 1863 enak današnjim nje mednarodne napetosti I dentističnim zahtevam Ce sprožilo številna notranja' protislovja v Italiji ki jih je De Gasperi dolgo držal v šahu Posledica: očitno povečanje poprej^ mnogokdaj latentnih družbenih trenj in njihovih političnih odrazov ter notranja oslabitev italijanske vlade. Po dveh mesecih vladne krize je bilo mogoče najti izhod samo z začasno formulo. Toda kriza iredentizma ni samo v tem morda le začasnem pojavu. Ta je le pospešil razpadanje nečesa kar se je po svojem mestu v zgodovinskem razvoju preživelo. Zato tudi ne drži zgodba o onem «Jamais» v francoskem parlamentu tri leta pred zavzetjem Rima, s katero nMessaggero Veneto« tolaži svoje občinstvo. Naš ((Nikoli več pod Italijo!)) ni francoski veto proti združitvi Italije. Združitev Italije je bila napredna zahteva onega časa, i-mela je perspektivo v bodočnosti — prav kot jo trna naša borba proti italijanskemu imperializmu, Po zgodovinski vlogi je francoski «Jaraais» iz hoče uMessaggero Veneto» merilo, ga bo najbolj zanesljivo našel v takratnem in današnjem stališču reakcionarne konstante Vatikana. Pravzaprav je prav, da je «Messaggero Venetov potegnil v diskusijo združitev Italije: od tam, od nepopolnosti (pa ne zemljepisne!) te združitve izhaja iredentizem, pa tudi njegova današnja kriza in senilnost. Severnoitalijanska buržoazija, ki je s to združitvijo izvedla svoj zadnji napredni akt, ni mogla rešiti osnovnega protislovja ki se je takrat pojavilo: nasprotja med industrijsko razvitim in razvijajočim se severom in med žalostno burbonsko-vati-kansko dediščino zaostalosti srednje in južne Italije nasprotja med industrijsko bur-žoazijo severa in latifundi-stično vrhnjo plastjo na jugu. Nesposobna, da reši to protislovje, je italijanska buržoazija iskala rešiteu v osvajanju in kolonizaciji, da bi s tem ubila dve muhi na en mah: na tej osnovi je bil možen kompromis med obema antagonističnima vrhnjima razredoma (za ceno konserva-cije obupne socialne in gospodarske zaostalosti na jugu), obenem pa je nudila demago-ško orožje za odvračanje pozornosti ljudstva od resnično življenjskih — in resnično italijanskih — problemov. Kadar se je zaradi velikih pretresov to orožje skrhalo (po koncu obeh zadnjih vojn), so notranja nasprotja, ki so narastla in se zapletla pod to lupino, sama spravila Italijo na rob revolucije. Vneto podžiganje iredentizma v povojnih letih v Italiji je torej razumljivo: na eni strani se notranja protislovja vse bolj zaostrujejo, na drugi strani pa so šle kolonije po gobe in vsa ofenziva se je morala skoncentrirati na ozki tržaški fronti. Toda v zadnjem času je začel oklep pokati: izsiljevanje s tržaškim vprašanjem ni niti za trohico pripomoglo De Ga-speriju. ko je predstavljal svojo osmo vlado parlamentu, v Trstu pa je prav tako čutiti vedno močnejši odpor proti izsiljevanju s patriotskimi gesli (spomnimo se samo na odpor proti zakonu 703,na«ne-onsko stavko»,na izstop PSVG iz občinske uprave itd.). In oklep bo pokal vedno bolj. Iredentistična razdražljivost zaradi tržaške številke ((Mednarodne politike» torej ne izhaja samo iz občutka trenutne šibkosti, temveč že iz predsmrtne slutnje starostne oslabelosti, de svoje stranke. Oba sta med drugim pozvala kanclerja Adenauerja k skupni zunanji politiki obeh glavnih nemških strank, kot pogoj pa sta postavila opustitev načrta evropske obrambne skupnosti. Eichler je o tem dejal, da je »zgrešeno že v naprej računati z neuspehom gtiristranske konference, kajti vsak načrt za ta primer pomeni že verjetnost za neuspeh štiristranskih pogajanj«. Erler je poudaril, da ni važen vrstni red, po katerem bodo na konferenci štirih razpravljali o raznih vprašanjih, temvep vrstni red uresničevanja sklepov te konference. Na prvem mestu bi morale biti svobodne volitve, nato pa u-stanovitev enotne vlade za vso Nemčijo. Erler je nato dejal, da bi «ta vlada lahko prevzela obveznost, ob privolitvi vseh štirih velesil, da se ne bo pridružila nobenemu vojaškemu bloku. Varnost združene Nemčije bi morala biti zajamčena z njenim sprejemom med Združene narode, torej z uresničenjem splošnega varnostnega sistema v okviru OZN«. Eichler pa je o tem poudaril: «Ko bo varnost Nemčije zajamčena v okviru Združenih narodov potem bo vsaka država vedela, da bi kršitev nemških meja pomenila tretjo svetovno vojno. Na drugi stran: evropska obrambna skupnost ne more zajamčiti nemške varnosti«. Na vprašanje novinarjev, ali bi morala biti združena Nemčija oborožena ali ne, je Eichler odgovoril, da ((pogajanj ne bi smeli preobložiti s temi vprašanji, ki bi jih lahko prepustili Združenim narodom« Dodal pa je, da «v Nemčiji ne bi smelo priti do ((druge Prage« in da mora imeti vsaka svobodna vlada možnost da se brani; zaradi tega nemški socialni demokrati nočejo absolutne in večne odpovedi nemški oborožitvi«, V Parizu pa je ((državni odbor za obrambo enotnosti Francije in francoske zveze, ki je bil ustanovljen lani kot opozicija proti pogodbi o evropski vojski in ki združuje 200 poslancev in senatorjev, poslal številnim ameriškim senatorjem in poslancem prepis spomenice ki prikazuje razloge. zaradi 'katerega člani odbora zavračajo pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Med drugim se spomenica vpiašu-je, ali obstoja najmanjše jam- stvo, da ne bi Nemčija p; novno podpisala zaveznišb pogodbe z ZSSR, in pravi n; to, da ((najboljše sredstvo 2 utrditev miru ni oborožite dežele, ki je v petindvajseti letih dvakrat sprožila svetovr vojno«. ■I pičilo io sMaiočioii PARIZ, 28. — Danes je več tisoč železničarjev v Rouenu priredilo zborovanje, na kate. rem so govorniki poudarili zahteve železničarjev. Sklenili so nadaljevati stavko iz protesta, ker je železniška uprava kaznovala tri železničarje, ki so bili mobilizirani in ki se pozivu niso odzvali, z začasno odstavitvijo z dela. Po mestu je ves dan krožila policija na oklepnih avtomobilih in tankih. Za včeraj je v Rouenu demonstriralo več tisoč železničarjev, kovinarjev iu zidarjev. Večje demonstracije so bile včeraj tudi v Angersu, kjer so se stavkajoči rudarji in ko. vinarji spopadli s policijo. Ranjenih je bilo vej demonstrantov in trije policijski agenti. Danes je v Angersu mirno. Do hudih neredov je danes prišlo v Chaumontu v Vzhodni Franciji. Pri spopadu s policijo je bilo ranjenih 17 stavkajočih alžirskih delavcev. Delavci, ki so zaposleni pri nekem podjetju za čistočo, so hoteli preprečiti, da bi lokomotiva odpeljala vagone, v ka. terih so nameščeni, ker zahtevajo zvišanje mezd in posebno odškodnino za potovanja. Več delavcev je bilo aretiranih. Tu pa tam se stavke v manj. šem obsegu še nadaljujejo, zlasti v privatni industriji. Sodišča so sklenila odložiti za nedoločen čas razprave proti stavkajočim, ki jih je vlada o. vadila, ker se niso odzvali mo. bilizacijskemu pozivu. Kar se tiče Maroka, javljajo, da so bili pozvani v Pariz na posvetovanje najvišji francoski predstavniki v Maroku in Tuniziji, Generalni rezident v Tuniziji De Hautecloque je že v Parizu, pozvana pa sta bila tudi generalni rezident v Maroku Guillaume in guverner v Alžiru Roger Leonard. Sodijo, da bo v Tuniziji imenovan nov rezident. SPOMUiBKI irniEVI Na danaSnji dan leta 1942 so partizani napadali italijanske posadke ob Ljubljani ter obstreljevali dolenjski kolodvor. w Danes, sobota 29. avgust* Sabina. Zelided ^ Sonce vzide ob 5.21 'nnz|9 luM 18.50. Dolžina dneva 13.29. n „ vzide ob 20.47 in zaide obU'*1 Jutri, nedelja 30. avgusta Feliks, Bromslava Slovenski otrok v slovensko šolo! FsaJc narod ima pravico do tvojega šolstva, tudi v obrobnih ali mešanih krajih. To velja za vse zapadne Slovence, tudi za beneške. Na velikem delu zapadnega slovenskega o-zemlja so slovenske šole. Kjer jih še ni ali jih ni dovolj, jih je treba vztrajno zahtevati. Po tej poti hodijo zapadni Slovenci že več ko poldrugo stoletje. Ena najstarejših za-padnoslovenskih šol se je ustanovila 1798 na Opčinah. Sledile so ji šole na Katinari, v Barkovljah, v Bazovici ,v Sv. Križu, na Proseku-Kontovelu, v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojan u in 1868 v Trebčah. Avstrija je šole zlorabljala za ponemčevanje Slovencev. Učni jezik je bil slovenski in nemški. Narodno učiteljstvo je bolj gojilo materinščino. Sele 12.6. 1846 je odlok gubernija v Trstu in 2.9.1848 odlok naučnega ministrstva priznal tržaškim okoliškim šolam brez omejitev slovenščino kot učni jezik. To je potrdil odlok namestništva 25.3.1862. Ko je prevzel šole 2.9.1868 mestni magistrat, je z okrožnico priznal, da je edini učni jezik slovenščina, vendar je že dal prvi znak za potujče-valne težnje s tem, da je vsilil nekaj ur italijanščine. Dva po-tujčevalca sta pritiskala Slovence Nemški Schulverein je ZA 10. OBLETNICO VSTAJE PRIMORSKE bo izšla posebna številka » na 40 straneh, s članki vodilnih tovarišev osvobodilne borbe, spominskimi članki borcev naših brigad in bogatim fotografskim dokumentarnim gradivom. Na prodaj bo tudi pri nas! vsilil Skednju svojo šolo in vrtec. Lega Nazionale se je vriniia v Sv. Križ z italijansko šolo. Magistrat je dodajal italijanske šole in vrtce po spodnji okolici (Rojan, Sv. Ivan). V Trstu samem se je začelo slovensko šolstvo 15.9.1888, ko je Ciril-Metodova družba odprla svojo šolo pri Sv. Jakobu. Borba za več šol, ki se je začela 1848. se je nadaljevala s peticijami, shodi, resolucijami in demonstracijami. A 1908 je morala Ciril-Metodova družba zopet sama ustanoviti svojo drugo šolo na Acquedottu. Celi o-kraji so ostajali brez slovenskih šol. Na slovensko mladino sta poželjivo prežala oba potujčevalca. Slovenskih srednjih šol v Trstu sploh ni bilo. Slovensko dijaštvo je moralo v nemško ali v italijansko potuj-Čevalnico, da so ga raznarodovali v korist dveh imperiali-zmov. Prvi slovenski zametek je bila 1909 zasebna trgovska šola z dvema tečajema, skromen jez v veliki poplavi. Podobne s0 bile razmere na Goriškem, obupne so bile v Beneški Sloveniji. Po prvi svetovni vojni se je liberalna Italija 1918 zapad-nim Slovencem silno sladko in ljubeznivo nasmehnila z obeti, da hoče dati Slovencem več slovenskih šol, kakor so jih imeli pod Avstrijo. Casa je imela tri leta, a njene dobrote so bile bolj podobne tistim, ki so jih uživali beneški Slovenci od 1866 dalje; potuhnjeno in često odkrito raznarodovanje. V jeseni 1922 jo je izpodrinil fašizem. Svetovna zgodovina ne pozna tako brutalnega uničevanja kulturnih, vrednot, kakor ga je izvrševal fašizem glede slovenskega šolstva ter vseh slovenskih kulturnih in gospodarskih naprav. Z ošabno domišljavostjo je vrgel v svet svoj načrt za naglo raznaroditev. Slovence je izganjal v Jugoslavijo in v stare pokrajine Italije. V Trstu in po vsej Primorski je naseljeval trumoma Italijane iz starih pokrajin. Sole, tisk, cerkve — vse je moralo izgubiti slovenski značaj, vse je moralo stopiti v službo italijanskega imperializma. In ko se je zgodilo najhujše in je pol Slovenije z Ljubljano vred padlo pod kolesa tega uničevalnega stroja, je v dučejevi glavi zarojila blazna misel, da bi vse Slovence pod svojo oblastjo preselil kam v