Poštnina plačana v gotovini. Cena 25-— lip Spediz. in abb. post. I. gr DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 1'8. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 ueto V. - Ste v. 39 Trst - Gorica 28. septembta 1P51 Izhaja vsak petek Neodvisnost KP Komunistične stranke so vedno, vse dokler so bile v opoziciji, s srdom odbijale od sebe očitke o njihovi slepi pokorščini Kremlju. Z a dvig na oblast so zavestno izrabljale tudi nacionalni ponos in zato so vedno trdile, da so neodvisne. Ta trditev jim je prišla prav posebno takrat, kadar so se njihovi nasprotniki sklicevali na razmere v obstoječih komunističnih državah ter so kazali nanje kot na ,primer za tisto, kar prinašajo lastnemu narodu domači komunisti. Komunisti so vedeli, da so navedene razmere za njih porazne in zato so obljubljali, da ne bodo nikdar uresničili vsega, prav tako kakor so to napravile druge komunistične države, in zagotavljali so, dtf bodo izvedli samo tiste in take reforme, kakor jih bo prizadeti na-rdd res želel. Ni bilo malo naivnežev, ki so verjeli tej njihovi propagandi! Na podoben način skušajo danes tržaški komunisti kominformistii nega krila odbiti od sebe vse očitke ki padajo nanje zaradi izjav nekaterih vodilnih italijanskih komunističnih zvezd, ki so očitno zabrenkale na iredentistične strune in podale vrsto izjav, katere se kaj malo skladajo z uradno kominformi-stično linijo o neodvisnosti našega ozemlja. Tu mislimo na Pajetto, U-garja in druge. Ce očitate našim kominformistom njihovo sorodstvo s temi tovariši, vam užaljeni take rekoč ,obrnejo hrbet. In veste, kako se izgovarjajo? Prav tako, kakor so to delale razne predvojne komunistične stranice v raznih državah, ki ječe danes pod sovjetskim jarmom. Tržaški kominformisti ne priznavajo, da sc odvisni od italijanske komunistične stranke, oni sploh ne priznavajo da so glede narodnostnimi pravic vezani na kakršno koli disciplino do ostalih komunističnih strank. Po potrebi vam razvijejo celo teorijo o namišljeni »demokraciji« med komunističnimi strankami, ki jim dovoljuje, da zastopajo povsod svoje lastne narodne interese. Razlože vam, da je popolnoma logično, če je italijanska komunistična stran-- ka iredentistična in če želi dejansko pripojiti Trst k Italiji. Je pa italijanska stranka... Tržaška komunistična partija je po njihovem nekaj popolnoma drugega. Naši kominformisti enostavno pozabljaj o na vse, kar imajo s Togliattijem skupnega (celo govornike, tisk in še marsikaj drugega) ter vztrajajo pri svoji teori ji neodvisnosti, pri čemer seveda ne povedo, da je samo trenutna taktična in navidezna. To skličeva nje na samostojnost in neodvisnost posameznih komunističnih strank naj bi po zamisli rdečih propagandistov onemogočilo njihovim nasprotnikom, da bi izjave raznih italijanskih komunističnih veljakov upombljali kot dokaze za neiskren v o st kominformistične politike _dc samostojnosti našega ozemlja. Kako naj bi jim vendar očitali Pajetto in Ugarja, ko pa vendar trd'f naši kominformisti sami, da nimajo z njimi prav nobene zveze? Kakor vidimo, je vse prav lepe zamišljeno, zopet jim mnogi nasedajo, prav tako kakor so razni naivneži nasedali ljudem svoječasno po drugih deželah, zaradi česar so danes prekasno kesajo. To komin-formistično sklepanje in razlaga sta celo tako gladka, da je pri tem tud< njim samim pošteno spodrsnilo Njihovo stališče ne vzdrži kritike. Vse politično dogajanje in zgodovina držav, ki so se znašle v komunističnem objemu, nam namreč dokazujeta, da je komunizem povsod en sam in povsod enak. Kaj še neodvisne in samostojne komunistične mrtije'..., To so navadne izvršne agentura Kremlja, kj. da vedn zadnjih petih letih Kremelj že trikrat menjal svojo politiko glede Svobodnega- tržaškega ozemlja in nihče nam ne jamči, da jo bo zopet menjal že jutri. Niti večji narodi, kakor so Poljska, Češkoslovaška, še večja Kitajska, se niso znali upreti komunistični disciplini, pa naj bi se KP STO-ja? V o-stalem se jim kaj takega niti sanjati ne more, sicer ne bi bili komunisti. Toda tudi če bi naši komin formisti kaj podobnega trdili, jim tega, (e nočemo biti slepci, ne moremo verjeti. Zato jim tudi ne moremo zaupati. Teorija neodvisnosti komunističnih strank je morda lepo geslo, toda kaj piškavo dejstvo! * * * iz današnje stiske. In vendar je izhod, je rešitev, ki je pravičnejša in mnogo boljša ne smo za delav-, ca, ampak tudi za gosjpodarja. Vsak pošten človek mora priznati, da so predlogi Sindikatov industrijskih delavcev za rešitev krize ■tovarne FIAT ne le pošteni in učin-; koviti, ampak tudi sprejemljivi ta-j ko za delavce kot za gospodarje. Pri reševanju tako yažnih vprašanj je nujno potrehno sodelovanje vlade, in sicer ne le zaradi a-činkovite vladne moči, ampak v danem primeru predvsem zaradi tega, ker je vlada sama neposredno vsaj deloma kriva sedanje gospodarske krize v avtomobilski in sploh v kovinarski industriji, ker pretesnim davčnim sistemom o, nemogoča razvoj in širšo potrošnjo teh jpToduktov .ter s prednostnimi pogodbami z državami dolarskega področja omejuje domačo proiz^ vodnjo. Gospodarji sami naj se pe končno zadovoljijo s svojimi dosedanjimi premastnimi zaslužki in naj zmanjšajo svoj pohlep ter naj po znižanih cenah vržejo na trg svoje proizvode. .S tem bo kriza rešena ne na račun ubogega delavca, pač pa pravično v korist delavcu in kapitalistu, ki bo s tem korakom le utrdi’ svoje podjetje in ga obvaroval prpd najhujšo katastrofo — pred komunizmom. stičnega napada, je dejal dr. Adenauer. Po njegovih besedah je ta program — ki vključuje gospodarsko sodelovanje nemške zvezne republike v Schumanovem načrtu in o ■ ■mejeno nemško oborožitev — »najboljši način za ohranitev miru \ svetu«. »Brez njega bi postala usoda nesrečne Koreje tudi naša usoda«, jt posvaril kancler svoje sodržavljane; nasprotno pa bi doživeli Sovjeti s popolno vključitvijo nemške zvezne republike kot enakopravnega partnerja v skupno fronto vse družine zahodnih narodov na tem delu sveta paav tako odločilen poraz, kakor so ga doživeli glede A-zije v' San Franciscu v primeru japonske mirovne pogodbe, je rekel. Optimistično in z zaupanjem je naglasil, da lahko pripravijo nameravana pogajanja v Bonnu v resnici tak udarec za Kremelj. Z drugimi besedami se to pravi, je dejal, da bi nemški pristanek na tak »doko-vor« s Francijo, Anglijo ir Združenimi državami tako učinkovito uravnovesil evropsko ravnotežje sil, da bi se lotila Stalinova diktatura skrajno nevarne igre, ki bi jo prav težko dobila, če bi se odločila za napad in začela pohod proti Rokavskemu prelivu. Glede nr svojo domnevo, da je Stalinova diktatura dovolj pametna, da se n; ■bo podala v te samomorilske pustolovščine, je dr. Adenauer zagotovil svojim sodržavljanom, da lahko Atlantska zveza opraviči njihovo upanje -v take pogoje, v katerih bo mogel vzpostaviti zahodni svet pošten in trajen mir s Sovjeti mir, ki bo spet zedinil sedaj razdeljeno nemško ljudstvo in ustvaril iz Nemčije enakopravno in neodvisno državo. »Washintrton Star« pripominja, da ije prišel Adenauerjev govor zdaj, ko nihče ne ve, kaj nameravajo Sovjeti v prihodnjih mesecih, .n ko nastopajo nekateri elementi v. nemški zvezni republiki proti »mi-lovnemu dogovoru« ali pa zahteva-o razne pridržke v njem, zelo n pravem času. Krepki kanclerjev zagovor »sporazuma« pa je tudi zavrnil propagando vzhodnonemških moskovskih lutk, katerih vpitje pa ima seveda zelo prozoren namen. njimi bi radi preprečili uspeh bonskih razgovorov, uporabljajoč grožnje o možni sovjetski oboroženi protiakciji in medene besede o medsebojnem nemškem sporazumu za državno »zedinjenje« na podlagi »svobodnih volitev« v vsej deželi. „ Plače s sramoto" Madžarski list »Magyar Nfemzet« piše, da v madžarskem premogovniku Varpalota dobivajo rudarii ki so izostali od dela brez dovoljenja, svoje plače v ovojnicah s sra moto. Na eni strani teh ovojnic je 'torej obračun plače, na drugi pa je izračunana škoda, ki so io ti rudarji povzročili s svojo odsotnostjo od dela »ljudskemu gospodarstvu« in svojim družinam. 