afriško puščavo in razširil svoj imperij na vzhod z novim savojskim kraljem Atononom v Hrvat ski in z rodbinskimi zvezami v Bolgariji. Na smrt hudo je bilo tedaj slovenskim materam, ki so morale gledati brez moči, kako jim italijanski imperializem raznaroduje otroke v potujčevalni šoli. In vendar tudi v tej najhujši stiski zapadni Slovenci niso klonili. V Trstu samem so bili slovenski tečaji, kjer se je gojila mdterina beseda. Niso zajeli vseh slovenskih otrok in dijakov. Matere so postale u-čiteljice v svoji družini, očetje so bili učitelji in prebirali s svojimi otroki slovenske knjige m vtihotapljene ali skrivaj natisnjene slovenske liste Narodnoosvobodilna borba se ni vodila samo v gorah in gozdovih, vrvela je po vseh zavednih slovenskih domovih Trsta in Primorske. V vsakem slovenskem srcu je gorela lučka, ki je plapolala od dne do dne krepkeje. In ko se je fašizem 25.7.1943 zrušil v brezizhodnem robidovju lastnih zločinov, kdo je mogel biti tega bolj vesel kakor slovenska mati, ki se je tako dolgo rvala z rimsko volkuljo za dušo svojih otrok? Čeprav so nacisti skoraj za dve leti pomagali polomljenemu fašizmu znova na noge, je o-svobodilna borba stalno napredovala in zavezniki to se po Italiji pomikali na sever. Prvi dan maja 1945 so jugoslovanske čete osvobodile Trst fašizma in nacizma. Slovenske šole so se znova odprle po vsej Primorski. Raznarodovanje v službi italijanskega imperializma je bilo končano. Slovensko šolstvo med . za-padnimi Slovenci je bilq treba obnoviti in ga izpopolniti. Zavezniki niso pokazali dovolj umevanja za slovenske potrebe, ko so prevzeli upravo za-padnih slovenskih predelov. Slovensko Šolstvo so podrejali italijanskemu. Prevzeli so italijanske učne načrte in prikrojili po njih načrte za slovenske šole. V tem šolstvu že deveto leto ni vse tako urejeno, kakor si Slovenci želijo, ne v Trstu ne v Gorici. Beneški in kanalski Slovenci nimajo niti takega šolstva; pri njih se raznarodovanje nadaljuje. Največ zaslug za raznarodovanje zapadnih Slovencev je imela vselej italijanska šola. posebno v Trstu in Gorici. Od tod v obeh mestih toliko iibolj-ših» meščanskih družin s slovenskimi priimki in italijanskim čustvovanjem ali vsaj nepoznavanjem slovenščine. Tudi po vsem fašističnem spreminjanju priimkov v italijansko obliko je vendar ostalo še toliko slovenskih korenov, kakor da je pri večini prebivalstva izvor slovenski. Da ni tudi zavest ostala povsod slovenska, ni povzročila «višja» zapadna kultura, temveč preračunano postavljene mreže italijanskih šol, kjer se je načrtno gojilo preziranje in zapostavljanje Slovencev, tlačenje slovenske zavesti in povzdigovanje tistih Slovencev, ki so vsemu temu podlegali in se začenjali nagibati v italijanstvo. Italijanski zgodovinarji in rodoljubi so sami na mnogih mestih jasno povedali, da je prihajala največja asimilacijska moč prav iz italijanskih šol, ki so jih Slovenci morali obiskovati. Zato sta tržaški in goriški magistrat Čuvala to italijansko šolo kot punčico svojega očesa in se do skrajnosti krčevito otresala vsake misli na to, da bi morala tržaška ali goriška občina ustanavljati in vzdrževati slovenske šole in vrtce. In ko je rastoča zavest slovenskega prebivalstva vendar privedla do tega, sta se obe občini oklenili vloge hude mačehe, ki meče slovenski pastorki le drobtine. Slovenskim šolam odkazujeta najslabše prostore, najubOž-nejšo ali neprimerno op rev,o. Vendar se slovenske mature in slovenski očetje niso dali oplašiti, da ne bi vztrajno zahtevali za svoje otroke pravico do slovenske izobrazbe. Ko je bila mačeha za njih otroke gluha in slepa, so si s prihranki od svojih žuljev sami ustanovili slovensko šolo in jo vzdrževali, dokler se mačeha ni omečila. Narodnoosvobodilna borba je pokazala, kako si zna ljudstvo izbojevati svobodo in pravico do slovenske šole. Dolžnost današnjih slovenskih mater in očetov je. da svojim otrokom priborjeno ohranijo, izpopolnjujejo in množijo. Ti otroci so bodočnost našega ljudstva ob Jadranu. Poznamo tuje naklepe zoper slovenske pravice v mešanih ali čisto slovenskih krajih. Ne pozabimo, da so bili taki naklepi v prejšnjih časih še hujši — in vendar je borba za slovensko šolo uspela. Danes imamo v Trstu in Gorici vrsto ljudskih in srednjih šol, kakršnih tedaj, ko se je vršila borba zanje, nismo imeli. Naših šol še ni dovolj in niso še take, kakršne bi morale biti. Prav zato moramo vpisati vsakega slovenskega otroka v slovensko šolo. Otroci bodo s svojo prisotnostjo pričali, da so nam te in še druge šole živo potrebne. Naši otroci bodo hudo mačeho pred svetom osramotili in jo prisilili, da bo skrbela bolj človeško tudi za naše šole, V tem so si vse slovenske matere in vsi slovenski očetje edini, Ko gre za ohranitev in izboljšanje slovenskega šolstva, utihnejo strankarski prepiri in pred seboj vidimo samo slovenskega otroka. Kakor želimo italijanskim otrokom dobre, lepe in popolne italijanske šole, tako zahtevamo dobre, zadostne in popolne slovenske šole tudi za našo de-co. V mešanih krajih želimo, da se naši otroci naučijo tudi italijanščine, italijanski otroci Pa slovenščine. Le taka pot vodi do medsebojnega spoštovanja in mirnega sožitja. V mešanih zakonih naj se oče in mati sporazumeta, kako ukreneta, da bo za otroke prav. V takih družinah naj se prav posebno goji čut za medsebojno razumevanje in upoštevanje. Toda še se dogaja, da nekateri slovenski starši danes, ko imamo slovenske šole, vpisujejo slovenske otroke v italijansko šolo? Očividno gre za starše, ki so sami žrtve raznarodovanja in se še niso povzpeli do jasne zavesti o svojem bistvu, jeziku in narodu; zavest o dolžnostih do lastnega rodu. do lastne krvi in do lastnih otrok je po njihovi ali po tuji krivdi v njih zakrnela ali ugasnila. Taki starši so zelo pomilovanja vredni, ker hočejo hlapčevati, poniževati sebe in svoje otroke ter množiti tiste klavrne vrste, ki se jim še toži po geslih: «Qui si parla soltanto italianos. Tisti časi so za zmeraj zatonili. Za take pojave poznajo Slovenci in Italijani in vsi drugi narodi en sam izraz: narodno izdajstvo. Tega izraza naj bi Slovenci ne poznali. Sramotnemu pritisku se ni danes nihče prisiljen uklanjati. To bi bila prostovoljna služba italijanskemu imperializmu Italijanski otrok obiskuj italijansko šolo, slovenski pa slovensko, —in NADALJNJA ZAOSTRITEV SPORA V RAFINERIJI ESSO STANDARD Uresničenja sklepa o odpustih bo delavstvo odgovorilo s stavko Za odpuste ni nikakih razlogov, ker rafineriji ne primanjkuje dela in je proizvodnja celo narasla Spor zaradi najavljenih 12 odpustov v rafineriji Esso Standard Italiana pri Sv. Soboti se je še bolj zaostril. Na predsinočnjem drugem sestanku predstavnikov delavcev in podjetja na Zvezi industrijcev ni prišlo do nobenega sporazuma, ker so zastopniki delodajalcev vztrajali pri svoji zahtevi, da odpustijo delavce. Predstavniki delavcev so znova poudarili upravičene ugovore proti odpustom, saj bi moralo podjetje še najeti nove delavce, ne pa jih odpuščati. Delavci so namreč zračunali, da bi čistilnica lahko zaposlila še 45 delavcev, če ne bi se c-koriščala z delom delavcev iz zunanjih podjetij. Stalni delavci čistilnice namreč‘pravijo naj podjetje neposredno zaposli tudi te delavce, ki bi na ta način dobili tudi boljšo plačo Seveda noče podjetje o tem nič slišati. Jz njegovega ravnanja se jasno vidi. da hoče polagoma skrčiti svoj obrat ter s tem vreči’ nove delavce na cesto. To je sedaj tem huje, ko vlada skoro v vsej industriji kriza in bi odpuščeni delavci ne imeli možnosti zaposlitve. Sedaj ne preostaja delavcem drugega kot odločna borba. Zato so sindikalne organizacije včeraj v imenu delavcev poslale ravnateljstvu podjetja pismo. V tem pismu omenjajo najprej trmasto stališče predstavnikov podjetja na pogajanjih ter opozarjajo, da so delavci čistilnice na zadnji skupščini jasno in odkrito povedali, da bodo stopili v stavkovno borbo, če se podjetje ne premisli. Sklicujoč se na enotno (iz JPGOSLOVŽHSKE CONE STO) Prekop padlih borcev v Bertokih Jutri ob lfi. ur; bo ob udeležbi prebivalcev Bertokov in okolice ter godb in pevskih zborov prenos posmrtnih o. ostankov treh padlih borcev Justa, Janka in Ljubomira Bertoka iz Ribnika pri Kočevju na domače pokopališče v Bertokih. Bojni tovariši padlih borcev bodo držali noco; ob mrtvaškem odru častne straže. Prebivalci pa bodo lahko počastili njihov spomin v veliki dvorani osnovne šole v Bertokih, kjer bodo posmrtni ostan. ki izpostavljeni. voljo delavstva izraženo na o-menjeni skupščini, obveščajo sindikati ravnateljstvo, da bodo delavci takoj napovedali mete: osebne listine na imena Intrepido Elena, Budas Ana, Corbatto Ottone, Bassetti Gi-no, Puttai Eleonora, Albertini stavko, če bo podjetje uresni-, Dante, Perini Marija Giacomi- čilo svoje grožnje z odpusti. Ravnateljstvo čistilnice torej sedaj ve, kakšne posledice bi imeli odpusti ter ima še vedno čas, da se premisli K odpustom ga ne sili resen ekonomskim položaj, saj v čistilnici proizvodnja narašča ter ni nobenega razloga za krčenje števila delavstva. Od vseh industrij so namreč samo še čistilnice v ugodnem položaju. Vsekakor se bo moralo ravnateljstvo nad enotnim odločnim nastopom delavstva zamisliti, ker je prav ta enotnost porok za uspešno borbo delavcev. V juliju najdeni predmeti Uprava ACEGAT sporoča, da so v mesecu juliju našli v avtobusih, filobusih in tramvajskih vozovih naslednje pred- ni Anna, Hepe Teresa, Miche-lis Amalia, Gasevic Simeone, Cervini Mirjam Paoli Giovan-na in Valdemarin Emilio. Poleg tega so našli še 2 brisači, 1 vžigalnik. 