6riki otroci i> vidno v državah 2ažiiem nw5o *■ Mednarodni iitf^r ftdečega križa ki že več kot dve leti poskuša vrniti grjkim staršeip lO.OOP .grških otrok, v poročilu Združenim narodom in Zvezi organizacij rdečega križa v Ženevi javlja, da so pri te’ akciji popolnoma odpovedali sodelovanje organizacije Rdečega križa v Albaniji, Madžarski. Romuniji na Češkoslovaškem, v Bolgariji in Poljski, V svojem poročilu mednarodn odbor RK javlja, da je od vseh prizadetih držav le Jugoslavija sodelovala pri vrnitvi grških otrok in jih je v resnici vrnila 28. Vse ostale prizadete vlade pa so, ali n^ kratko odgovorile, da grških otrok, pri njih ni, ali pa niso pokazale dovolj razumevanja za človekoljubne napore mednarodne dobrodelne organizacije. Državna cenzura cerkvenih govorov Londonski katoliški" list »The U* niverset« objavlja vest, da zapisuje policija v Vzhodni Nemčiji imena vseh katoliških in protestantskih duhovnikov, ki .se v svojih cerkvenih govorih ne držijo smernic komunistične propagande za plebiscit proti obrambni oborožitvi Zahodne 'Nemčije. Te duhovnike bodo klicali na odgovornost, ker »nočejo sodelovati«, in bodo poročali nadzorstvenim oblastem, da jih kaznujejo, če bod-o le-te to smatrale za potrebno. List spravlja ta novi »val zastrahovanja« v zvezo z bližnjimi volitvami v šolske sosvete Vzhodne Nemčije. Jugoslovanska zunanja trgovina V prvih šestih letih povojne dobe je jugoslovanska zunanja trgovina pqp-olnoma negativna. Ce izvzamemo leto 194G in 1947, so vsa ■ostala leta pasivna. V teh dveh letih je bila bilanca aktivna za 1.415 milijonov dolarjev, dočim je bila v ostalih štirih letih pasivna za 10.113 milijonov dolarjev. Odgovorna oblastva opravičujejo to stanje z raznimi bolj ali manj tehtnimi razlogi — kot informbi-rojevska blokada in suša — glavnega razloga — popolnoma zgrešene Titove gospodarske politike, pa ne omenjajo. Sopjeti vladajo na Poljskem Materialni pogoji za življenje na Poljskem so za nekomuniste tako težki, da so mnogi med njimi pri-j siljeni stopiti v službo tajne poli-/ cije, samo da se preživijo. O terr) sta pred nedavnim poročala dva poljska mornarja, ki sta prišia j 10 drugimi poljskimi mornarji na Švedsko, kjer sta svoje zanimive izkušnje iz življenja pod komuni-rtično Poljsko pripovedovala na u-redništvu švedskega dnevnika »Da-gens Nyheter«. Prvi Od njiju, Henrik Skorupka, je pripovedoval, da je sedaj na Poljskem silno težko živeti, če seveda nisi član komunistične stranke. Industrijski delavec, ki ni pa^ tijec, .zasluži ,450.zlotov; par novih čevljev stane 350 plotov, steklenica žganja Pa 150 .zlotov. Ge hočeš živeti komaj dostpjpo življenje, moraš postati član komunistične stranke, zakaj y, novi »brezrazredni« družbi so te raziike v življenju. ne-člana, in čjana paptije — ogromne Vsa važnejša mesta v državi i-rnajo zasedena Sjovjeti, ki ne znajo, , govoriti, poljsko. Za primer, je drugi od, ubežnikov, Ignac Hezel. povedal sledeče: Ko je njihova ladja odplula v Kolobzel, je prišel na ladjo pregledovat neki general, ki je 'hi'l poveljnik poljskega obal-) nega topništva. Nosil je jjoljsko u-niformo, toda govoriti ni znal niti. besedice po poljsko; govoril je 'r, svojo ruščino. Tudi oba njegova pribočnika, po činu stotnik in poročnik, sta nosila poljske uniforme a govorla sta le po rusko. Vohunski sistem v današnji komunistični Poljski cvete, kot še nikjer in nikoli. Prav ta nezaupljivost Ho vsakogar ustvarja dobesedno nemogoče življenje. Nezaupanj^ je vsesplošno, toda citati ga je mo, goče komaj na obrazih, kajti vsi jeziki molče, v strahu, da ne pri dejo v roke komunistični tajni policiji, ki je pod sovjetskim nadzor- stvom. In vendar poljsko ljudstvo v masah pristopa k tajni policiji, samo zato, da si pridobi najosnovnejša sredstva za življenje. Zato zaupanja, tistega širokega zaupanja, ki je bilo nekoč tako značilno za slovanskega človeka, danes ni nikjer več. Verska svoboda je komaj še t> radno dovoljena, toda protiverska propaganda .po tovarnah n vojašnicah postaja vedno močnejša in o-svajajoča- Zaključek zasedanja gospodarska in socialnega sveta Konoaiio- se; je,- v Z^nevi.trinujito zasedanje Gospodarskega in socialnega sveta ZN, ,ki se je načelo 30> julija in na katerem so na..83 plenarnih sejah obravnavali skupno 57 različnih gospodarskih in socialnih vprašanj mednairodnega značaja. Na zaključni seji je podal pred* sodnik, zasedanja Santa Cruz pregled dela, ki so ga opravili na zasedanj«, in dejal, da so biii doseženi, na pod«^ju. gospodarskih vprašaj znatni, vendar , pa y nekaterih podrobnostih še , nezadostni, usper hi, medtem ko so rezultati pri reševanju vprašanj socialnega značaja »precej raizočarali«. Ameriški zastopnik Isador Lubin' pa je v intervjuju po zaključku za-, sedanja označil kot posebno pozitivna uspeha resoluciji o zemljiški rej formi in o odpravi omejitev v trgovini. Po njegovem .bosta obe resoluciji sprožili vrsto mednarodnih, akcij, ki bodo imele v prihodnjih letih vedno večji pomen. Zanimivo ije, da je Sovjetska zveza glasovala proti resoluciji, ki zahteva razdelitev veleposestev med kmete-obdelovalce. Zbala se je za svoje sovhoze in kolhoze, s katerimi je tudi kmeta pretvorila v navadnega odvisnega dninarja. VESTI z GORIŠKEGA Od srede do srede Pokrajinski suetnik g. Bratuž za razvoj naših občin in šol V sredo popoldne se je naš po.iia-jinski svetovalec g. Rudi Bratu^ zglasil pri g. preiektu, Kateremu je predoeil nujno potreoo, da se ouci-m Sovodnje in Steverjan vrneta \ območje in pristojnost goriške o-krajne sodnije in goriške davkarije, kamor sta spadali do 15. septembra 1947, kakor smo pisali v »Demokraciji« od preteklega- tedna. To upravičeno in prepotrebno zadevo je g. prefekt obljubil podpre-tti, da ne bodo naši ljudje izgubljali preveč ča.sa z zahajanjem v Gradišče in Krmin, ko nimajo s tema krajema niti ne primerne zveze in sta 'tudi,: zlasti Steverjan, zelo oddaljena od omenjenih dveh občin. Giede denarne podpore našim . občinam za razna javna dela in za otvoritev šolskih vrtcev je g. prc-lekt povedal, da stroške za napeljavo električne luči v Dol in Jam-Ije grevzame vlada sama, ki je z, v pogajanjih z družbo SELVEu Tudi za karabinjersko (orožniška) poslopje v Doberdobu je g. Boratu, prejel zagotovilo, da so načriti za zgraditev ie odobreni od prisotnih oblastev in bodo z delom lahko pričeli v doglednem času. Tako bo mogoče 'Uporabiti občinske prostore, ki jih sedaj imajo orožniki, tudi za šolski vrtec. Zadeva šolskih vrtcev je za na še tri občine seveda nekoliko težavna, ker je njihovo redno poslovanje v zvezi s precejšnjimi stroški, ki bi jih pri težkem finančn položaju ne zmogle. Izhod iz zagate ■bi se našel v tem, da bi poslovanje vrtcev prevzela ustanova ONAIR ,ki pa zahteva, da so poslopja vrtcev vsestransko v lepem stanju. Na vsak način gre zanimanje za šolske vrtce v naših občinah v te smeri naprej in upati je, da bode v doglednem času začeli redno po slovati. Tudi zar druga javna dela, kot na