2 torbi s kopalnima oblekama, torbo iz najlona, dva para kopalnih hlač, dve ženski torbici, otroško torbico, dve usnjeni torbi, 2 pokrivali, 5 nalivnih peres, obešalnik, avtomatični svinčnik, 2 knjigi, 3 denarnice, 7 listnic, 3 volnene jopice, 3 ženske dežnike otroško zapestnico, 2 glavnika, 3 ure, 8 etuijev za očala, 4 pare očal, 20 parov očal proti soncu, volneno ruto, 3 pare poletnih rokavic, en par usnjenih rokavic, en modrček, eno ovratnico, en jopič, zaponko, pipo, bel jopič, košek s prtom, nepremočljivo kapuco, 2 palici ter nekaj otroških igrač. Dopolnilno imenovanje v upravni svet J. skladišč Z upravnim ukazom št. 56, ki je stopil v veljavo 27. avgu. sta 1953 in ki dopolnjuje u-pravni ukaz št. 5 z dne 15. januarja 1953 je bil imenovan polkovnik Wesley Yale za člana upravnega sveta tržaških Splošnih skladišč kot zastopnik TRUST namesto razrešenega podpolkovnika H. Kirk-patricka. Orkester radia Zagreb skozi Trst v domovino Na povratku z večdnevne turneje po Belgiji. Franciji, Švici in Italiji, se je včeraj ustavil v Trstu komorni orke. ster zagrebškega radia. Na radiu Trst II. je pod vodstvom dirigenta Borisa Papandopula izvajal za snemanje na plošče program jugoslovanskih in tu. jih avtorjev. Orkester, ki šteje 34 članov, je na svoji turneji doživel velike uspehe posebno v Parizu, Bernu in v Milanu. Povsod kjer je nastopal za javnost so bile dvorane do kraja napolnjene. Naročnino najlaže poravnaš na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-m Tel. 73-38 VČERAJ POZNO ZVEČER ZAKLJUČENO VPISOVANJE Množični odhod na Okroglico dokaz zvestobe idealom NOB Tako množičnega izleta v Jugoslavijo iz Trsta doslej še ni bilo - Obsežen program kulturnih prireditev Včeraj pozno zvečer je bilo zaključeno vpisovanje za izlet na tabor v Okroglico. Čeprav je bil že vse zadnje dni pravi naval na vpisna središča, pa se je kljub temu tudi včeraj vpisalo še nekaj sto ljudi tako, da se bo tabora na Okroglici udeležilo z našega področja mnogo več ljudi kot lanskega zbora brigad na Dolenjskem. Naše ljudstvo je s tem še enkrat jasno izpričalo svojo tesno povezanost z narodom v svobod ni domovini in s slavno preteklostjo naše osvobodilne borbe, mimogrede pa krepko okrenilo kominfor-mistične klevetnike, katerih bedni poskus odvajanja ljudi od udeležbe na taboru je doživel popoln polom. Zveza partizanov za STO sedaj po zaključenem vpisovanju izpopolnjuje razne organizacijske podrobnosti, da bo izlet potekel v največjem redu, kar vsekakor zahteva precejšnjih naporov, saj gre za več tiso-čev ljudi. Kot smo že včeraj javili, bodo vse potrebne informacije za izletnike pravo- P0 DVAKRATNEM POBEGU IZ ROK POLICIJE Nevaren kriminalni tip izročen tržaški policiji Giuseppe Klobučar se bo moral po prestani zaporni kazni v Nemčiji zagovarjati zaradi umora zdravnika Cavinija Okoli 1. ure ponoči 28. t. m. je tukajšnja policija končno le dobila v roke enega najbolj nevarnih in obenem spretnih zlikovcev zadnje dobe, katere, ga je že 6 let iskala, ker so ga obtožili umora 31-letnega dr. Avgusta Cavinija, ki je stanoval v Drevoredu XX. septembra. Ta zlikovec, katerega so italijanski organi izročili civilni policiji, je 27-letni Giu. seppe Klobučar imenovan tudi Joso, rojen na Reki, 3. marca 1947. leta je dr. Ca. vini padel pod strelom iz samokresa. Policija je uvedla preiskavo, vendar je vse kazalo, da morilca ne bo mogla identificirati. K sreči pa so ne. kateri agenti izvedeli, da je malo pred zločinom neki poli. cijski agent, Bernardini po imenu prodal nekemu Rečanu, neznanemu v okolici kot «Joso» samokres z ustrežljivimi naboji. Nadaljnja preiskava je ugotovila, da so kalibri in vrste nabojev prodanih Josu odgovarjali tistim, ki so jih našli pokojniku v telesu. V gostilni je bilo več Rečanov, ki So z gotovostjo trdili, da je prav Joso ubil dr Cavinija. Kako pa je prišlo do umora? Tistega večera je dr. Cavini priSel v družbi prijateljev iz bara Dapretto. Zdravnik je že vsto. pil v svoj avto, ko se je približal neznanec, ki je s samokresom v rokah držal zdravni. ka v šahu in hotel vstopiti v avto. Dr. Cavini se oboroženega neznanca ni ustrašil temveč ga je celo skušal razorožiti, kar se mu pa ni posrečilo, kajti neznanec, kasneje identificiran za Klobučarja, je pritisnil na petelina in smrtno zadel zdravnika. Po umoru je Klobučar izginil brez sledu. Za njim so izdali tiralico, vendar ga nihče ni mogel ujeti. Mesec kasneje je italijanska policija prijela v Genovi nekega človeka brez dokumentov, ko je hotel ilegalno v Francijo, ki je izjavil, da se piše Giuseppe Roncastri. Na podlagi slik pa so ga spoznali za Klobučarja, in so ga tako pod oboroženim spremstvom odpeljali proti .Trstu, V bližini Padove pa je Klobučar izrabil ugodno priliko in ušel svojim varuhom. O njem se dolgo časa ni več slišalo. Sele 1949. leta so Klobučarja, ki se je izdajal za Roberta Wartmanna aretirali v Bruxel lesu, kjer so ga obtožili tatvine. Toda Interpol, ki se je zanimal za tega človeku, ga je identificiral in tako je bila belgijski policiji poslana prošnja za ekstradicijo. Se prej pa je moral mož presedeti kazen za tatvino. Toda že nekaj mesecev kasneje se je Klobučarju posrečilo zbežati in se zateči v Nemčijo, kjer se je izdajal za Davida Rempesica. Nadalj. nja tatvina v Hamburgu ga je pripeljala ponovno v zapor in zopet so ga spoznali. Iz zapora, kjer je moral presedeti 3 leta ječe, na katere ga je obsodilo sodišče, pa ni mogel zbežati. Sedaj je Klobučar končno presedel kazen in tako so ga kar z avionom odpeljali najprej v Frankfurt in nato še v Milan. Ker so ga poznali kot specialista za pobege, se agenti, ki so ga spremljali, niso pustili več izigrati. Z dobrim spremstvom so ga pripeljali do bloka in ga tu izročili tukajšnji policiji, ki ga je zopet z dobrim spremstvom odpeljala v koronejske zapore, kjer bo ostal do procesa, ko se bo moral zagovarjati zaradi urno. ra. Bo možu uspelo ponovno zbežati? Verjetno bo kar težko, ker agenti bodo nanj pazili kot na svoje oči. časno objavljene v našem dnevniku. Za danes smo obljubili nekaj več podatkov o prireditvah, ki bodo izpopolnjevale program dvodnevnih proslav na Okroglici. Poleg kulturne skupine IX. korpusa, ki že več dni nastopa po raznih primorskih krajih z naravnost prodornim uspehom in ki bo svojo turnejo zaključila na Okroglici, bodo med večjimi prireditvami še nastopi raznih drugih gledaliških kolektivov. Gledališče za Slovensko primorje iz Postojne bo dalo partizansko igro «Naša kri», tolminsko gledališče partizansko igro «Vida Staša«, koprsko ljudsko gledališče Mateja Bora «Težko uro«. Ti umetniški kolektivi bodo v glavnem nastopili 5. sept. ko bodo razne prireditve trajale skoraj vso noč. Ta večer bo na posebnem prostoru, ki je podoben naravnemu anfiteatru, nastopila tudi ljubljanska Opera z znano Gotovčevo opero «Ero z onega sveta«. Na drugih mestih bodo nastopali še jugoslovanski olimpijski telovadci, tržaški pevski zbori, godbe na pihala iz Guštanja in Trbovelj, tako da bodo prireditve hkrati na petih mestih na Okroglici in še v okoliških vaseh. Po polnoči bodo na O-kroglici odprta zabavišča, v kinih pa bodo vrteli partizanske filme. Pri zabavnem sporedu v nočnih urah bodo sodelovale godbe in orkestri. Samo doslej se je prijavilo nič manj kot 26 godb na pihala. V nedeljo 6. sept. zjutraj bo glavna proslava. Med zbiranjem množic bodo igrale godbe na pihala. Na slavnostni tribuni bodo najvišji državni predstavniki, pred tribuno pa bodo v zboru brigade. Po slavnostnem govoru visokega državnega predstavnika, ki ga bodo prenašale radiopostaje, bo nastopil slavni partizanski pevski zbor »Srečko Kosovel«, ki ga bo vodil Rado Simoniti, ANGLEŠKI STRAŽAR V MIRAMARSKEM GRADU SE NI MOTIL? V KANALU MANJKA ČOLN doma pa njegov lastnik potem pa bodo nastopili še združeni tržaški zbori in združeni zbori svobodne Primorske. , Po sporedu, med katerim bodo podeljena tudi odlikovanja brigadam in posameznikom, bo prosti zabavni program vse do razhoda množice. Občinska dražba Občina javlja, da bo v petek 4. septembra med 12. in 13. uro javna dražba za dobavo 4.200 q premoga, ki ga rabijo za o-grevanje šol in tržaških občinskih uradov. Vse podrobnejše informacije lahko zainteresirani dobijo v sobi štev. 203 urada za sklepanje pogodb na tržaškem županstvu. Šolske vesti Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Monitorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, da se prične: 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 v torek, dne 1. septembra in traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit v ponedeljek, dne 7. septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut. 3. Popravni izpiti čez I. in II. razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Z vespo treščil v obcestni kamen S prognozo okrevanja v 60 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 38-letnega Oskarja Glavino iz Ul. Sara Davis, ki je med vožnjo z vespo po cesti, ki, pelje iz Škofij v Trst, izguBil oblast nad vozilom in se zaletel v obcest. ni kamen, pri čemer je silovito treščil ob tla. Glavini so ob prihodu v bolnišnico ugotovili zlom ključnice, verjetni zlom kolčnega sklepa, verjetni zlom reber, rano nad levim o. česom in lažjo vinjenost. Železo na glavo Med popravljanjem motor, ja na neki ladji v popravilu v ladjedelnici «Felszegy» je 47-letnemu mehaniku Brunu Candottiju iz D’Annunziovega drevoreda nepričakovano pa. del z višine kos železa na glavo. Mož se je takoj zatem zatekel z rešilnim avtom v bolniš. nico, kjer so mu samo izprali rano na glavi, ozdravljivo naj. kasneje v 6 dneh, ter ga s pri. poročilom počitka poslali domov Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Poučuje se solopetje. klavir, vsi orkestralni inštrumenti ter teoretični predmeti. Opozarjamo na ponovno uvedbo soiopetja; poučevala bo priznana pedagoginja iz Ljubljane. Pričetek pouka bo 15. septembra. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Visoke milijonske kazni in nizke zaporne za tihotapce V blazno drvečem „Alfa Romeo" je policija odkrila 130 kg ameriških cigaret in tako zajela tolpo Z razmeroma majhnimi zapornimi kaznimi in z velikimi, naravnost milijonskimi globami se je včeraj končala pred sodiščem več dni trajajoča razprava v zvezi s tihotapstvom cigaret. Sodišče je na podlagi dokazov obsodilo 24-letnega Sergia Piccionija iz Ul. F. Se-vero ter 23-letnega Stelia Mo-leka iz Ul. Kandler vsakega na 13 mesecev zapora ter na plačilo globe v višini 33 milijonov in 312.000 lir, 26-letnega Giovannija Piccionija, brata prvega, na 9 mesecev in 10 dni zapora ter na 22 milijonov in 680.667 lir globe ter 22-letnega Bruna Sculbo iz Ul. Biasoletto na 8 mesecev in 20 dni zapora ter na 22.208.000 lir globe. Končno je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 47-letne-ga gostilničarja Antona Guliča iz Ul. Kandler. Nekaj minut po polnoči 15 julija so agenti finančne stra- tapstvom in da ni bil nihče ranjen. Z druge strani so tudi agenti civilne policije, ki so bili tedaj v službi na bloku potrdili, da ni bilo nobenega incidenta. Na podlagi dejstev je poveljstvo finančne straže označilo brata Piccionija kot organizatorja skupine, Molka in Scublo kot pomagača ter Guliča kot blagajničarja in upravnika dobička in to na podlagi dejstva, da so našli v njegovi gostilni knjižico, kjer je mož vpisoval denarni promet, pri čemer je poleg imen Teo, Sergio, Pucci in Steve (imena prvih štirih obtožencev) označil določene vsote). Nadalje so našli pri gostilničarju tudi celo vrsto listov s plačanim računom za telefonski pogovor s Padovo. Preiskava je ugotovila da se je tudi Zorzan iz Padove, komur so bili namenjeni telefonski pogovori, ukvarjal s tiho- Osvobodilna fronta Za dolinski okraj! OF dolinskega okraja obvešča vse izletnike na Okroglico, da pridejo po listke danes zvečer med 20, in 21. uro na krajih, kjer so se vpisali. Priporočamo točnost, ker bodo istočasno dobili vse informacije, ki so v zvezi z odhodom itd. Ljudska prosveta PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA BARKOVLJE Pevske vaje za prihodnji teden so določene za ponedeljek, sredo in petek. Pozivamo pevce, da se teh udeležijo polnoštevilno, da bosta naš nastop in tudi skupen, čim bolj dostojna. CI0DE8Z® SOBOTA, 29. avgust* l*55 ju« osi.ovanska GONA TBSTA 254,6 m ali 117® kt. w 7.00 Poročila. 7.10 Jutri*l, ba. 13.30 Poročila. 14.30 dom. 17.30 S pesmijo I" P j, po Jugoslaviji. 18.15 Cp0^jt« nata za čelo in klavir Ptomi Izleti PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. IZLET PDT Planinsko društvo Trst priredi 12. in 13. septembra izlet na Mangart, v Bovec in v Trento. Vpisovanje do 4. septembra. Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul. Machiavelli 13-11. od 16. do 17. ure. 27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra. 4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje do 25. septembra. Rossetti. 16.30: «Londonski strah«, Peter Lavvford, Dawn Addams. Excelsior. 16.30: «Grom v dolini«, E. Owenn, Peggy Ann Garner. Nazionale. 16.30: «Strašnt Dan«, Robert Ryan in Julia Adams. Arcobaleno. 16.00: ((Presenetljive poroke«, G. Rogers, M. Monroe. Astra Rotano. 16.30: ((Blazni pevec«, Dean Martin, Jeny Lewis. Grattacielo. 16.00: «Sen mojih dvajsetih let«, Bing Crosby, Jane Wyman. Aiabarda. 16.00: »Kličite sever 777!», James Stevvart in R. Conte. Ariston. 16.00: «Zavojevalka», Su-san Hayward, Aurora. 16.30: «Roman mojega življenja«, Luciano Tajoli. Garibaldi. 15.00: »M 7 se ne oglasi«, P. Calvert, J. Donald. Ideale. 16.30: ((Dekleta s Španskega trga«, L. Bose. Impero. 16.00: «Quebec», Corinne Calvet in John Barrymore. Itatia. 16.30: #Beg v čas«, Teresa VVright in David Niven. Viale. 16.00: »Koenigsmark«, Silvana Pampanini. Kino ob morju. 16.30: «Najlepša», Anna Magnani. Missimo. 16.30: «Moloh, bog maščevanja«, Van Heflin in (Vanda Hendrix. Moderno. 17.00: »Sedmero z Velikega medveda«, E. Sosei Drago in Pierre Cressov. Savona. 16.00: «Naivna prevejan-ka», June Allyson, Van Johnson. Vittorio Veneto. 15.30: »Večna E-va», Anne Baxter. Mc Donald ■ Carey. Azzurro. 16.00: «Belčeva vas«, John Hall, Mary Castle. Belvedere. 16.00: »Moj dom«, J. Leigh, T. Drake in Lassie. Marconi. 16.30: (Poletni 20.15): ((Utrujeni bojevnik«. Novo cine. 16.30: «Caroline Che-rie«, Martine Carol. Odeon. 16.00: «Prevara«, Nadja Gray in G. Ferzetti. Mladini prepovedano. Radio. 16.00: »Afrika pod morji«. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.00: «Pismo trem ženam«. Grad sv. Justa. 20.30: »Mirni mož«. Ginnastica. 20.15: »Danes kraljica«. Pattinaggio. 20.30: «Sinovi mušketirjev«. Ponzians. 20.00, 22.00: «Poročiva se, srček«. Rojan, 20.00, 22.00: «Samson in Da-lila«. Paradiso. 19.30, 21.30: »Možje«. Paradiso. 19.30, 21.30: »Otrok jeze«. Secolo. 20.15, 22.00: »Uporni šejk«. Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA za jugoslovansko cono Trsta: N o ki ribič prijat/il policiji, da že več dni ni v kanalu čolna nekoga Francesca Bensija, katerega tudi žena progresa že od dneva, ko naj bi se zgodila tragedija Pred dnevi smo objavili vest, da je v bližini miramar-skega gradu neki angleški stražar opazil na razburkanem morju čoln s človekom ki je obupno klical na pomoč. Po nekaj minutah pa je čoln nenadoma izginil stražarju izpred oči. Ko je bila policija o tem obveščena, je poslala na mesto patrolne čolne, ki so začeli preiskovati morsko površino in obalo, toda izid raziskovanj je bil negativen Ker tudi v naslednjih dneh ni bilo nobene prijave o kakšnem izginotju in ker tudi na morju ni bilo videti kakših razbitin čolna oz. trupla se je že zdelo, da je alarm angleškega stražarja morda plod fantazije ali pa slučajne pomote. V ponedeljek pa je neki ribič sporočil pristaniškemu poveljstvu, da v kanalu pri Pon-terosu že več dni manjka čoln na vesla, last 52-letnega Francesca Bensija iz Šalita Gretta. Policija se je seveda takoj podala na njegov dom kjer je od žene Marije roj. Gregori zvedela, da moža res že pogreša nekaj dni, da pa tega ni prijavila policiji, ker je bila prepričana, da se bo mož vrnil, posebno ker ji je pred odhodom z doma dejal, da ga morda več dni ne bo, ker da bo spal kar v čolnu in čakal na večji lov. Ker tudi osebni podatki c izginulem Bensiju odgovarjajo opisu, ki ga je o možu v čolnu podal angleški stražar, obstaja možnost, da gre za isto osebo in da se je torej v resnici zgodila pod Miramarom tragedija, ki je zahtevala človeško življenje. Na vsak način bo danes policija začela znova preiskovati morsko gladino pri Miramaru in v zalivu. že, ki so bili že od svojega zaupnika opozorjeni na tihotapsko delovanje bratov Piccioni, sicer tudi njim že znana, ustavili črni avto «Alfa Romeo«, ki je drvel z veliko hitrostjo po cesti Sempolaj - Nabrežina. Agenti so tedaj zaplenili 130 kg ameriških cigaret ter zaprli šoferja avta, ki je bil last Guliča, Sergia Piccionija. Uro kasneje pa so agenti ustavili na istem mestu tudi topolino, v katerem sta bila Giovanni Piccioni in Bruno Scubla. Nadaljnja preiskava je ugotovila sodelovanje Molka in tako je tudi on prišel z vsemi ostalimi v zapot, še posebno ker so agenti že istega dne po aretaciji skupine našli na polju še 198 kg cigaret, ki so pripadale tihotapski skupinj. Policija je nadalje ugotovila, da sta brata Piccioni organizirala tihotapstvo tudi po Italiji in da sta bila 3. julija letos v bližini Lignana, kjer sta z dvema avtomobiloma čakala na razkladanje ameriških cigaret. Ker sta fanta zbežala, so italijanski agenti streljali za njima in enega celo ranili. Medtem ko so Sergia ustavili že na bloku pri Devinu, ker so na izposčjenem vozilu opazili znake strelov, so Giovannija kasneje pregledali in mu ugotovili še nezaceljeno rano na nogi. Mladenič se je tedaj izgovarjal, da ga je ranil neki miličnik na bloku s cono B kateremu se je tedaj nehote sprožil samokres. Policija se je za zadevo pozanimala tudi pri poveljstvu ljudske zaščite in tam so dobili odgovor, da ni nobenemu miličniku ušel strel Razen Sergia Piccionija so vsi zanikali obtožbo in še posebno Gulič, ki je za vse trditve policije našel primerne izgovore. Posledica je bila, da je bil oroščen, čeprav samo zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so bili vsi ostali obsojeni. Preds. - Ostoich, tož. - Visal-li, zapis. - Petrocelli, obramba - odv. Kezich, Annoscia in Agneletto ml. za Guliča. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. avgusta 1953 se je v Trstu rodilo U otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: uradnik Francesco Petruzzelli in uradnica Maria Anna Tassan Mazzocco, u-radnik Giovanni Fornasaro in gospodinja Anna Sterle, pomorščak Armando Gori in gospodinja Lu-cia Dobrigna, gostilničar Luca Mo-drich in gospodinja Edvige Exner, narednik am. voj, Harold J Horst In gospodinja Marija Bizjak. UMRLI SO: 64-letna Rosa Rattl vd. Grimani, 53-letna Albina Su-selj por. Gruden, 44-letnl Umber-to Steiner, 77-letnl Aldo Romanln, 57-letni Franc Stškovič, 97-letna Marija Marčič vd. Pagan. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carnlel. Trg. Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11: Al Gale-no, Ul. S Cilino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg. sv. Frančiška l: Ravasini, Trg. Libertk 6; Hara-baglia v Barkovljah in Nlcoll v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 6« - so Gasilci: 2 - 22 Policlla 2 - 23 posamezna štev. din 10.— mesečna naročn. m '210.— Naročila sprejema knjigarna mLI-PAii, Koper Tel. 172. POSLUŠAJTE NASLEDNJE ODDAJ*' Danes 29. avg., ob 21* «Z mikrofonom P° morski: Solkan.* I. suita baleta «Chout». ljL. čeme vesti. 21.00 Z mik™” po Primorski. TltST U. 306.1 m alt 98° kC4Zf\ 11.30 Lahki orkestri. .U’®, | ji in ljudje. 12.15 Za vsa*™, | kaj. 13.00 Šramel kvint« $ ski duet. 18.15 Rahmaninova ceri št. 3. v d-molu. 18’J. jt win: Druga rapsodija, vor z ženo. 19.15 PriljubiF”),j lodije. 20.30 Športna kW*?y Koncert sopranistke h „i. koljeve. 21.20 Paul DUM*,^) nikov vajenec. 21.30 P* revij. 22.00 Richard Stri«*'1 Quichote. T K S T L - 11.30 Zadnje nadalje*-nijevih ((Zaročencev«. 1 ILa'’ na glasba. 20.30 Pesmi ra® rodov. »LOV EN ,JA 327,1 m, 202,1 m, 212,'1 12.00 Lažja slovenska # na glasba. 12.30 Por«“fjj«9 Hrvatska narodna glasba; ^ > listične kladbe Albenizjji-' Falle. 18.00 Poje Ljubl«^ morni zbor. 18.20 Morto* grad; Zadnji Inka. 18-50 ^ medigra. 19.30 Radijski 20.00 Pisan sobotni ver«^ Poročila. 22.20 Glasbena ADEX 12. do 14. septefflbf* ZAGREB (na velesejenO, 12. in 13. septemV* 1 BLED 13. septembra ŠKOCIJANSKjj, DUTOVLJt TOMAJ „ Vpisovanje za vedene izlete do ®- . 19. do 21. septeffl6r* ZAGREB . 19. in 20. septen'w* ŠTANJEL BRANIK (Rihemberk) ZALI HRIB (Dornberg) ^ 19. in 20. septe®*^ (dan in po^ “°„vo PODGRAD^ 20 septembra * POSTOJNSKO 10. Vpisovanje do pri «Adria-Expr«'s,2jjilJ F. Severo 5-b AVANV^AVANVAVV.V.V.V.V/ri Dospela je toliko pričakovana knjiga o legenda*' nih podvigih Janka Premrla-Vojk* . prvega komandanta prve primorske Knjiga je bogato ilustrirana, ima 112 * stane samo 100— lir- ffri Dobite jo v slovenskih knjigarnah " GORICI in SESLJANU, + n a*5 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo lfZ* I vest, da nas je danes zapustila po kratki starosti 72 let naša ljubljena JOŽEFA KANTE roj. GERBEC U*1 Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 0& Iz kapele glavne bolnice. Žalujoči nečaki m net»] In ostali so Trst, Kobdllj, Buenos Aires, 28. avgust0 — 3 — 29. avgusta 1958 nSSrmi rV*« A* «H ?Wr» rVe IlLf tela do izbruha kj v . eZovne vojne. Mejni-ie let?la?n ‘ so liudsko štet-fi° nek? fc' Je Prvič vsaj Poverit mer? Prikazal moč tkem ta-a zivlja na Trža-Hlve' lo^avnozborske vo-k° se n in Pozneje 1011. lilne a 0sn°vi splošne vo-ct pra^B!Ce Prišli Slovenjih, tu? vseh volilnih okra-Veljavp1? samem mestu, do utestnj volitve v tržaški l-1909 in deželni zbor, Dr. Pri političnem *o «, “ **dinost» leta 1906, h kooptirali za tajni-k? h v™10 Pa je b>l izvo- ri 1 ^ tn^fdoveoa predsedni-Z°ra?funkcijo je obdržal a kČSt,aP°liticneVa dru-V*Peh 28 ■ štetja iz Preparat -n^Vo k°mariem SS^TSSr^ Jr,.Valni ’ ,p? katerem je razi- toi • ^viecka in ugo- učinkovi- a*mirski u ucinKovi-^aj rar=i , kmetovalci bo- lih "v*tl] ra>5; r; ^“ictuvaici lxj- ■Vez-1 da bodi I nasade te rast- »a^j^ličine ^hko dobavlial|i d-žav ,?u “vlečka tovar- dV vzhodne Azije. leta 1910 je v glavnem njegova zasluga. Kot tajnik političnega društva je organiziral pisarne v mestu in okolici ter je pritegnil k sodelovanju učitelje, dijake, odvetniške koncipiente in druge ljudi, ki so utegnili biti koristni. Veliko je tudi pripomogel k sijajnemu izidu državnozborskih volitev leta 1907. Dve leti nato je bil skupaj z dr. Otokarjem Rybarem, dr. Edvardom Slavikom in drugimi slovenskimi predstavniki izvoljen v tržaški občinski svet, kjer je s svojim nastopom a še posebno po svojih govorih, ki so bili odlični po vsebini, stvarnosti in bistrosti argumentacije. ter so po izbranem jeziku vzbujali pozornost celo pri političnih nasprotnikih. Za časa prve svetovne vojne je moral osredotočiti svoje sile, da je olajšal bedo od vojne hudo prizadetega ljudstva. Ob koncu vojne pa je bil med vodilnimi možmi v «Narodnem svetu*. Po odhodu dr. Rybapa na mirovno konferenco in pozneje v Beograd, je moral dr. Vilfan prevzeti vse vodstvo političnega društva, ki je tedaj raztegnilo svoje področje na vse okupirano in pozneje od Italije anektirano ozemlje. Ako smo zadnje desetletje pred prvo svetovno vojno i-menovali «zlato dobo* tržaških Slovencev, morgmo i-menovati dobo, ki se je pričela po prvi svetovni vojni bl0v umetr>ikov in an-p , r Povečanega šte- .