primer ona znana za Jazbine v šte-verjanski občini, bo država prispevala. Tako ibo za Steverjan služil en delavski center. Vlada bo prispevala s sedmimi milijoni lir, občina pa z enim milijonom za naba; vo materiala. Poleg tega so v teku pogajanja, da bi za cesto v Jazbinah vlada nakazala potrehni znesek v obliki vojne odškodnine. Kst se pa uvedbe dvojezičnosti v javnih uradih tiče, zlasti v čisto slovenskih občinah, je g. prefekt odgovoril, da spada zadeva v pr' stojnost vlade. In šolski zakon, da bo objavljen hkrati s šolskim zakonom za Nemce na Tirolskem, ki bosta enak«... Kar se pa občinskih tajnikov niče, je g. Bratuž prejel odgovor, d? pride v Steverjan tajnik iz Dolenj ki da zna tudi slovenski. G. prefekt je izključil vsako možnost, da bi se sinovi slovenskih optantov lahko zopet vrnili v tole s slovenskim učnim jezikom. Zetr mu je g. Bratuž odkrito poveda' (fa je prav g. prefekt kriv te nezaslišane ikri vice, ki bo imela n posledico poostreno sovraštvo med dvemi tu živečimi narodnostmi, kajti raznarodovanje, ki se na ta na črin nadaljuje po fašističnem vzoru vzbuja od dne do dne večji odp.. v srcih naše mladine. Vsak i,. vor na izjavo o jezikovnem občevanju, ki naj bi jo naši .optanti dali, je praznega in puhlega značaja. Sicer pa je g. prefekt izjavil že Jani meseca februarja, da je pripravljen vzeti v poštev položaj tistih optantov, ki so se 10. juaija 194C dejanski nahajali na sedanjem o-zemlju italijanske republike in jih tudi Jugoslavija upošteva kot italijanske državljane, saj jim opcijske izjave zavrača kot nepotrebne. Ko pa zahtevamo, naj g. prefekt vsaj sinove teh optantov virne v slovenske šole, noče tega storiti. Na način kajpak samo poudarja dejstvo, da je zadeva izjave optantov kar se tiče jezikovnega občevanja, samo izgovor, za katerim se skri--va preziranje in zapostavljanje naših jezikovnih pravic. Tu pripominjamo tudi dejstvo, da sta se 23. decembra 1950 rimska in beograjska vlada sporazumeli, da Jugoslavija potrdi vse opcije. In ’ pristojnem mestu smo izvedeli, da Jugoslavija na podlagi tega sporazuma res potrjuje vse opcije. Na ■ta način in zaradi tega sporazuma je zadeva jezikovnega občevanja izgubila vso tisto veljavo, ki naj bi ji ga bil dal člen 19. mirovne pogodbe in ki jo po svoje tolmači in uveljavlja goriški prefekt. Vsak, ki se količkaj razume na prvo ;n zadevo presoja v dobri veri, mora to naše izvajanje le potrditi. Tudi za uvedbo dvojezičnosti v naših občinah je nekoč g. prefekt ooljubil vse, in ne samo enkrit. Ko pa je prišel čas, da svojo obljubo izpolni in tako zadosti naši pravici, se izgovarja s pristojnostjo rimsike vlade... Radovedni srno tudi koliko slovenščine pravzaprav zna občinski 'tajnik, ki ga je g. prefekt nastavil v Steverjan. G. svetovalec Bratuž se je še pritožil pri g. prefektu, ker ni bil potrjen sklep sovodenjskega občinskega sveta glede preimenovanja, ■ulic. Odgovor se je glasil, naj župan pošlje ta sklep v odobritev potem, ko se izvrši ljudsko štetje, ker bi preimenovanje ulic v tem času lahko oviralo delo ljudskega štetja. Tudi kar se tiče izpraznitve slovenskega sirotišča od strani istrskih beguncev, je g. Bratuž prejel ugodno zagotovilo, vendar moramo pripomniti, da se taka zagotovila od strani oblastev precej pogosto-; ma ponavljajo, izvršijo pa se ne! Za dvorano v Trgovskem domu ni še nobenega upanja, ker jo še vedno drži »Lega Nazionale«, čeravno je bilo javljeno, da se je. preselila drugam. Ob zaključku je g. Bratuž omenil g. prefektu nekatere dogodke in nastope javnih organov in nameščencev, ki imajo značaj ustrahovanja naših ljudi, in prejel obljubo, da se teki primeri ne bodo ponavljali. Nesocialna politika italijanskih vladnih krogov Prevelike socialne razlike v italijanskem življenju se 'kljub grozeči nevarnosti komunizma niso n.č spremenile. Nasprotno, še povečale so se in kot vse kaže so prav vladni demokrščanski krogi krivi da se prepad med revnejšimi ter. bogatejšimi sloji čimbolj veča in širi ter postaja raziredni boj o strejši! To se jasno vidi v krivični rešitvi vprašanja povišanja plač državnim .uslužbencem. Tistim, ki F c res upravičeno smeli pričakovati .rešitve iz težkega gospodarskega položaja, so povišali skromne mesečne plače za borih par sto lir n£ mesec, dočim so višjim uradnikom ki prejemajo že nad sto tisoč lir dodali s tem novim poviškom od 45 do preko 65 tisoč na mesec! Ce.bi ta odredba prišla iz komunističnih vrst, bi lahko razumeli namen in pomen tega nesocialnega ukrepa. Ker je pa prišla iz demo-krščanskih vladnih krogov, ne moremo irazumeti tega krivičnega ravnanja! Se bolj nerazumljivo ter obenem skrajno nevarno in škodlji- Prefekt je premeščen Ministrski svet je v torek 25.. t m. odredil premestitve raznih pre* fektov. Tudi goriški prefekt dr. Palamara je premeščen, in sicer v Reggio Emilia. Na njegovo mesto v Gorico pride prefekt g. Benussi. rojak z Reke, ki dobro pozna hrvaščino. Tudi videmski prefekt je premeščen v drugi kraj. Slovenske otroke v slovenske šole Človeku se zdi kai; neprijetno, ko pravice? Saj so, hvala Bogu, še vsako jesen pred začetkom šolskega leta čita v slovenskem časopisju pozive staršem in otrokom, naj sto-irijo svojo dolžnost in naj z vpisom v slovensko šolo podpro to edine javno svetišče slovenskega jezika Neprijetna in žalostna je namreč misel, ki se ob tem čitanju vzbuja v človeku, da je narodna zavest slovenskega ljudstva tako otopela, da se ne more ogreti in zaživeti niti ob prijetni resničnosti obstoječe slovenske šole. Ce pregledamo temna leta fašistične oblasti, ki je tirgala prav it o za pravico slovenskemu človeku in mu hotela iztrgati živi jezik ne le iz javnosti, ampak je celo prekoračila prag domačega svetišča i. hotela zadušiti materin glas nad z. belko, in se spomnimo, s kakšnim junaškim uporom se je vsak posa mezen Slovenec zase upiral temu barbarskemu nasilju, tedaj nas mora biti res sram. da danes, ko ž: vimo v dobi »človečanskih prav in enakopravnosti«, ne upamo vni sati svojih otrok v slovenske šole' In to morda samo zato, ker nam kakšen zakotni, skriti šovinisti." pretepenec, ki nima ne moči n blasti. zagrozil, da bomo brez dela... Morda pa še te grožnje ni bilo. Ce pa kdo komu kaj grozi, zaka' ne javi našim zastopnikom te grobe kršitve najosnovnejše človešk: Do 7. oktobra prijavite škodo ki so jo povzročile zavezniške čete Letos pozimi smo že seznanili našo javnost i določili zakona od 0. januarja 1951 št. 10, ki ga je objavil uradni list (»Gazzetta Ufficiu-le«) dne 23. januarja 1951 in na podlagi katerih je možno doseči odškodnino za škodo, ki jo je kdo u-trpel od strani zavezniških čet Izven vojnih dogodkov in za rekvi-zieije, ki 3o jih zavezniške čete izvršile. Na podlagi člena 1. tega zakona pritiče odškodnina v sledečih pri-v merih: a) za rekvizicije premičnin m za rekvizicije ali zasedbo nepremičnin od sitrani zavezniških o bo roženih sil (tudi 'brez formalnega akta) ali s posredovanjem italijanskih oblastev; b) za delo in u-»luge opmvljene v korist zavezniških vojaških sil; c) za premičnine, ti so jih kupile zavezniške sile neposredno ali s pomočjo italijanskih oblastev; d) za škodo, ki so jo zaradi rekvizicije povzročile zavezni-ŠK« sije na rekviiriranih predmetih ^i ki je iz rekvizicije in zaradi irekvizicije nastala; e) za škodo, ki jc nastala posredno ali neposredno earadi ne vojnega, namernega ali nenamernega dejanja zavezniških čet. Med zavezniške čete spadajo seveda tudi jugoslovanske partizanske čete In vsakdo, ki ima kako terjatev, izvirajočo iz naslovov na- vedenih pod točkami a), b), c), d), e), jo lahko prijavi. Važno je iu vedeti, da vse morebitne prejšnje prijave škode, pov/jročene po jugoslovanskih silah, ali terjatve pro-•ti 'tem, se morajo reševati po do-dočilih zakona od 9. januarja 1951 št. 10 in se zaradi tega morajo sedaj ponoviti nepreklicno do 7. oktobra t. 1. Prijave je treba nasloviti na pristojno Finančno intendanco na ko-lekovanem papirju za 24 lir (s priloženim prepisom na navadnem ne-kolekovanem papirju), če škoda odnosno terjatev ne presegata zneska dveh milijonov lir, in na kole-kovanem paipiirju za 32 lir (s prepisom na iprostem papirju), če škoda ali terjatev ta znesek presegata. K prijavi je treba priložiti seznam škode ali .terjatve v dveh izvodih; -morebitna potrdila, ki so jih zavezniške sile izdale; izpričevalnr listino, ki jo je treba napraviti na sodniji na kolekovanem papirju 7’-, 85 lir. V prijavi je .treba navesti vse podatke o okoliščinah, v katerih je škoda odnosno .terjatev nastala, in podati izjavo, če je bila kaka odškodnina v tem oziru že izplačana. Tudi je treba navesti, če ni prizadeta stranka morebiti lo škodo ali terjatev že prijavila kot vojno škodo. oblasti ljudje, ki poznajo čast i; pravico! 'Sicer pa so današnje mednarodne razmere povsem drugačne, kot so bile pod fašizmom, in tudi glas male slovenske manjšine v Italiji prodre v mednarodne forume, kjer sodi in razsoja zrela mednarodna javnost a ne šovinistična drhal italijanskih mest in trgov! Zato na dan vsa ustrahovanja in nasilja, ki se gode našemu človeku! Vsak pozitiven primer bo korak naprej k večji svobodi... Na tiste nesrečneže pa, ki nimajo moči, da bi zahtevali spoštovanje svojih pravic, moramo gledati z največjim 'pomilovanjem, ke.r j. tisti, katerim so se sramotno vda!: že dovolj prezirajo in sovražijo Ras je namreč, kar pravi pregovor. »Kdor zaničuje se sam, podlaga j tujčevi peti!« To velja predvsem tistim strahopetnim staršem, ki sta oba Sloven ca, a ne upata govoriti s svojim ' ti rokom v materinem jeziku!!! Ta ko ravnanje prav gotovo ni v sk a du z večno postavo, ki pravi: »Sc -štuj očeta in mater!« Pričetek šolskega leto '951-52 Didaktični ravnateljstvi za Gorico in Doberdob javljata družinam in učiteljstvu, da bodo, po novih navodilih šolskega skrbništva, popravljalni izpiti na osnovnih šolah od 2li. do 29. septembra, in sicer po urniku za posamezne šole, ki bo objavljen na razglasni deski na dl daktičnem ravnateljstvu v ulici Croce in naknadno poslan na posamezne šole. Vpisovanje za šolsko leto 1951-52 bo od 1. do 6. oktobra. V prvi raz- red se letos vpišejo učenci, ki bodo dovršili v teku letošnjega leta šesto leto starosti, in sicer rojeni leta 1945. Za novo šoloobvezne o-troke sta nujno potrebna: rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. P.ri vipisovanju naj bodo prisotni vsi stalni učitelji. Novo šolsko le*o se prične 8. oktobra s sv. mašo. kateri sledi redni pouk. V v slov. srednje šole Opozarjajo se vsi dijaki in njihovi starši, da je čas za vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici samo do 5. oktobra. Vse podrobnosti za vpisovanje so razvidne iz objave na razglasni deski šole. Razen tega je tudi tajništvo med u-.radnimi urami na razpolago za potrebna pojasnila. vo za .razne »katoliške« organizacije in može je pa dejstvo, da se !< organizacije vtikajo v pristno so cialne in sindikalne zadeve ter napadajo poštene in iskrene socialne delavce, ki se resno prizadevajo, da bi rešili socialno vprašanje prav na temelju krščanskih načel, tistih načel, ki jih omenjene organizacije tako kričavo priznavajo, a žal samo na papirju! V tej zvezi prinašamo prevod pisma krajevnega deželnega tajnika Svobodnih sindikatov glavnemu ta,-niku teh sindikatov, v katerem o-stro obsoja nesocialno ravnanje de-jnokrščanske stranke in podobno stališče italijanske Katoliške akcije: ». . . Vladni predlog za povišanje plač, ki gre od preko 56 tisoč do 471 lir mesečno, je žaljiv in nesprejemljiv v času, ko draginja raste. Zlonamerno pisanje vladnih časopisov in članki nekaterih uglednih osebnosti, kot n. pr. don Sturza, sc vzbudili ogorčeno presenečenje. Ce se bo vlada postavila ria tako nesocialno stališče, bo sama pomagala komunistom na noge, ne pa sindikalisti, ki se resno trudijo, da bi odpravili vse krivice in s tem ludi komunistični vpliv: Napadi strankinih krogov in celo Katoliške akcije proti našim voditeljem in zlasti proti glavnemu tajniku Svobodnih sindikatov, ki sc spoštovali odločno voljo delavcev da bi s stavko odgovorili smešniv: vladnim predlogom za povišek, so nam le v čast, ker ponovno dokazujejo, da so Svobodni sindikati odvisni samo od delavcev in da n( sprejemajo ukaszov od nobene druge ustanove. Ce se vsi uradniki niso udeležili stavke, so to storili zaradi groženj ustrahovanj in disciplinskih ukrepov, s katerimi so jim grozili iv jih kaznovali. Nadaljevali bomo boj brez strahu in če bo treba bomo osebno ločili naše politični in parlamentarne odgovornosti od tistih, ki so nn sprotni pravim, koristim delavcev in pozabljao krščanske in demokratične ideale, katere poudarjajo samo na papirju!« Popolnoma se strinjamo z omenjeno vsebino deželnega tajnika Svobodnih sindikatov, ki je s tem odločnim korakom res ponovno dokazal, da je njihov sindikat res svoboden in da so mu pri srcu .predvsem koristi delavcev in ne trenutni interesi kake politične ali verske organizacije, ki v dan»"' primeru ne odgovarjajo prev nič krščanskim načelom! Priiatiife dohodke za odmero dovko Grozna nesreča na Vrhu Kakor je »Demokracija« že po-iročala, smo pretekli torek 18. t. m. spremili k zadnjemu počitku g. A-lojzija Korošca. Iz tržiške ladjedeK nice se je vračal preko Poljan z motornim Tozilom. Na poti na Vrh ga je nekdo iz Šmartnega zaprosil, naj ga vzame na motor, nakar sta na nekem ovinku nesrečno zavozila čez obcestni kamen, strmoglavila v pod cest ni jarek ter obležala v .nezavesti. G. Korošec je podlegel hudim poškodbam. Vsestransko priljubljen med tr žišklm delavstvom, kakor tudi pri občanih, zapušča žalujočo ženo ir štiri otroke. Kot delavec-slikar iz ugledne briške d,ružine. zapušča še nas vse v največji potrtosti. Na prerano gomilo našega rojaka in sovaščana polagamo s solznimi očmi venec krizantem. Žalujoča soproga naj sprejme globoko in iskreno sožalje vseh, ki smo poznali blagega pokojnika ln ga cenili. Kakor je znano, morajo vsi davkoplačevalci prijaviti davkariji svoje dohodke do 10. oktobra 1.1. Kdor dohodkov ne prijavi, ali pa jih ne prijavi v celoti, za.pade visoki globi io vpisu v kazenski list. Oproščene od prijave so samo nekatere vrste oseb, ki imajo zgolj dohodke od zemljišča in poljedelstva, ki ne plačujejo dopolnilnega davka (»impgsta complementare«). in delavci, v kolikor njihovi dohodki ne presegajo 600.000 lir na leto. Potem sta še dva primera oprostitve od prijave dohodkov, ki pa se ugotovita od primera do primera. Sicer pa je glede tega že pisala »Demokracija« v št. 36 od 7. t. m Vodstvo Slovenskega dobrodelnega društva v Gorici je sklenilo priskočiti na pomoč delavcem in kmetom, ki si sami ne morejo pomagati za sestavo prijave dohodkov. V ta namen bo pisarna Slovenskega dobrodelnega društva v Gorici, na .P.lacuti št. 18-1., na razpolago prizadetim prihodnji teden, in sice.r od torka 2. oktobra do sobote 6. oktobra od 10. do 12. ure predpoldne in od 5. do 7. ure popoldne. Vsak, ki želi pomoči, mora prinesti s seboj tiskovino za prijavo dohodkov in vse davčne karte, ki jih ima v rokah in s katerim