*>h rij. Van) jugoslovan-rigentn,, in solistov * Vseh V*?,' b« Paših kulturnih sre-gostovala letos v *W vrsta slavnih mo-i,,lska Pmetnikov Jugoslo-p* ftamr„-°nCertna agencija z 3klenUa več po-tNia,n2nT koncertnimi ? tJa'n. v Evropi in Arne- ® kotic*10 X Azl«- S tem Vi, no Zlvljenje v Ju-t, netn „mo^no poživljeno, kult se bodo razširile U**ne VB71 ~ : .rodi Ju» vezi z drugimi st ^atku aV1;l1 bo že takoj ,°Va|a nove sezone go- „tan ki Antiena drama iz ?reku 4 0 v Beogradu, Za- p,-, Skopju uprizorila ^ ektrn b klasičnih dram t Utrii * *.n # vAe^rik*. kier je do-s St°Vanit uspeh- Nieno J«Vomnr, v Jugoslaviji bo' p ki docnH0,memben umet" at°v0 sij- ?*5, ki bo prav 'bližan' tUd' kulturne-y°slavii0JU met* in ^.^i^pL*.620^ j e v Ju- Hva V' Že ■VUo dlrigentnal° manjše letos bo 12 inozem- Jrugače7nVJ,em pogls- tVp, K°dbe , sklenjene so tovmu .. vrsto znanih 0lb dini t0 Zni »ik7 b°do vefentov' od ka- Na- £deti tu**0 imeU pri* * p°lda Stokn1,3! d'rigeuta tQVal na ki bo a »Pomlad, v Za- grebu, Ljubljani in Beogradu bo dirigiral simfonične koncerte brazilski dirigent Elazar de Carvalho, med prvimi gosti pa bomo lahko pozdravili dirigenta Bžemala Rechida (Rašida) iz Turčije. Pogajanja se še vodijo za gostovanje Fritza Reinerja, pa tudi še za nekaj drugih dirigentov svetovnega slovesa. Veliko bo tudi solistov, ki bodo v prihodnji sezoni gostovali v Jugoslaviji. Poleg starih znancev in že priljubljenih, angleškega pianista Kendalla Taylorja, francoskega čelista Pierra Four-niera, bodo lahko poslušali še več znanih pianistov. Med njimi bosta gostovala tudi Italijan Dell'Agnola, grška umetnica Vassa Devetzi in pianistka Monique Hass. Od tujih violinistov bodo v Ljubljani slišali v prihodnji sezoni Angležinjo Ido Han-del in Francoza Pevy Erli-cha. Iz Anglije bo prišel v Jugoslavijo tudi znani baritonist Marco Rothmueler. Omenimo še gostovanje nekaterih ansamblov med njimi pariškega godalnega kvarteta Parenin in hamburškega Gebel tria. Kot bodo v prihodnji sezoni številna gostovanja tujih umetnikov v jugoslovanskih kulturnih centrih, tako bodo tudi jugoslovanski glasbeni umetniki gostovali v tujini. Znani zagrebški dirigent Milan Horvat bo dirigiral več koncertov v Franciji m Angliji, beograjski dirigent Zivojin Zdravkovič pa v Franciji in Braziliji. Samo. Hubad bo gostoval v Švici in na Finskem Kre-šimir Baranovič pa v Turčiji. Z njim skupaj bo v Turčiji gostoval kot solist violinist Karlo Rupel. Od pevcev naj omenimo Vladi-mira Rudžjaka, Valerijo Heybalovo in zagrebško al-tistko Marjano Radev, ki bodo gostovali v Zahodni Evropi. Omenimo naj še, da bo violinist Igor Ozim imel več koncertov v Italiji in Nemčiji. V prihodnji sezoni bo odšlo na gostovanje v tujino tudi nekaj jugoslovanskih ansamblov. Zbor narodnih pesmi in plesov Hrvatske bo nastopil v Franciji, Nemčiji in Angliji, enak ansambel iz Makedonije pa v Turčiji in Nemčiji. Tudi (comorni zbor Radia Zagreb bo odšel na turnejo v Severno Evropo. Beograjska Opera pa bo z vsemi svojimi ansambli in solisti gostovala v Švici, v Zuerichu in Ženevi. šanja je teoretično pristojen «komite za vprašanja arhitekture«. Vsaka od 16 sovjetskih republik ima poleg vlade tak komite, vsak komite ima pa svoje pooblaščence v provin-[ cah. Nedvomno imajo komiteji za vprašanje arhitekture često odlične ideje, vendar so v večini primerov prešibki, da bi lahko vztrajali na izvedbi sprejetih načrtov. Praviloma ne odločajo mnenja projektantov, ampak mnogo vplivnejša ministrstva. odnosno ministrski oddelki, ki imajo v raznih mestih določene interese glede tovarn in prevoznih ustanov. Prizadeta ministrstva napravljajo često načrte za gradnjo mestnih stanovanj neodvisno drugo od drugega in mnogokrat tudi nasprotno drugo drugemu. Ministrstvo premogovne industrije na primer proti ministrstvu za mestno gospodarstvo, ministrstvo uprave prevozov proti oddelku mestnih konstrukcij pri ministrstvu lahke industrije. Tisk napada Vsa ta ministrstva in oddelki se brigajo prav malo za mesta kot taka, za potrebe mesta in za mestno estetiko. Vse, kar jih zanima, je to, da zgradijo stanovanjske hiše za svoje nameščence. Ni čuda torej, da postaja zunanji videz mnogih mest v Sovjetski zvezi vedno bolj kaotičen. Nekatera mesta izgledajo dejansko mnogo bolj kot delavske kolonije kakor pa kot prava mesta. Stavbne organizacije raznih ministrstev projektirajo stavbe za delavska stanovanja čim bliže tovarn, čeprav - govorijo proti temu razlogi kot so na primer odtočne naprave, elektrika in plin. «Izvestja» so pred kratkim napadla samovoljen postopek podjetja Azovstala, velike sovjetske železarske in jeklarske industrije v mestu Zdanov (prej Marjupol). Ravnateljstvo Azovstala je sklenilo prestaviti svoje delavske hiše izven mestnega področja. Zaradi te- ga je bilo treba podaljšati vodovod, cestno železnico in u-stvariti na popolnoma novem področju kulturne ustanove. Podobni primeri so se dogodili v drugih mestih Ukrajine, zlasti tudi v Stalinu, središču premogovnega bazena Donje-ca. Zlasti preseneča dejstvo, da sploh ne obstajajo nikaki regulacijski načrti. V mestu je najmanj 50 organizacij za izdelovanje stavbnih projektov. Nekatere sovjetske stavbne organizacije skušajo dovršiti gradnjo svojih stanovanjskih stavb čim hitreje, ter se pri tem prav nič ne ozirajo na kakovost dela. Kljub temu, da se zavzema režim za tri — ali štiri — nadstropne hiše, dajejo stavbna podjetja v industrijskih središčih prednost Minsk, glavno mesto Bele Rusije, ima danes več prebivalcev kot pred vojno; vendar ima mesto manj javnih zavetišč kot pred letom 1941. Mnogo resnejši in značilnej-ši je primer takoimenovanega «socialističnega mesta« (Sots-gorod), mesta, ki so ga še pred kratkim opevali kot enega največjih uspehov sovjetskega režima, in ki ga zdaj vlada popolnoma zanemarja, ker je postavila v središče svoje nove propagande ((ogromne hidroelektrarne« in veliki kanal v Turkmenistanu. Odličniki ({socialističnih mest« Magnitogorska, Prekop-jevska. Leninska in Kuznetska so s svojilni nedavnimi pritožbami precej jasni. Pred nekaj tedni je magnitogorski načelnik Grebeničenko objavil v enonadstropnim stavbam, ki se ((izvestjih» članek v katerem ali-« lnRlrn KllrOlO 'T___ J ' s,. jih lahko hitreje dovrši. Zaradi tega se nekatera mesta širijo na škodo kolhozov, katerih zemljišča razlaščajo kot stavbišča oblastva. Gradbena anarhija Dve kategoriji sovjetskih mest se nahajata zdaj v posebno slabih razmerah. V prvo spadajo mesta na zaliodu Sovjetske zveze ki so bila, poškodovana v vojn\ v drugo pa nova mesta, ki so jih sezidali po predvojni petletki. Uradni sovjetski krogi so v zadnjih mesecih potrdili, da so stavbene načrte v raznih mestih kot na primer v Rigi, Vilni, Klajpedi, Minsku, Petroza-vodsku, sistematično in v določenih primerih grobo prekinili. Isto velja tudi za stavbe kulturnih in zdravstvenih u-stanov. se pritožuje, da se ne vpošte-va raznih nujnih potreb mesta. Stavbni načrt Magnitogorska še vedno ni dokončan, in gradnjo neke bolnišnice, otroške klinike, pekarne in drugih važnih ustanov in naprav neupravičeno odlagajo. V barakah... To je tem bolj značilno, ker magnitogorske železarne in jeklarne niso samo največje industrijsko podjetje v državi, ampak tudi najbolj donosno. Pričakovati bi bilo torej, da se za delavce skrbi z zadovoljujočimi stanovanji, bolnišnicami in kulturnimi ustanovami. Morozov, načelnik velikega rudarskega mesta Prokcpjev-ska v premogovnem bazenu Kušnetska, kritizira še ostreje kot njegov tovariš v Magnito-gorsku, V «Izvestjih» priznava, da morajo nekateri rudarji v Prokopjevsku živeti v lesenih barakah in da razna delavska naselja nimajo cest in kanalizacije. Mnogo kulturnih ustanov. katerih gradnjo so napovedali, je ostalo na papirju, ali jih pa niso dovršili. V pomanjkanju stavbnih delavcev so lani 1QO.OOO prebivalcev Pro-kopjevska, med njimi mnogo žena in otrok, mobilizirali za dela pri gradnji cestne železnice, ki bo vezala mesto s predmestji. «Trud» pa je pred kratkim objavil članek tajnika rudarskega sindikata bazena Kuznetska. ki dokazuje, da Pro-kopjevsk ni osamljen primer. Po tem članku stanovanja rudarjev na področju Leninska, Kuznetska, Bjelova in Krasno-gorska ne zadovoljujejo, Imena, ki v tujini niso mnogo znana, ki pa označujejo važna rudarska središča. Sovjetski režim se je popolnoma odpovedal geslu «manj, pa to boljše« .ki ga je proglasil Lenin kmalu po oktobrski revoluciji. Nov načm razsvetljave: svetleči strop Na zborovanju društva svetlobnih tehnikov so opisali nov način razsvetljave, ki obstaja v tem, da se strope ali tudi .stene z običajno metodo brizganja pobarva z loščilom, kateremu so primešani kovinski kristali. Predstavnik družbe «Sylvania Electric Products«, ki izdeluje novo loščilo je pripomnil, da na nov način razsvetljujejo zaenkrat sicer samo še razne dele letal, da pa se bo nova metoda gotovo tudi uveljavila v medicini, v reklami in v domači dekorativni razsvetljavi. tropi ovac — hiša pri hiši, Žlebnik pri Žlebniku. Pred desetimi leti je bila ta dolina mati partizanom — skrbno jih je hranila, kjerkoli so bili, od koderkoli so prišli. Tu ima vsaka vas, malone vsaka hiša, zgodovino, ki bi jo bilo vredno poslušati in zapisati. Podnanos. Prva večja vas v dolini (prej se je imenovala St. Vid). Kdo ne pozna imena njenega velikega sinu — narodnega heroja Janka Premr-la-Vojka, ki ga je konec februarja leta 1942 nekje pri Črnem vrhu zadela fašistična krogla! P.ostoj, popotnik, pokloni se spominu junaka, ki počiva na tihem pokopališču za vasjo! V kamniti hiši sredi vasi živita njegova mati in oče, ki vesta povedati mnogo lepega o svojem junaškem sinu. Ko bi se mogli ustaviti v vsaki vasi! Ko bi imeli vsaj toliko časa, da bi zavili v Predmejo! Kaj ^se bi zvedeli, koliko spominov bi slišali! Tam so bila vrata v širni Trnovski gozd, tam so partizani neštetokrat tolkli sovražnika. Najbolj si jih je bržkone zapomnil 26. julija 1944, ko so mu razbili sedem kamionov in podrli 48 vojakov. Ni se še polegel njegov strah, ko so enote IX. korpusa — v noči od 26. do 27. julija — napadle so. vražne enote na Banjški planoti. Kronist je zapisal: «V. borbi na Banjški planoti je imel sovražnik 218 mrtvih in 190 ranjenih«. Peljemo se mimo Otlice, skozi Ajdovščino, Selo, Dobravlje, Črniče, Šempas... Prelepa slovenska imena, ki jih ne bo nikdar več skrunil fašist. Nanos je že daleč za nami, zdaj nas spremljajo grebeni Čavna. Pri Ajševici krenemo na levo — še nčkaj kilometrov, pa smo na Okroglici. Kakšen bo slavnostni prostor Ko se ustavimo ob prosto, ru, kjer bo proslava, se takoj spomnimo na slavnostni prostor v Dolenjskih Toplicah. Ta prostor mu je podoben, le da je nekoliko bolj položen. Obkrožen je z gozdički akacij in hrastov. Tam je velik travnik, tam spet njiva, kjer kopljejo dekleta krompir. Kmalu bo vse pospravljeno in osnaženo. Nedaleč od ceste se hrešče zaganja v črno zemljo buldožer. Naredil bo novo cesto, ki bo peljala okrog in okrog slavnostnega prostora. Našo pozornost vzbudi tudi jarek, speljan po vsej dolžini velikega travnika. Tu bo speljan vo. dovod, ki bo imel toliko zmogljivost, da med proslavo ne bo nihče žejen. Kako