sedaj plačuje davek. Postopanje karabinjerjev s slovenskimi begunei Lani spomladi enkrat smo poročali, kako je karabinjerski poveljnik iz nekega kraja pri Trbižu v Kanalski dolini kratko in malo izročil neki slovenski begunski družini pismo, naj gredo vsi člani nq mednarodni urad za begunce - IRO -v Gorico in jim ukazal, naj se takoj podajo proč iz kraja, kamor so se bili naselili. Posebno odposlanstvo SDZ iz Gorice se je ob tisti priliki takoj podalo na prefekturo v Videm in iz- ročilo pismeno protestno vlogo v.u-radi takega samovoljnega ravna nja omenjenega karabinjerskega poveljnika. In podobni primeri s. v tistem kraju niso več ponovili!, Ta teden pa so karabinjerji (o-i ožniki) iz Podbonesca v dolini Nadiže pozvali dve slovenski tam bivajoči begunki, naj gresta .takoj na mednarodni urad za begunce - IRO • v Gorico, kamor sta klicani za takojšnjo izselitev v prekomorske države!... Začudeni in presenečeni sta je obe ženski zglasili v uradu IRO v Gorici in zah(teyali pojasnila v zadevi. Tu pa sta na še večje presenečenje izvedeli, da ju. urad IRO sploh niti klical ni. Naj omenimo, da sta tako prva kakor druga ženska optirali za ohranitev italijanskega državljanstva. Po dogovoru med Italijo in Jugoslavijo pa je ta slednja dolžna vse opcije potrditi! .Zakaj pa karabinjerji ravnajo 'a-,ko pristransko z našim mirnim ljudstvom? Ali gre res za samovoljno izvrševanje oblasti, ali pa je kaka skrita sila, ki jim daje navodila in ukaz, da tako postopajo!... Potovanje iz Podbonesca v Gorico stane denar in zamudo časa. A-li bodo karabinjerji te stroške poravnali, ko so jih sami zakrivili?... Kaj pa urad IRO iz Gorice, ki porna bajč več takih primerov, ali ne čuti potrebe, da ie pritoži na prefekturi v Vidmu v imenu človečanskih načel, ki jih zagovarja in pri pomoči beguncem tudi .uveljavlja zaradi takih primerov?! 20. SEPTEMBRA: Nove parlamentarne volitve v Angliji so določene na dan 25. oktobra, laburisti upajo, da dobijo z novimi volitvami močnejšo večino, tako da bodo lahko bolj odločno izvajali laburistični program; tudi konservativci upajo na zmago. — Kitajci in severni Korejci so sporočili vodstvu oboroženih sil OZN, da so pripravljeni nadaljevati mirovna pogajanj a v Kesongu; glede reševanja raznih incidentov pa naj se določi poseben postopek. — V Rimu je svetovni kongres gluhonemih. — Državni uslužbenci so stavkali po vsej Italiji; stavkali so tudi železničarji. — Pripravlja se obširna trgovinska izmenjava med SZ in Perzijo. — Grčija in Turčija sta dokončno sprejeti v Atlantsko zvezo. — Propadel je načrt državne zveze med Jordanijo in Irakom. 21. SEPTEMBRA: Italijanski tisk ne kaže nobenega posebnega m*-vdušenja nad De Gasperijevimi »u-spehi« v ZDA in Kanadi. — Italijanska avtomobilska industrija preživlja hudo krizo. — Nacionalistična kitajska vlada želi skleniti mirovno pogodbo z Japonsko. — Angleški laburisti poudarjajo v svojem volivnem programu, da je v Veliki Britaniji 50 odst. narodnega bogastva v rokah enega odstotka prebivalstva. — Finska vlada poudarja željo po razvoju dobrih odnosov s SZ. — Newyorški župan Impellitteri je prišel na uraden n-bisk v Rim. — Newyorška revija »Neivsioeek« najavlja posebne jugoslovanske oborožene ukrepe.proti Albaniji s pomočjo albanskih beguncev, ki živijo v Jugoslaviji. 22. SEPTEMBRA: Beograjska »Borba« poudarja v obširnem član* ku, da geslo »Nikdar več pod Italijo!« ni trenutno aktualno politično geslo, ampak trdna odločitev tržaškega ljudstva, ki je preživelo strahote fašistične okupacije in ki noče več ponovno doživeti tistih dni, ki so nastali po usodni rapalski kapitulaciji. — Na korejskem bojišču so v teku srditi boji. — V Veliki Britaniji so začeli z volivno kampanjo: laburistični prvak in vladni predsednik Attlee je govoril v North Berwicku, konservativni opozicijski prvak Churchill pa je sklical v Londonu sejo somišljenikov, ki prihajajo v poštev za novo konservativno vlado. — Arabska zveza odklanja sklenitev pakta z Izraelom. 23. SEPTEMBRA: Angleški kralj Jurij VI. je bil operiran na pljučih. — De Gasperi je v svojem govoru pri sprejemu na občini v Detroitu zahteval vrnitev STO-ja pod Italijo. — General Eisenhoiver je prisostvoval velikim vojaškim vež-lmm angleške ]xjsadke v Nemčiji na področju Hannoverja in Bremena. — Zahodna nemška vlada pristaja na francoski predlog o enotni zunanji politiki vseh evropskih držav. — Italijanska vlada se bavi z vprašanjem o neuravnovešenosti cen in mezd. — ZDA bodo dobavljale orožje Portugalski. — Na Koreji so predstavniki oboroženih til OZN in severnih Korejcev zopet začeli z razgovori o možnosti sklenitve premirja. — Perzijski politik Seyid Taba Tabaj računa, da bo z angleško pomočjo kmalu nasledil vladnega predsednika Musadeka. 24. SEPTEMBRA: V Zahodito Doberdob V soboto 22. t. m. je bila seja občinskega sveta, na kateri so sklenili, da bodo zidali šes-tstano-vanjsko hišo na občinskem zemljišču, ker ni bilo moči dobiti drugega. Tako bomo imeli v naši vasi lepo hišo, ki bo nudila stanovanje šestim družinam. Nemčijo je pribežal vodja ameriškega oddelka na češkoslovaškem ministrstvu za zunanjo trgovino, Jiri Lom. — »Neto York Times« piše v zvezi z italijanskimi zahtevami, da bi spreminjanje uvoda mirovne pogodbe pomenilo znova pisati zgodovino po moskovskem običaju, teritorialne določbe pa se ne morejo spremeniti. — SZ pripravlja nove predloge za sklicanje konference štirih. — Angleške laburistične frakcije so se zedinile za e-notni volivni program. — Jugoslavija je zmagala na košarkarskem turnirju v Carigradu. — Sovjeti so spremenili Vzhodno Prusijo v veliko vojaško taborišče. 25. SEPTEMBRA: Truman in De Gasperi sta se sestala na daljšem razgovoru. — Tudi najnovejši stiki za sklenitev premirja na Koreji so ostali brezuspešni. — Anglija prosi za ameriško posredovanje glede petrolejskega spora s Perzijo. — Jugoslovanski poslanik v Washingtonu Popovič javlja ameriškemu zunanjemu ministru Ache-sonu, da Italija ni odgovorila na jugoslovanski predlog o neposrednih razgovorih za rešitev tržaškega vprašanja. — Francoski vladi grozi nova kriza, zaradi česar krožijo vesti o možnosti novih volitev — V republiki San Marino so sestavili socialkomunisrično vlado. DEMOKRACIJA Stran 3 Ničesar niso dokazali V javni debati pri So. Ioanu niso kominformisti mogli iznesti niti enega dokaza, da je SDZproti S7 Q=ju - Ponudili smo jim proo stran Demokracije V petek dne 21. septembra zvečer je bila v Narodnem domu pu Sv. Ivanu javna debata med SDZ in KP STO-ja. Kott je bilo napovedano, sta govorila za KP STO-ja Stane Bidovec in Karel Siškovič, za SDZ pa Zoran Sosič in dr. Branko Agneletto. Dogovorjena 'tema debatnega večera je bila: stališče SDZ in KP STO-ja do uresničitve Svobodnega, tržaškega ozemlja. Debati je prisostvo-, valo okoli dve sto oseb. Takoj v začetku moramo poudariti, da bi potekel debatni večer v najlepšem redu, saj je navzoče občinstvo dokazalo polno zrelost .ze tak nadvse demokratičen način izmenjavanja misli med političnimi nasprotniki, da ni komunist g. Ma.-kovič po končani debati, kljub le? mu da je predsedoval debatnemu večeru, smatral za potrebno, da sam poseže v debato, in sicer ne na najbolj korekten način. KOMUNISTIČEN NEUSPEH Ce hočemo zares nepristransko presojati izid tega debatnega večera s tržaškimi kominformističnimi komunisti, moramo priti do dveh neizpodbitnih zaključkov, in sicer: 1) Komunističnim govornikom n' uspelo dokazati niti z enim samim primerom, da bi bili SDZ in »De mokracija« kdaj koli zavzeli stališče,' ki bi bilo nasprotno določbam mirovne pogodbe z Italijo glede Svobodnega tržaškega ozemlja. To je moral izrecno priznati sam komunistični govornik g. Siškovič; 2) komunističnim govornikom ni uspelo izpodbiti dokaze govornikov SDZ, da je zadržanje KP STO-ja glede tržaškega vprašanja nedosledno in da se stališče tržaških komunistov v zadnjem času istoveti s stališčem italijanske KP, ki zahteva priključitev Trsta k Italiji Bidovec in Siškovič nista niti poskušala, da bi ublažila mučen vtis. ki so ga naredili med njihovimi .pristaši citati iz lista »II Lavora-tore«. Priznamo, da je bilo težko zanikati resnico, ko sta bila same prepričana, da bi Togliatti, Longo Paiet-ta in z njimi tudi Gombacci dali Trst Italiji, saj so vsi zares izjavili to, kair sta jim govornika SDZ očitala. Značilno je, da ii’ Bidovec in Siškovič sploh nista skušala braniti, kar je nov dokaz za resničnost naših trditev, to je, da kominformisti niso v dobri veri ko zahtevajo uresničitev mirovna pogodbe a Italijo glede Trsta. To našo trditev potrjuje tudi dejstvo, da .komunisti niso sprejeli predloga, ki sta ga jim stavila naša govornika, po katerem naj bi komunisti dali na razpolago prvo stran svojih listov »Delo« ali »II Lavoratore« za naš članek, če bi našim govornikom uspelo dokazati nedoslednost linije KP STO-ja v tržaškem vprašanju. Prav tako bj dobili komunisti na razpolago prvo stran našega glasila »Demokracija«, če bi njim uspelo dokazati nedoslednost SDZ v tržaškem vprašanju. Komunisti predloga niso sprejeli} To pomeni, da so prav dobro vedeli, kako trdno je naše stališče pri obrambi Svobodnega tržaškega o-zemlja in kako vijugasto in malo dosledno je njihovo zadržanje v tem pogledu. Ko so ob koncu debate uvideli komunisti, da je izid zanje klavrn, so skušali popraviti splošen mučen vtis med njihovimi pristaši z zahtevo po podaljšanju razpravljanja. Mi smo seveda na to pristali, nakar sta spregovorila znana komunistična aktivista Bernetičeva in Bufon ki pa nista mogla zabrisati ugotovljenega splošnega mučnega vti-j sa zaradi neuspeha njunih komuni- stičnih predgovornikov. Tudi njiho-j vi argumenti so bili namreč temeljito pobiti in so doživeli isto usodo kot argumenti Bidovca in Si-škoviča. Debatni večer je dokazal vsem navzočim, kako zlagana je komunistična propaganda glede Svobodnega tržaškega ozemlja In kako ne-t poštena je njihova borba proti SDZ. Zastopnika SDZ sta pa enkrat več dokazala, da smo mi edini pravi in dosledni zagovorniki obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja in da se pri njegovi ohrambi ne strašimo nobenih klevet, s katerimj nas obsipajo v nasprotnem komu-j nističnem taboru. Naša govornika sta tudi dokazala, da je SDZ s svojimi demokratičnimi zavezniki edina slovenska politična organizacija, ki jamči tržaškim Slovencem, da jih glede, tega, kar izpoveduje in kar jim obljublja, nikdar ne bo iz; dala, saj je edina neodvisna politična organizacija na Tržaškem, ki ni podvržena navodilom, in vplivom iz tujine, ampak je izraz najosnovnejših koristi našega ljudstva na STO-ju. Dokument« izjave I Prelistavanje komunističnega ti-I ska, tako zvane »politične literature«, nam marsikdaj mimogrede odkrije marsikdaj, kar nam odpira pravi značaj komunizma. _ Tako na primer je »Kultura i žizn« v letu 1947 prinesla članek: »Za nov napredek v sovjetskem šolstvu«, v katerem komunistična pedagogika takole pravi o komunistični vzgoji: »Sovjetska šola se nikakor ne more zadovoljiti s tem, da bi iz njih prihajali samo izobraženci. Naša šola temelji na pridobitvah napredne znanosti. Zato pa mora vcepljati v zavest mlade generacije komunistično ideologijo, oblikovati v mladini manksističmo-lenini-stični svetovni nazor in ustvariti novega človeka, v katerem bo živela zavest sovjetskega patriotizma in boljševiških idej.« Ubogi »novi človek«, kako ozko bo njegovo obzorje! NAŠE RASTLINE NAŠE ZDRAVJE R MA „Čemu živeti...?" Visoki uradnik propagandnega ministrstva Vzhodne Nemčije je izračunal, da prebivalci Vzhodne Nemčije dnevno zapravljajo 3200 milijonov sekund ali 37.000 delavnih dni s tem, da si stiskajo roke, in je prišel do zaključka, da je ta čas »za mirnodobno proizvodnjp nemške demokratične republike izgubljen«. [tekaj ugotovitev in nasvetov Slovensko vodstvo v nabrežinski občini precej moti Italijane! Prišleki italijanske narodnosti, ki se pri nas zbirajo okrog vrhov liste »Torre«. posebno pa še njen poglavar, so v resnici verni bratci svojih tržaških iredentističnih žlaht-nikov. Kakor namreč modrijani o-krog revolverske »Cittadelle« iz tedna v teden solijo pamet našim zaveznikom in jih poučujejo > vojaških in diplomatičnih disciplinah (reveži zavezniki so zmagali namreč le s pomočjo možganskega kvasa italijanske kobeližerance) in predvsem o tem, kako naj Ameii-kanci obračajo svoje dolarje; komu in koliko jih smejo dati in komu naj bi jih odklonili (o, ti sveta, presveta nevoščljivost!), ‘tako tudi veljaki okrog liste »Torre« v Nabrežini delijo nauke na levo in desno. Slovensko vodstvo nabrežinske občine jim težko leži na želodcu. Tu namreč — kakor v ostalih slovenskih občinah Svobodnega tržaškega ozemlja — priteka tisti neznatno NACIONALIZEM cerkvenih ljudi V zadnjem času, ali ne le v zadnjem času, je čuti glasove italijanskih cerkvenih ljudi. Ti ljudje so si za praznik sv. Evlemije prizadevali, da pažnjo svojih poslušalcev, obrnejo na nezakonitosti, na nasilja in na očitne kršitve, ki se v »zasužnjeni« Istri gode in vrše proti Italijanom. Sklicujejo se na človečanske pravice, na demokratične svoboščine in mi gotovo nimamo prav ničesar proti temu, da se človečanske pravice in demokratične svoboščine morajo spoštovati tudi v današnji Jugoslaviji. Ali, če tako mora biti na področju B ip v Jugoslaviji, zakaj bi tega »e smeli zahtevati tudi na tukajšnjem Svobodnem tržaškem področju in razume se tudi v Italiji? Italijanski cerkveni krogi se pritožujejo nad tem, da se to ne spoštuje glede Jtalijanov. Ali pa oni sami morda služijo za primer izkazovanja spoštovanja do Slovencev in Hrvatov? Sodimo, da izkušnje zadnjih tednov v tem pogledu glase dokaj nepo-▼oljno. Kajti za časa dečjega festivala je bilo celotno področje navzlic vsem dokazom avtohtonosti slovenskega prebivalstva prikazovano kot izključno italijansko in so prikazovali tudi istrske kraje, 'kjer Italijanov ni, kot italijanske. To se pa zdi nekaterim čisto prirodna »tvar. Njihove besede, ki kličejo božjo kazen na Slovence, njihove molitve Gospe lurdski za priključek Trsta k Italiji so večno ponavljanje zahteve, ki se, dasiravno ne služi dobremu glasu Italije, z italijanske strani sistematično ponavlja. Tudi župan Bartoli ob pogrebu žrtev nedavnega obmejnega incidenta in Diego de Castro v svojem »pomirljivem« članku pretekle sobote ponavljata, da je to ozemlje italijanska zemlja in da je panslavizem —■ biti Slovenec ali Slovan za njih pomeni biti že tudi panslavist im to zopet pomeni biti prisitaš komunistične partije — umetna tvorba Avstrije, ki je hotela uvesti trializem, kakor da ti »panslavisti« tukaj niso avtohtono prebi- valstvo, kot da ti »panslavisti« niso bili od nekdaj Slovenci. Kaj pa naj so potem n. pr. volivci v Zgoniku, Nabrežini in Devinu. Repen-tnbru in v Dolini, ki so vsi glasovali in izbrali za svoje predstavnike Slovence? Seveda, če trde stvari, ki ne odgovarjajo stvarnemu stanju, pridejo pač do tega, da vidijo las v tujem, ne vidijo pa bruna v lastnem očesu. V zadnjih tednih smo doživeli dve nasilji, eno hujše od drugega, a