velik je slavnostni pro. | stor? Geometer razprostre I pred nami načrt in nam pove, da meri prostor, kjer bo proslava, nad 60.000 kv. m in da lahko sprejme nad 200.000 ljudi. Ves slavnostni prostor z zabavišči vred pa meri blizu 400.000 kv. m. Ves ta prostor bo razsvetljen in ozvočen; o-zvočene bodo tudi okoliške vasi. Udeleženci proslave se prav gotovo ne bodo dolgočasili, saj bodo ponoči' nastopale gledali, ške skupine, delovali pa bodo tudi štirje kinematografi. Tudi lačen ne bo nihče, saj bo stalo ob novi cesti okrog 120 stoj. nic. ki jih bodo postavila pod. jetja iz najrazličnejših krajev. Avtopark bo pri vasi Ajševica. Poskrbljeno pa je tudi za kolesarje, saj jih pričakujejo 20 do 30 tisoč. Za spravilo koles bodo služili trije pro. stori, oddaljeni blizu 1 km od slavnostnega prostora. Dosti dela je s pripravatni. Ni lahka stvar, pripraviti vse potrebno na prostoru, kjer bo 6. septembra okrog 200.000 lju. Kurirska postaja v Svetem pri Komnu. Pionirka iz Rent kaže aktivistu pot mimo sovražne postojanke. Na glavo Draga Masla so Italijani razpisali nagrado 50.M8 Ur. di proslavilo desetletnico osvoboditve Primorske in manifestiralo trdno, enotno voljo, braniti, če bo kdaj potretlio, vsako ped te zemlje do zadnjega diha. Polno zanimivih zgodb, polno neizpodbitnih dejstev Delavci, ki kopljejo na novi cesti, nas prijazno pozdravijo. To so fantje in možje z Vogrskega. Kmalu smo v živahnem pogovoru. »Vidite«, nam razlaga posta. ren možakar, «naši vasi ni nikdar nihče rekel drugače, kakor Vogrsko. Pa so prišli Italijani in so začeli slovenska imena pačiti, Imena naše vasi nikakor niso mogli prilagoditi italijanski govorici, zato so jo krstili z novim imenom; Villa di Monte vecchio«. Tem zdravim primorskim ljudem žari v očeh ljubezen do domovine, do nove Jugoslavije. Nikdar več pod Italijo! ((Pljuvali so nas, ker nismo znali na uradih govoriti italijansko«, nam pripoveduje drugi možakar. »Nekoč sem šel na sodnijo za pričo, pa sem si mo. ral sam najeti in sam plačati tolmača. Pa so me kljub temu gledali kakor psa — nazadnje pa me je pisar udaril s pestjo po obrazu«. Polno zgodb o ponižanju in trpljenju, polno nepozabnih dogodkov. Ni čudno, da se je to ljudstvo v narodnoosvobodilni borbi tako enotno dvignil in udarilo po sovražniku. Kaj takega še ni pisala zgodovina. Sredi leta 1942, ko fašistični megafoni oznanjajo zmago za zmago, začne po Pri. morskem kliti seme upora in se kimalu tako razraste, da pridejo partizanski borci tja v Beneško Slovenijo, na ozemlje, o katerem pravijo Italijani v vseh svojih superlativih, da je čisto italijansko. Lahi so besneli, napadali in padali pod partizanskimi svinčenkami. Sa. mo pri Kolovratu jih je padlo okrog 300. Na tem malem kosu zemlje, kjer je fašist 25 let gradil kasarne in bunkerje, so dosegli partizani uspeh za uspehom, zmago za zmago. Te zmage so bile nekaj več, kakor upor v navadnem pomenu besede To so bile zmage ljudstva, kj je vedelo, da vstaja v novo življenje. In ker je to vedelo, si je ie med bojem volilo organe oblasti. V septembru leta 1944 so bile celo v Reziji volitve KNOO. Pa ne samo to. Ljudstvo se je zbiralo tudi na zborovanja, čeprav je bila dežela polna sovražnih posadk. Najbolj veličastno ie bilo zborovanje v Vipavski dolini 30. ju. lija 1.944, kjer je bilo zbranih 6000 ljudi. Ko se pogovorimo z ljudmi o preteklosti, se zasuče pome nek na sedanje razmere ((Kako živimo? No, ni ie vse najbolje, pa smo kljub temu zadovoljni. Saj vemo, da imamo v Jugoslaviji svetlo bodočnost, pod Italijo pa smo bili obsojeni na propast. Fašisti nam niso vzeli samo šol, ampak so nas tudi gospodarsko do nagega slekli. Kako tudi ne, saj je bil župan fašist, trgovec fašist, banko je imel fa šist- Zato pa: nikdar več Italije, tukaj je Jugoslavija!« Tukaj je Jugoslavija! T« vzklik, napisan z velikimi črkami na neštetih primorskih hišah, bo primorsko ljudstvo skupno z ljudstvom iz vse Slovenije dne 6. septembra ponovno povedalo vsemu svetu na glas. Zato pa: 6. septembra vsi na Okroglico! Pridite! FRANCE SUSTERSIC Prvi Indijec na Triglavu V ((Litostroju«, jeseniški ' železarni, na Vrhniki, v Vevški papirnici dela več indijskih Inženirjev. Povabili so enega oi bilo konca. Nekdo se je spomnil, naj bi zapel kako indijsko pesem. In res je zapel pesem največjega indijskega pesnika Rabindranatha Tagora «0 lepi princezi«. Vpisal se je tudi v knjigo. Takole je napisal: Kako lepa je vaša zemlja! Ne poznam drugih hribov, toda čutim, da so vaši med najlepdi. mi. In kako jih ljubite! Vem, da je bil Triglav vaš simbol v borbi za svobodo in zdaj sem Mm videl, kako mogočen je». Ql petinsedemdesetletnici PRIPRAVE NA VELIRI PRAZNIK PRIMORSKE TRST, sobota 29. avgusta 1953 vrehe Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z delnimi poobia-citvami. — Včerajšnja najvj§ja temperatura v Trstu je bila 24 stopinj; najnižja pa 17.3 stopinje. PRIMORSKI DNEVNIK It A Dl« Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 18.15: . Chopin: Sonata za čelo in klavir. Prokofjev: I- sui a leta «Chout». — Trst II.: 18.15: Rahmaninov: Koncert st. 3 v d-molu. — Trst I.: 20.30: Pesmi raznih narodov. _ Slovenija: 18.00: Poje Ljubljanski komorni zibor. jipjf-:- 4 • ' ................ . inli-i-iili! Kaj je z avtonomno deže|Iz beneških vasi Furlanija - Julijska krajina? Dežela Furlanija — Julijska krajina, ki jo člen 116 ustave opredeljuje med dežele skate-rim so priznane izredne oblike in pogoji avtonomije po posebnih statutih, uveljavljenih z ustavnimi zakoni», ni bila ustanovljena kakor druge dežele, ki jih omenja člen 116, ker so z začasno X. normo italijanske ustave za Furlanijo suspendirali uveljavljenje člena 116. Zato veljajo za našo deželo «začasno» iste določbe kot za dežele, za katere bi moral veljati normalni statut. Ker druge dežele niso bile ustanovljene, tudi niso po omenjeni normi X. «začasno» ustanovili naše dežele. Omenjena norma ustave pravi: «Za deželo Furlanijo — Julijsko krajino, ki jo omenja člen 116, se začasno uveljavijo splošne določbe odseka 5. drugega dela, pri čemer se zagotavlja zaščita jezikovnih manjšin po členu 6». Vsi tisti, ki so sploh načelno proti ustanavljanju avtonomnih dežel, posebno pa še nasprotniki avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina, so bili vsi navdušeni nad omenjeno normo X., ki je zmedena in protislovna tudi po mnenju tistih, ki so sestavljali ustavo. Vsi nasprotniki deželnih avtonomij so svoj čas kričali, da bi pomenilo ustanovitev dežele Furlanije — Julijske krajine pravo izdajstvo, kakor da ne bi šlo za upravičeno zahtevo. Ti ljudje trdijo, da bi avtonomija pomenila priznanje, da je Furlanija dežela mešanim prebivalstvom. Spominjamo se pa, da je senator Tessitori, ki je pred leti zagovarjal podelitev p osebne avtonomije Furlaniji, na seji ustavodajne skupščine dne 27, junija 1947 izrecno izjavil: sNa noben način se ne more šteti dežela Furlanija — Julijska krajina za deželo s prebivalstvom mešane narodnostiti. Nasprotniki avtonomije pa niso bili zadovoljni niti s to izjavo ter so s svojimi protesti dosegli omenjeno normo X., ki je deželi «začasno» odvzela vse ugodnosti posebnega statuta, hkrati pa res označila Furlanijo kot mnogorodno deželo, saj pravi, da je treba ohraniti zaščito jezikovnih manjšin. Zato je res čudno, da se ljudje, ki se tako bojijo priznati obstoj manjšin v Furlaniji, zadovoljujejo z omenjeno normo. čeprav ravno člen 116 u-stave te manjšine ne omeni. Seveda pripravljeni so požreti tudi to grenko pilulo, samo dl Furlanija ne dobi samouprave. Glede »začasnostin so tudi našli za lase privlečeno razlago, češ da je treba najprej u-stanoviti deželo z normalnim statutom ter da bo šele nato možno ustanoviti deželo s specialnim statutom. Ker pa je dežela z normal-, n im statutom še teže ostvar-Ijiva kakor dežela s posebnim statutom, služi pač norma X. samo zato, da ostane vse samo pri starem. Kakor da bi še ne bilo dovolj, vpletajo v to vprašanje še Trst, ki nima s tem prav nobene zveze. Omenjena norma X. pa ima čisto drugačen pomen, kajti njena «začasnost» bi morala že zdavnaj poteči. Ko je Gronchi na seji ustavodajne skupščine 30. oktobra 1947 predložil začasne določbe, je pojasnil, da dodeljeni člen ne osporava že priznane avtonomije Furlaniji, marveč da prepušča uresničenje posebne avtonomije novemu parlamentu. To je torej pomenilo, da ni treba prej začasno uresničiti normalnega statuta, marveč da se dokončna odločitev prepušča parlamentu, ki bi se bil moral izreči o uresničenju avtonomne dežele. To bi se bilo tudi zgofiilo, če ne bi manjšina poskušala ovirati uresničenja volje večine furlanskega prebivalstva, tako da bi v Rimu mislili, da gre za nesoglasje. Vsakikrat, ko je kazalo, da bi kdo zahteval u-resničenje avtonomije, se je začela polemika z namenom, da se stvar odloži. Nekateri so celo grozili s strašilom z onstran meje in dejali, da bi u-resničenje eposebne dežele« pomenilo, odpreti vrata tujcu. Zaradi take politike pa je naša dežela utrpela tudi veliko gospodarsko škodo. Dovolj je, da primerjamo naš položaj, s položajem Južne Tirolske, pa bomo videli veliko razliko v gospodarskem stanju med tema deželama, da pri tem niti ne poudarjamo politične diskri- minacije, ki nikakor ni v čast državi in vladi, ki se ponašati z «demokratično» ureditvijo. Ta politika dvojne mere, ki priznava Francozom in Nemcem njihove narodnostne in gospodarske pravice, pa te pravice zanika Slovencem in Furlanom, do kraja razgalja lažno italijansko demokracijo. BENEŠKI SLOVENEC Partizanski tabor na Okroglici Danes je zadnji dan vpisovanja za izlet na Okroglico. Samo še dopoldne bodo na sedežu Zveze slovenskih prosvetnih društev v Ul. Ascoli št. 1/1. sprejemali potne liste in vpisnino v znesku 800 lir. Zamudniki naj zato pobite z vpisom. Izpili na srednjih šolah Sprejemni izpit v I. razred nižje srednje šole (gimnazije) in popravni izpiti na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se pričnejo 7. septembra ob 8.30 po vratnem redu, ki je naznanjen na razglasni deski vsake šole. Licejska in učiteljska matura se pričneta 23. septembra ob 8.30 ure. Vpisovanje na srednjih šolah Vpisovanje na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo od 1. do 25. septembra. Podrobnosti o načinu vpisovanja so razvidne z razglasne deske vsake šole. Ker rok za vpisovanje ne bo v nobenem primeru podaljšan, se vsem prizadetim priporoča, naj ne odlašajo do zadnjega, da ne bo prevelikega navala in da ne bodo primorani izgubljati časa z dolgim čakanjem. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Ra-štel št. 26 - tel. 33-49. Nazadovanje turizma v Nemah Pred vojno so bile Neme pri. ljubljeno turistično središče, ki ga je obiskovalo mnogo letoviščarjev, zlasti poleti. Toda septembra 1944 so Nemci v protinapadu kraj porušili. Čeprav so po vojni obnavljali poslopja, je ostal ta trg precej zapuščen. Zato se tudi ni več opomogel, kar se tiče gibanja letoviščarjev. Se mnogo vil čaka na obnovo, poleg tega pa bi morali poskrbeti za okrepitev gostinstva. Predvsem niso zadovoljive prometne zveze. Pred kratkim so sicer uvedli novo avtomobilsko progo s Tarčentom, ki je pomnožila dosedanje zveze z Vidmom in Čedadom ter Krnahtsko dolino. Upoštevati moramo, da sedaj mnogi turisti prihajajo z lastnimi vozili. Zato nastaja važno vprašanje vzdrževanja cest, od katerih ni pri nas nobena asfaltirana. To pa je tudi glavna pomanjkljivost, kajti prašne ceste ne morejo pribavljati avtomobilistov in motociklistov. Poleg tega so te ceste tudi polne lukenj. Za razvoj turizma bi morali tudi bolj poskrbeti za pro- pagando. Pomislimo le na lepote Romandola in Trlana v gornji Krnahtski dolini! Res, da je letos že prepozno, zato pa naj začnejo misliti na prihodnjo pomlad. Svoj čas so mislili ustanoviti poseben odbor, ki bi proučeval možnosti turizma, toda zaradi osebnih nasprotij je vsa stvar zaspala, kar nikakor ni v čast domačinom. Na vsak način pa pričakujemo precejšen obisk tujcev ob tradicionalni «šagri» za mali šmaren («Marija devica opankami))). Pričetek pouka na šolah Šolsko skrbništvo je te dni prejelo okrožnico prosvetnega ministrstva, v kateri je napovedan začetek pouka v šolskem letu 1953-54 na vseh šolah. Na osnovnih šolah se bo pouk pričel v ponedeljek 28. septembra; na nižjih srednjih šolah v ponedeljek 5. oktobra in na vseh ostalih višjih šolah v ponedeljek 12. oktobra. Nova učna knjiga za slovenske osnovne šole Kakor smo svojčas že poročali, je ZSPD v Gorici izdala abecednik in berilo za prve razrede slovenskih osnovnih šol v zamejstvu, z naslovom «Slovenska knjiga«. Ta knjiga je bila predložena tufli p£3y svetnemu ministrstvu v Rimu, ki jo je maja letos odobrilo in vknjižilo v svoj register pod št. 27.118, ter jo zato lahko u-porabljajo vse slovenske osnovne šole pod Italijo. Knjiga je urejena po najnovejši učni metodi. V svojem prvem delu ima poleg vsake črke tudi lepe mnogobarvne slike, ki olajšajo učenje abecede, v drugem delu pa so številni sestavki v prozi in pesmi, kjer so zastopani vsi starejši slovenski pisatelji, pred vsem pa mladinski klasiki od Frana Levstika do Otona Zupančiča. Ker se bliža novo šolsko leto, ponovno opozarjamo naše učiteljstvo na to knjigo ki je neogibno potrebna tako njim kakor vsem otrokom prvih razredov slovenskih osnovnih šol. Knjigo prodajajo po slovenskih knjigarnah v Gorici in stane 300 lir izvod Pt) IISMIH LETIH ZAULflfiEU/miJa Nova vlada obljublja zakon za izplačilo vojne škode Zakonski osnutek določa izplačilo 30 milijard lir na leto Čeprav teče že deveto leto, odkar se je končala druga svetovna vojna, pa rimska birokracija še vedno nj «utegnila» predložiti parlamentu v odobritev osnutek zakona, ki naj bi uredil izplačilo vojne škode tistim, ki so bili med zadnjo vojno prizadeti v svojem imetju. Po večletnem romanju je sicer ta zadeva že pred nekaj meseci prišla v poslansko zbornico, vendar pa je zaradi njenega razpusta ostala v predalu. Morda se bo z novo vlado, ki ga je že postavila na svoj dnevni red, tudi ta problem približal rešitvi? Upajmo. Zakonski osnutek predvideva. da bodo na račun vojne škode izplačevali po 30 milijard lir letno, dokler ne bodo izplačali vse priznane škode, kar bo seveda trajalo precej let tudi potem, ko bo zakon sprejet. Osnutek predvideva tudi delni povišek ocenjene vrednosti, ker je bila ocena izvršena na podlagi cen iz leta 1943, ki so bile nedvomno mnogo nižje od današnjih. Ker bosta deležni odškodnine tudi velika in srednja industrija, ki doslej nista bili med tistimi, ki so prejemali akontacije, je zanimanje za odobritev tega zakonskega osnutka precejšnje. Besedilo sporazuma o poravnavi spora v predilnici v Ronkah V glavnem so delavke dosegle samo sklicanje tehnične komisije, ki bo pregledala delovne pogoje 26. avgusta ob 20.45 je bil v prisotnosti goriikega prefekta sestane^ predstavnika UIL (g. Giustinianija), Delavske zbornice (Bergomasa) ter CISL (Ciana) in ravnatelja Zveze industrijcev v Gorici inž. Fer_ foglie. Sestanejc je bil sklican zaradi pregleda položaja, ki je nastal v predilnicah v Ronkah in poskusa rešitve spora med delodajalci in uslužbenci. Po podrobni razpravi sta obe strani podpisali sledeči spora, zum: 1. Uslužbenke «Tržaških predilnic« se vrnejo zopet na delo fc 20 statvam dne 27. avgusta t. 1. 2. Ravnateljstvo predilnice bo do istega dne določilo svoja dva predstavnika v paritetno tehnično komisijo, ki bo sklicana v najkrajšem času in kateri bo dajal navodila tudi goriški prefekt. 3. Ravnateljstvo predilnice bo uslužbencem izbrisalo vse kazni, izrečene proti njim za časa stavkovnega gibanja, toda ekonomske posledice stavbe bodo nosili uslužbenci sami 4. Paritetna tehnična komisija bo najprej pregledala položaj, ki je nastal v zvezi s povečanjem števila statev od 16 na 20 Druge probleme, na. našajoče se na dodelitev večjega števila strojev, pa bo ko. misija preštudirala kasneje. 5. Sindikalne organizacije se obvezujejo, da bodo zatrle takoj vsako stavkovno gibanje, ki bi se začelo zaradi zgoraj navedenih problemov. Odmevi nezgode na cesti Ločmk-Moša O vzrokih nesreče, ki se je dogodila pred dnevi na cesti Ločnik-Moša, katere žrtev je postal podčastnik tržaške civilne policije Bruno Zoff, se do danes še nič ne ve. Kljub temeljitim preiskavam prometni policiji še ni uspelo zaslediti povzročitelja nesreče. Na kraju nesreče so ostali odtisi gum tovornega avtomobila iz česar se da sklepati, da se je šofer avta, ko je povozil ko. lesarja, oddaljil in se hotel ta. ko izogniti vsaki odgovornosti pri nesreči. Policija je še ved. no na delu, da bi zasledila krivca. Kakor smo že poročali, so Bruna Zoffa odpeljali hudo ranjenega m s pretresom možganov v bolnico Brigata Pavia. Njegovo stanje je še vedno nevarno, čeravno se je vče. raj popoldne za malenkost zboljšalo. Zdravniki se še ved. no nočejo izreči o njegovem stanju. Ko bo stopil novi zakon v veljavo, bodo odpadli tudi vsi predpisi za izplačilo akontacij, ki so jih do sedaj izplačevali po posebni lestvici. Do take akontacije imajo sedaj pravico predvsem tisti, ki so izgubili obleko, pohištvo in druge hišne potrebščine. Seveda se pri tem upoštevajo samo najnujnejši predmeti, ter premoženjsko stanje oškodovanca. Do akontacije imajo pravico tudi obrtniki, ki zaposlujejo največ 5 delavcev, manjše industrije in trgovci. V poštev pridejo tudi gostilničarji, svobodni poklici, težaki in obrtniški delavci v kolikor se tiče odškodnina njihovega orodja ter opreme študijev in laboratorijev, ki je bila razdejana v drugi svetovn; vojni. Neznanci odnesli kolo Pred nekaj dnevi je Roman Angelilli iz Ul. Duca d’Aosta prijavil kvesturi tatvino moškega kolesa znamke «Bian-chi«, last njegovega svaka 40-letnega zemljemerca Etto-reja Bolterija iz Ul Garzaroli št. 10. Bolteri, ki je začasno zdoma, je imel shranjeno kolo v kleti svojega stanovanja. Ko je pred dnevi šel njegov svak v njegovo stanovanje, da bi pogledal, ali je vse v redu, je zapazil da je iz kleti zmanjka, lo kolo v vrednosti 30.000 lir. Goriška kvestura je začela ta. koj s preiskavo in zasledovanjem tatu. Pred dnevi, in sicer dne 25. t. m., pa je podoficir Alojz Vitale, medtem ko se je mudil na Majnici, zagledal v jarku kraj ceste zapuščeno moško kolo, ki ga je takoj oddal kvesturi. Iz podatkov, ki jih je Angelilli oddal kvesturi pri prijavi tatvine, so takoj spoznali, da je kolo last geometra Bolterija in ga vrnili lastniku. Kvestura nadaljuje preiskavo, da bi izsledila tatu. Obisk tatov v dveh stanovanjih Prejšnjo noj so bili neznanci na delu v Drevoredu XX-septembra. Najprej so vdrli v tobakarno, last 64-letne Angele Cheberi vd. Šuligoj. Da so prišli do cilja, so tatovi vlomili vrata in odnesli iz lokala o-krog 25.000 lir ter dve steklenici likerja. Ko je lastnica drugo jutro opazila tatvino, jo je takoj prijavila kvesturi. Ker jim to ni zadostovalo, so neznanci isto noč obiskali še dvorišče stanovanja št. 54 in odnesli rezervno kolo avta, last 30-letne Erike Pavlin. št. Peter Slovenov Pisali smo že o velikih gmotnih Žrtvah, ki jih morajo ljudje prispevati za obnavljanje cerkva. To se dogaja zato, da ljudi tesneje pritegnejo na klerikalne kroge, -kar potem izkoriščajo ipri volitvah. Tudi v Gorenjem Barnasu opravljajo prevelika dela pri obnavljanju cerkve, zlasti če jih primerjamo z bednim gospodarskim stanjem prebivalstva Gorenji Barnas spada pod občino St. Peter Slovenov. Vas je zelo razkropljena, tako da jo človek prehodi komaj v eni uri. Cerkev sedaj obnavljajo in so porabili dosti denarja zlasti za okrase pri velikem oltarju, za razne podobe in križe, za svečnike itd.. Koliko je stala vsa ta obnova? Točnega računa ne moremo napraviti, ker take stvari ne pridejo v javnost. Na vsak način pa lahko trdimo, da je bil strošek zelo velik. Cerkveni krogi mislijo najbrž, da bodo ljudje zaradi tega bolj ljubili svojo cerkev ter da bodo bolj tesno navezani na župnika Medtem ko porabijo toliko denarja za ta dela, pa je v Gorenjem Barnasu nešteto drugih del, ki so bolj potrebna. ; Seja izvršnega oiora bonzorcija za borbo prali loči v Irmino 2e pred dobrim pol letom se je v Krminu ustanovil kon zorcij za borbo proti toči, ki je do danes dosegel že velike uspehe. Vanj se je vpisalo že precej članov, predvsem vinogradnikov ih sadjarjev, ki so uvideli v njem možnost uspešne' Borbe proti toči, enemu najhujših uničevalcev grodja in sadja, s katerim se preživlja večina kmetovalcev v kr-minski in števerjanski občini. V četrtek je na krminski občini imel redno sejo izvršni odbor konzorcija Udeleženci sestanka so najprej odobrili zapisnik zadnje seje, nato pa so prešli na obravnavo finančnega stanja konzorcija. Izvršni odbor je sklenil, o-premiti v najkrajšem času vse postaje s potrebnimi raketami ker je bila zaloga potrošena ob zadnji nevihti v soboto. Nevihta je bila zelo huda in je pretila uničiti vse pridelke vinogradnikov in sadjarjev; le pravočasen nastop oziroma izstrelitev raket je rešila kmetovalce velike škode. Člani so se nadalje pomenili tudi o dobavi potrebnega raketnega materiala iz Verone za skladišče v Krminu, ki bo moralo zadostiti vsem potrebam v letošnji zimi. Za dobo po trgatvi je izvršni odbor sklenil sklicati izredno skupščino vseh članov konzorcija za borbo proti toči, na kateri bodo razpravljali o dejavnosti konzorcija od njegove u-stanovitve do danes. Diskusija je bila zelo živahna. V glavnem so vsi poudarili uspeh, ki ga je do danes imel način borbe proti toči z raketami katerega uporabljajo tudi onkraj meje v Jugoslaviji. Prav zaradi tega je izvršni odbor pozval vse kmetovalce te pokrajine, da se čimprej vpišejo v konzorcij, hkrati pa je na razne prizadete ustanove, organizacije in podjetja naslovil prošnjo za finančno pomoč konzorciju, ki je imel ogromno stroškov posebno v začetku svojega delovanja zaradi izgradnje novih raketnih postaj na raznih krajih -------- DAROVI Za Dijaško Matico so darovali: N.N. - Poljane 1.000 lir, Birsa V. 2.000, Koblar Stanko 1.500, N.N, - Gorica 5.000, v So-vodnjah nabrali 6.400, N.N. -Doberdob 500, Stekar Anton -Steverjan 25 kg. hrušk. Vsem darovalcem najlepša hvala S TURNEJE JUGOSLOV. MLADIH NOGOMETAŠEV Jugoslavija - Indonezija 2:0 (0:0) Pred približno 50.000 gledalci je odigrala jugoslovanska reprezentanca v Djakarti svojo drugo tekmo na turneji po Indoneziji. Za nasprotnika je imela reprezentanco Indonezije. Tekma se je končala z rezultatom 2:0 (0:0) v korist Jugoslavije. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik republike Indonezije dr. Sukarno. V prvem polčasu so bili jugoslovanski nogometaši ves čas v premoči, kljub temu pa vseeno niso mogli doseči gola. Zaslugo zato ima predvsem dober vratar Indonezijcev Andervin, ki je ubranil nekaj ostrih strelov jugoslovanskih napadalcev. Prvi gol so Jugoslovani dosegli v 15. minuti drugega polčasa po Veselinoviču. Pred koncem igre so Indonezijci popustili in Milutinovič je dosegel še en gol za Jugoslavijo, tako da se je tekma končala z 2:0. prvenstvo 24 , soboto v LuS# Zapadlost bencinsi hoponov Trgovska zbornica ponovno obvešča, da dne 31. t. m, zgubijo veljavo kuponi za bencin in sicer; kupon za 5 litrov ben. cina zelene barve in kupon za 10 litrov sive barve. Vsi tisti, ki imajo omenjene kupone, so naprošeni, da dvignejo bencin do določenega dne. KINO VERDI. 17; «Krila na vetru«, E. Wiiliam. CENTRALE. 17: ((Lepotice noči«, G. Filipps in G. Lollo-brigida VITTORIA. 17: «Don Camillo«, Fernandel. MODERNO. 17: «Zadnji Mohikanec«, J. Hall. LETNI. 17: «Skupno življenje«, G. Holliday. ODBOJKA ZDA - Hrvatska 3;2 (13:15, 15:1, 15:8, 10:15, 15:8) Na svoji turneji po Jugoslaviji so ameriški odbojkarji odigrali svojo drugo tekmo v Zagrebu proti reprezentanci Hrvatske. V začetku je bila hrvatska reprezentanca boljši nasprotnik, pozneje pa je popustila in sploh pokazala slabo igro. V prvem setu so Hrvatje vodili že 10:0, vendar so uspeli zmagati v tem setu komaj s 15:13. Porazen rezultat pa so doživeli v drugem setu (15:1), tretji in peti set so izgubili z j Francije, Italije. Ko je bilo ob rezultatom 15:8, medtem ko jim j J2. uri pečatenje že zaključe-je uspelo četrti set odločiti v j no, so prišli Jugoslovani, ki so svojo korist s 15:10. Zmaga ] se iz kdo ve kakega vzroka ameriških odbojkarjev je bila j zakasnili. Vendar so lahko o-zaslužena. Dirkališče v Oerlikonu pri Zuerichu, kjer je bilo svetovno kolesarsko trostne dirke. Cestne dirke za diletante in profesionalce pa bodo v DANES NADALJEVANJE SVE10VNEGA KOLESARSKEGA PRVE0$ V Luganu dirka diletanN^ Vpisanih je 110 dirkačev, med njimi tudi ^ Jugoslovanov. Profesionisti bodo dirkali v LUG ANO, 28. — Danes zjutraj ob 9. uri se je pričelo pe. Čatenje koles za jutrišnjo dirko diletantov. Vreme je bilo lepo, kar daje upanje tudi za jutrišnji dan. Prvi so prišli Luksemburžani, ki so bili na mestu že četrt ure pred začetkom. Potem so prišla moštva Posarja, Poljske, Irske, Avstrije, Anglije, Švice, Danske, pravili te formalnosti, medtem iStraigh (ZDA) 6:3, i Prizor z odbojkarske tekme med reprezentancama Jugoslavije in ZDA; tekmo so odločili Jugoslovani v svojo korist s 3:2. El tuj e v in Julin najboljša v Evropi na 400 m z zaprekami ko je ostalo odprto vprašanje udeležencev iz Liechtensteina. Skupno je pravilno vpisanih za jutrišnjo dirko 11Q dirkačev. Poleg zgoraj naštetih moštev so vpisana še moštva Nemčije, Avstralije, Belgije, Kolumbije, Španije, Finske, Holandske, Madžarske, Indije, Jugoslavije, Nove Zelandije, San Marina in Švedske. Iste formalnosti so bile popoldne za profesioniste. Italijansko moštvo je sledeče; Cop. pi, Magni, Defilipis, Fornara, Gismondi, Petrucci, Rosello Vincenzo in Astrua, Nyers se je vrnil TRST, 28. — Danes je z o-rient-ekspresom potoval skozi naše mesto nogometaš Nyers, ki se je vrnil iz Jugoslavije. Izjavil je, da namerava ponoviti svoje zahteve upravi In-terja. Ce Inter teh zahtev ne bo sprejel, potem se bo preše, lil v Južno Ameriko, najbrž v Kolumbijo. Talbert (ZDA) ; Hoad (A) 6:4, 6:4. 6.4; Rose#’1 ODLIČNI REZULTAT1 NEMŠKIH PLAVAL^ V Wolfenbiittelu je f>lla ško prvenstvo v plavanl% i katerem so se uveljavili r’, starih ((asov« Kleina i0^ manna predvsem mladi P^,.; ci in plavalke. Boljši r 100 Hirscb m prosto: nu«- ,rn 200 m prosto: LehmanU , j:# Razen Litujeva, o čigar rezultatu smo poročali, je na sovjetskem državnem prvenstvu dosegel tudi Julin v teku na 400 m z zaprekami čas pod 51 sekund, kar pred njima še ni uspelo nobenemu Evropejcu. Lestvica najboljših tekmovalcev v tej disciplini ie sedaj takale; 50"6 Hardin (ZDA) 1934 50”7 Moore (ZDA) 1952 50”7 Litujev (SZ) 1953 50”9 Julin (SZ) 1953 51”1 Cochran (ZDA) 1948 51”3 Yoder (ZDA) 1952 51”3 Culbreath (ZDA) 1953 51"4 Ault (ZDA) 1949 51”6 Patterson (ZDA) 1936 51”6 Hoelling (Nemč.) 1939 51 ”6 McBain (ZDA) 1940 51”6 Arifon (Franc.) 1948 51"6 Filiput (It.) 1950 51”6 Blackman (ZDA) 1952 Litujev je dosegel 1. 1949 čas 52,7, v letu 1950 52,4 nato 51,7 v letu 1951 in 51,2 v letu 1952. Na evropskem prvenstvu v Bruslju 1. 1950 je bil drugi s časom 52.4 za Fili-putom (It. 51,9), prav tako pa je bil drugi na olimDiadi s časom 51,3 za Američanom Moorom (50,8). Julin pa je od 1949 vsako leto napredoval tako; 53,6, 53,1, 52,1. Na zadnjem sovjetskem prvenstvu pa sta bila postavljena še dva nova sovjetska rekorda in sicer na 800 m Iva-kin 1:49,6 (drugi Aleksijuk 1:51,3, tretji Cevgun 1:51,4) in v skoku v daljino — ženske Cudina 1,69 m. Drugi pomembnejši rezultati: Krogla - ženske: Zibina 15,18, Tučkevič 15,07. Skok s palico; Braznik 4,30. Knjazev 4,27, Sukarev 4,20. Krogla; Grigalka 16,49, Lipp 16,27, Fedorov 16,15. 100 m; Sukarev 10”8, Riabov in Sanadze 10”9. 100 m ženske; Džališvili 11"9 (Turova 11”8 v semifinalu) Daljina: Saratov 7,43, Gri- gorjev 7,40, Rotov 7,19. Disk: Grigalka 50,27, Krivon-sov 49,92 400 m — ženske: Petrova 56”2, Solopova in Otkolenko 56”3. Nadalje je postavila svetovni rekord na 800 m Otkalenko -Pletnjeva z 2:07,3 (prejšnji njen rekord 2:08,2). Vladimir Kutz pa je pretekel 5000 m v 14:02,3. JUGOSLOVANSKA ZENSKA LAHKOATLETSKA REPREZENTANCA Po državnem prvenstvu je bila določena naslednja ženska reprejentanca za nastop v Muenchenu: 100 m: Babovič, Bogič; 200 m: Bogič, Stefanovič; 800 m: Safar, Tuce; 80 m ovire: Babovič. Butja (Bajželj); 4 x 100: Knez, Butja, Bogič, Babovič (Bajželj); višina: Sima, Tuce (Kovač); daljina: Majcen, Tuce; krogla: Radosavljevič, Kotlušek; disk: Matej, Borovec (Homolja); kopje: Ka. luševič, Koška. * * * Na tekmovanju v Luksemburgu so bilj doseženi tile boljši rezultati: daljina: Taima (Japonska) 7.06, Sonoda (Japonska) 7,06; troskok: Da Silva 15,10. * * * Mošl^a lahkoatletska ekipa «Rotweissa« iz Oberhausena bo nastopila v soboto in nedeljo v Zagrebu proti atletom Dinama. To bo povratno tekmovanje. Hkrati bo v Zagrebu tudi III. kolo zvezne lahkoatletske lige. V konkurenci moških ekip se bodo borila moštva Dinama, Mladosti in ljubljanskega Odreda. Med ženskim; ekipami pa Mladdst, Dinamo, Odred in mariborski Železničar. S teniških turnirjev EAST HAMPTON, 28. — Četrtfinale ženskega teniškega turnirja: Kanter (ZDA) - perez (ZDA) 6:4, 4:6, 8:6; Mortimer (V.B.) -Ganzenmitller (ZDA) 6:4, 6:1; Rinkel Quertier (V.B.) - Ste-wart (ZDA) 7:5, 6:4; Flechter (V.B.) - Sampson (ZDA) 2:6, 6:4, 6:1. Dvojice: Connolly -Sampson (ZDA) : Joan in An-dy Ross Dilly (V.B.) 6:4, 6:4. # * * RYE, 28. — Rezultati nekaterih ekshibicijskih teniških tekem med ZDA in Avstralijo: Rosewall (A) - Seixas (ZDA) 6:4, 6:4; Hoad (A) - Patty (ZDA) 11:9, 6:2; Wilderspin (A) - Brown (ZDA) 6:1, 6:4. Dvojice; Rose-Hartwig (A) jBrovvn- 1500 m prosto: Lehmann 100 m metuljček-' Kleln Njf| Jansen 1:11.8, 200 m Klein 2:37.1, 100. m prsno: O j pel 1:17.2, 4zlOO m Hamburg 4:51.0, skoki 1 | Sobeck 146.45, skoki s s Hampel 141.62; ženske ' prosto: pritzel 1:10.1, 400 ^ sto; Werther (14 let) 5$. 100 m metuljček. -_(Sm 100 m prsno: 1;?7,,6, 200 m prsno: AhfeS ‘ 100 m hrbtno: Schmidt , 200. n ' ■ ■ -------lM 4x100 kord), 1:22.6, :A< hrbtno: Schmid* ,.jr, n mešano: 5:39.9, 4x100 m prosto: P " dorf 4:59.5, skoki z deske' Hartungen 120.28,skoki * pa; Von Hartungen 82.6 ■ MM Na plavalnem prvem zuzemske, ki je bilo v v^ genu, so bili doseženi 11 nji boljši rezultati: 400 Thije 4:58.1, 1500 m: T®n Vi 20:15.8, 100 m hrbtno: v jj) Veen 1:10,9, 200 m prsn°',^ kering 2:49.0, 200 m PTS'‘°jjll( kering 2:49.0. 200 m o*c Buijze 2:44.8; ženske "U pi>: prosto: Wielema 1:07.7, ^ Ploeg 1:09.1, Vonk i:0W> Jf(t» VVielema 5:22.1, ^an <;(d1* 5:29.6, Peeters 5:29.8, Van Brenk 21:12.7, 22:06.0, 100 m hrbtno: 1:14.4, De Korte IB5?' prsno: Bruins 3:00.2, Gerri # 3:01.2, Van Opstet 3:01-5^ metuljček: Gerritzen L GLEN COVE, 28. — Četrtfinale na teniškem turnirju: Davidson (Sved.) - Larsen (ZDA) 6:3. 10:8. Trabert (ZDA - Flam (ZDA) 8:6, 6:3. Dr. Peter šahovski TrifunovlC velemojsl^ Ko je dr. Peter Trifunovič na podlagi uvrstitve na medcon-skem turnirju v Saltjobadenu dobil pravico udeležbe na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka leta 1950 v Budimpešti, so Rusi, da bi ga izrinili, za parno število žrtvovali velemojstra Bondarevskega, s čimer mu je bila udeležba onemogočena, Z dano pravico udeležbe na turnirju kandidatov je imel avtomatično pravico do naslova velemojstra. Kljub temu in lepim uspehom na mednarodnih turnirjih, ki so za FIDE baje edinj kriterij, je tudi mojster dr. Trifunovič in z njim številni prijatelji šaha, morali potrpežljivo čakati na zasluženo priznanje. Poglejmo, na podlagi katerih glavnih uspehov je FIDE podelila Trifunoviču velemojstrski naslov: Dr. Peter Trifunovič je bil rojen leta 1910 v Dubrovniku. Njegovi najpomembnejši uspehi so: 1946; Praga: deli 2. in 3. mesto med 13 udeleženci. 1947: Hilversum: turnir za evropsko prvenstvo; deli 2. in 3. mesto med 14 udeleženci: Cigorinov spominski turnir v Moskvi; dosegel 9. mesto. 1948; Medconski turnir v j Saltjobadenu: dosegel 10. me- sto; Budimpešta: del1 j mesto. 1950; Mar del Plata: in 10. mesto; T Lima: 1 . . tumir Amsterdam; dosegel (jt!. ■ - V deli 2'hi/ v * 1951; Staunton tenham-London: mesto s Pircem in gom z 9 in pol točke P tanovičem, Rossolim0 ’ u ckerjem itd. , del'(j,j 1952: Mar del Plat^eiil^y. in 4. mesto med 18 ^ j i0 Rio de Janeiro: <*c 1 mesto z Eliskasesorm ^oStl 1953 Mar del Pla‘a'n,, 4. mesto pred Piln' „0sSaltj|j lijem, Eliskasesom. * 0fl Guimardom, Bol,l>oC Odgovorni urednik STANISLAV KENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 41. 6 III. nad. - Telefon številka »3-808 In 14-638. — Po Jun predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska številka 73-38 - OOLAS1: od 8. do 12.30 In od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtšlne v širini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 80 Ur — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn Gorica Ul. 8. Pellico 1-11 Tet 33-82 — Rokoolsl se ne vračajo. ————jlO -j NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 800, dol letna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed IJud. repuh. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno ^ (iF Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozernsk'* fri^ Ljubi lana Tr* revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 608 • T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska 0 Z -