izvršili so jih popolnoma ravnodušno, kot da je to za ljudi, ki stoje cerkvi blizu najbolj opravičeno početje. Pirimer »Villaggio del fanciullo« na Opčinah je znan. Dieca, zbrana po Italiji, naj hi bila vzgajana tako. da bi postala koristen član današnje družbe. Ali Italija je velika in, v njej je dovolj prostora. In zakaj-naj temu namenu služijo ravno Opčine, kraj, ki je že preko 600 let po listinah izpričano slovensko naselje, ki so mu sedaj vsilili ustanovo, ki ima pravico razlaščevati domačine, ljudi, ki so že iz roda v rod še izza časov Marka Ranfa obdelovali svojo zemljo? In zakaj mora Prosvetno društvo Sv. Križ -Kan to vel j odstopiti svoje prostore, ustanovi »Italija za mladino«? Seveda je tudi 'ta postopek možno o-pravičiti, če izhajajo s stališča, da, so Opčine, Sv. Križ, Kontovelj, Zgonik, Repentabor, Devin, Nabrežina in Dolina italijanski kraji na italijanski zemlji. Vendar p« !akb duhovščina, kakor župan Bartoli ter predsednik področja Palutari in Diego de Castro zelo dobro vedo, da to ni slučaj, da vseh teh Slovencev ni privedla v te kraje šele Avstrija, ampak da jih je ta tu že našla, ker so bili tu že izza časov doža Henrika Dandola pa vse do današnjih dni. In ker vsi ti zgora5 imenovani še niso sposobni, da se uklonejo dejstvom, naj se ravnajo vsaj po izreku evangelija, ki pravi, da od drugih ne moremo pričakovati tistega, česar jim sami nismo sposobni storiti. A. D. majhen odstotek v lire spremenjenih dolarjev, ki pa se ne izlivajo izključno v italijanske privilegira-, ne žepe — kakor se to dogaja v tržaški in miljski občini — pač pa dolarji krepijo gospodarsko in socialno rast vseh prebivalcev naše občine, pa naj bodo to Slovenci a! pa Italijani. In to je za torreovsko glavnino nekaj nezaslišanega. Nezaslišano ie, da se danes lahko voziš tudi z najšibkejšimi vozili po vseh cestah, ki vodijo do slovenskihmvasi; nezaslišano je, da imajo že vse slovenske vasi naše občine električno napeljavo in vodovod; nezaslišano je, da imajo 'streho nad glavo vsi tisti, ki jim jo je požgal veliki zaveznik matere Italije, nemški rajh: nezaslišano je, da so si slovensk živinorejci z ameriško pomočjo preuredili svoje hleve; nezaslišano je, da se zidajo šole, kjer naj Sf učijo slovenski otroci svojega materinega jezika; nezaslišano je, da, se za brezdomce gradijo stanovanjske hiše in da je strehe deležen tudi Slovenec in ne kakor v Trstu, kjer je samo zemlja slovenska, na kateri stoje z ameriškim denarjčm sezidane stanovanjske hiše; nezaslišano je, da se popravljajo za slovenske vernike svetišča; nezaslišano je, da se v zimskih mesecih daje košček kruha pri javnih delih potrebnim Slovencem in Italijanom (v Trstu se Slovenci z raznimi izgovori odpuščajo, celo zato, ker pošiljajo svoje otroke v slovenske šole. o čemer se bomo še pogovorili z zavezniki, op. ur.) itd. itd. Trinajst stoletij živimo Slovenci na tej zemlji in če bi pretaknili vse arhive nabrežinske občine, ne bi našli niti ene same prošnje komur koli, naj nas pride poučevat, kako naj se upravljamo. Trinajst stoletij smo to delali sami, četrt stoletja pa tisti, ki bi nas še danes radi poučevali, čeravno je njihov krivi nauk popolnoma faliral. Nismo šli mi Nafcrežinci k vam, vi ste prišli nepoklicani k nam! To je ena! Druga pa je ta: Kje ste bili s svojimi nasveti in godrnjanjem takrat, ko so razni fašistični podešta-ti paševali na občini? Kje ste bili s svojimi nasveti takrat, ko so nam vaši sonarodnjaki pili kri z ogromnimi davki, taksami in kaznimi; ko so popravljali ceste samo za tuje avtomobiliste, mi pa smo se mučili po razoranih grapah; ko so nam prodajali drag petrolej namesto t-lektrične luči; ko je voda iz slovenskega Stivana tekla skozi Nabrežino v Trst, v naših vaseh pa se n ustavila? Mi smo vam dajali dragoceno slovensko 'lori za pustolovščine v Španiji, Albaniji, Abesiniji. Rusiji, na Francoskem, na Balkanu in v Severni Afriki, mačeha patri-ja pa nam je dajala ricinovo olje, požigala naše domove in ropal^ pridobitve naših žuljev... Danes prihajate v senci demokracije, ki ste ji bili še včeraj zagrizeni sovražniki, z nauki in na-; sveti, vi nabrežinski gostje? Ne, draai prišleki, gostoljubnost je sicer legendarna čednost Slovanov, o čemer seveda italijanske šole molčijo, ampak tudi gostoljubnost ima svoje meje in v imenu te gostoljubnosti vas vabimo, da prenehate s fašistično dediščino in zlasti, da ne barantate s slovensko krv- jo! Kdor ima apetit po slovenski krvi, je kulturni kanibal in prav nič drugega, ne pozabite tega! Pustite slovenske otroke in slovenske volivce pri miru in brigajte 'se za svoj rod! Ta odgovor smo dolžni torreovcem! Velika večina naših soobčinurlev italijanske narodnosti je šla emirat na led, pred dvema letoma. Da.ies ta večina gotovo ne sledi razkrinkani fašistični miselnosti, saj imamo Slovenci med soobčani italijanske narodnosti mnogo prijateljev. In tem prijateljem želimo ob zaključku izreči pošteno in iskreno besedo. Ne pozabite, dragi soobči-narji italijanske narodnosti, zakaj ste zapustili svoje domove in šli po svetli! Ne ustvarjajte tu na tej gostoljubni zemlji tistih pogojev, ki so vas nagnali z rodne grude s trebuhom za kruhom! Ce vam je danes med nami dobro, verujte, da vam bo juto; še bolje! Ta jutri pa ne more biti tisti, pred katerim ste morali po svetu, pač pa je ta jutri samo resnično svobodno tržaško zemlje, zato si postavite pri prihodnjih volitvah svojo indipenden-tistično listo, tako, ki bo seveda izraz italijanske volje, ne pa kako fratelančno skrpucalo! S tem n •boste zatajili svojega jezika in svoje narodnosti, pač pa boste sebi :n svojim otrokom ustvarili.boljše življenje! Švicarski Italijani niso izdajalci, pač pa vsega spoštovanja vredni pripadniki italijanskega naroda; kdor trdi, da velja za tržaške Italijane drugačno pravilo, govori neresnico! KAMEN AR Danes opišimo rman, ki ima pa stražita uiuga imena, Kakor Krvav,-nik, jermanec, sAcietd, ski-OlO««*., ruja, Skorocei, toda najuoij je znan pou nuenoin rman, latinski »acuu-iea nntlejvaum«. i-aunsko ime oa-je izvira iz siarOgrsKin časov, ker je to- rastlino uspcsno Uporaoi..ai ze staiogisKi junak Ahil. Ano nudite po c e s er an poti oo travnikin, ooste videu rman skopo povso.i v Vciikui mnozinau, taico aa izglodajo UravniiiU vcasin na neKaterin mestin kakor poDeijtm od oeiui lmanovih cvetov. Zaradi svoje, na vse strani aaiee razpletene Korenine, se uujno širi daiec naokrog, bteoio je pokončno in nekoliko kosmato, listi so suličasti in narezija-ni, cveti pa so beli ali pa rdečkasti, zdiuzeni v majhne glavice, te pa v CeSuije. Julija in avgusta jih lahko vidite v najlepšem cvetju, ako , jim ni ositra kosa porezaia skupno s senom cvetočih glavic. Pa Dado rastline med otavo spet ozelenele in zopet se bodo razcve-le piav tako, kakor dosedaj in nas razveseljevale notri do hladnega oktoma. Izgleda, kakor da je božja previdnost posadila rman kot eno izmed najbolj dobrodelnih darov naše domovine tik ob pot ali cesto, da jih ne moreš zgrešiti, kakor pravi nekje slovenski pesnik: »Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi/« Rman nabiraš lahko dolge mesce v poletju, pa tudi že pred cvetom od aprila do junija. Oboje, list kakor cvet, je velike zdravilne »rednosti, samo da je list pred cvetom boljši, kakor po cvetu. Cvetne glavice posušiš najbolje počasi v senci, enako tudi liste, da ohdrže svojo barvo in tudi svojo moč. Dobro posušeno cvetje maneš med prsti, da laže odpade. Listje in cvetje shrani na suhem prostoru v papirnatih ali pletenih ovojih ali zaprtih posodah in škatljah, da ne izgubi svojih zdravilnih snovi in da ne plesni! Kajti rman vsebuje hlapno olje in še mnogo druge, predvsem grenke snovi. Ako zmečkaš liste med prsti, začutiš jak, o-ster duh po balzamu, ki nekoliko spominja na kafro. Rmanu pripisujejo čudovito mnogo zdravilnih snovi, ker upliva blagodejno na krvni obtok in na izmeno snovi, kar ga opravičuje kot zdTav.ilo pri motnjah prebavnih organov, pri gih-tu in revmatizmu ter pri krvavlje-•nju pljuč, debelega črevesa, maternice in mehurja, kakor tudi posebno še pri hemoroidih. Izborno sredstvo je rman pri katarju želodca in črevesa, pri obolenju jeter in ledvic ter mehurja, ako ni bolezen že predaleč uničila raznih organov, kakor rak ali jetika. Bolniki, ki trpe na slabih živcih, nevrasteniji, histeriji, nervoznem utripanju srca, nespečnosti in celo sklerozi, se počutijo sčasoma zelo pomirjeni in okrepčani, ako so dalje časa jemali rman. Tudi pri za-sliženih pljučih ali bronhijah, pri jetiki in pljučnici ga uporabljajo z dobrim uspehom, posebno, ak ■ rmanu dodajo še nekoliko, lapuha, trpotca, lučnika in vijolice. Gotovo boste strmeli in majali z glavami, češ, kako je vendar to mogoče, da je rman, ta travniški in njivski plevel, tako zdravilen kar pri celi jati raznih bolezni! Razlagati si zamoremo to njegovo prijetno lastnost samo na ta na- č;h, da mora vsecovati rman poleg, že omenjenih tvarin še mnogo drugih, za zdravje neobhcdno potrebnih snovi, ki jih pa še do danes ne poznamo, ki pa jih bo medicinska veda gotovo v bližnji bodočnosti razkrila, kakor se je to zgo-. dilo pri odkritju, vitaminov, raznih glivah in kemičnih sestavinah, ki jih poznamo danes kot. odlične iak-torje pri zdravljenju človeškega in živalskega organizma. Te rastlinske snovi, 'kot jih najdemo pri rijia-nu in mnogih drugih rastlinah, delujejo kot vitamini in hormoni na kri, oziroma na njeno cirkulacijo. Kri je nosilka vseh teh zdravilnih drobcev in jih prenaša v vsako stanico in potom nje v vsak organ in vsako žlezo in tako obnavlja, čisti in osvežuje celotni organizem. Najbolj idealen način zavživanja zdravilnih rastlin bi bilo zdravilo zavžlti v svežem stanju, ker je sok rastline najbolj učinkovit, ker vsebuje še vse potrebne zdravilne sestavine, ki navadno po dolgem času ležanja le precej oslabe. Po- ’ sebno nekatere vrste vitaminov rade oslabe, ako jih ne zavžijemo v svežem stanju. To pa je mogoče samo v izvenžimskem času, ko so. rastline še v polni rasti in ko, jih lahko naberemo v velikih količinah. V ta namen ga je treba dobri) in natanko zrezati ter iztisniti iz. njega sok, ga pomešati z medom ali pa z vročim mlekom. Soka seveda ne smemo hraniti dalje časa, ampak ga sproti zavžiti, ker se drugače pokvari! Dve do tri žlice na dan bo zadostovalo v vseh primerih bolezni. Lahko si napravite tudi tako i-menovano tinkturo, kar napravite tako, da sveži sok iz listov in cvetov zmešate z gotovo količino 30 procentnega alkohola in pijete po 20 do 30 kapljic na dan. Tudi posušeni rman, v žganju namočen, se dobro drži za daljši čas ter ga lahko po potrebi pijete po par požirkov na dan, ako seveda želodec alkohol prenaša! Najbolj pogosto pa pijejo rman v obliki čaja. Posušene liste in cvete kuhajo samo par minut, da s predolgim kuhanjem oziroma vrenjem ne uničijo hlapnih olj in vitaminov. Nato odstavijo in puste pokrito na toplem (ne vročem!) štedilniku prihližno 10 do 15 minut, da vroča voda počasi izvleče vse sestavine iz rastline. Tak čaj pijte po dva do trikrat na dan po eno skodelico in ne na poln želodec! Priporočljivo pa je vedno, a-ko dodaste rmanu še nekoliko gri-žev.njaka ali tavžentrože, nekaj krčnice, mete in preslice, kadar koli ga pijete pri omenjenih boleznih, razen pljučnih, za katere velja že prej omenjena mešanica z lapuhom, trpotcem, lučnikom in vijolico. Ni pa ravno nujno, da morate primešati vse imenovane dodatne rastline, ako jih nimata pri roki! Vsaj dve do tri vrste dodajte, pa bo uspeh rmana tudi pri-’ šel do svoje polne veljave! Teden strahu in solza g Budimpešti Ved#o znova se zvedo podrobnosti o deportacijah iz Budimpešte, ki so jih organizirala madžarska komunistična oblastva. Tako piše o teh dogodkih oseba, ki je bila žrtev teh deportacij: »Mene je odnesel prvi val depor; tacij že 21. maja. Vzeli so mi vse štiri otroke moje nečakinje, za katere sem morala skrbeti in katere sem vzgajala. Nečakinjo so namreč že pred dvemi leti skupno z njenim možem zaprli. Od tedaj se ni ničesar več slišalo o njih, niti mi ni znano, kje so sedaj otroci. Kmetje pa so z menoj .zelo prijazni. Menda so me oblastva poslala v ta kraj zato, ‘ker tukaj ni niti enega drevesa. Stanujem v lopi ob hlevu. Lopa nima oken. Postelje nimam. 'Niso mi dovolili, da je vzamem s seboj iz bližnje vasi, kamor so me poslali. Spim na slami. Ta kraj je 18 km oddaljen od najbližje vasi. Nesrečni ljudje nimajo tukaj nobenih prevoznih sredstev niti goriva. Več dni ne dobim nobene tople hrane.« Ne le iz tega pisma, ampak tudi iz pripovedovanje beguncev, ki so pribežali na Dunaj, je razvidno, da kmetje prijazno sprejemajo žrtve teh deportacij in da se ogromna večina madžarskega ljudstva ne strinja s temi ukrepi. Kakor pripovedujejo begunci, so ostala stanovanja, ki so jih v Budimpešti izpraznili s komunističnimi deportacijami, večinoma prazna. Ko je komunistična stranka sklicala delavce tovarne »Matyas Rakosi« na donavskem otoku Csepel na sestanek in jih pozivala, naj sestavijo seznam •tistih, ki potrebujejo stanovanje, se je na tem (zborovanju razlegla grobna tišina. Po tem dolgem molku so se oglasili njihovi govorniki in so izjavili, da hočejo imeti nova stanovanja, ne pa tista, iz katerih so is silo izgnali ljudi. Prav tako so delavci, ki delajo na podzemni železnici v Budi,’ odklanjali, da zaprosijo za prazna stanovanja deportirancev, češ da so zadovoljni s stanovanji, v katerih sedaj stanujejo. TO SO RAZMERE, KI JIH PRINAŠA KOMUNIZEM. ZATO NE VERUJTE KOMUNISTOM, KO TRDE: »VSAKEMU SVOJO HISO '« SE IZ TEH, V KATERIH STE, VAS BI POMETALI, CE BI LE MOGLI ! Književne zanimivosti Pariški časopis »La Bata Ule« citira izjavo matere najpopularnejšega ameriškega pisatelja Ernesta Heming\v®ya: »59.3 odst. vseh kritikov je mnenja, da je moj sin najboljši živeči pisatelj. Jaz sama pa j mislim, da so bile njegove šolske I naloge, ki jih je pisal kot mlad deček, mnogo boljše kakor pa knjige, ki jih sedaj piše.« Robert Brenson pripravlja” filmski scenarij po znamenitem romanu pokojnega francoskega katoliškega pisatelja Georgesa Bernano-sa, »Journal d’un cure de campa-gne«. Roman je znan Slovencem pod ndslovom »Dnevnik podeželskega župnika«. Založba Anton Pustet iz Gradca v Avstriji naznanja, da je začela z nadaljevanjem izdajanja veledela svetega Tomaža Akvinčana Summa Theologica. Posamezni zvezki bodo imeli naslov »Die Deutsche Tho-mas-Ausgabe«. Zbirka bo obsegala 36 zvezkov. Od teh je izšlo pred vojno ,in med vojno trinajst zvezkov. Besedilo je dvojezično, latinsko in nemško. Glasbena šola SPN4 Vpisooanje gojenceo o šolo je začelo v četrtek, dne 20. sept. t. I. in traja do 1. okt. dnevno od 10-h - 12-h v šolskih prostorih v ul. Machiavelli št. 22-11. Opozarjamo, da se morajo tudi lanski gojenci na novo vpisati, ako nameravajo nadaljevati letos šolanje. Ker prične reden pouk že 1. oktobra za vse glavne predmete, kakor tudi za stranske, naj gojenci ne zamujajo pravočasnega vpisa, ki velja tudi za gojence iz Sv. Ivana, Barkovelj, Opčin, Skednja, Nabrežine in zgornje tržaške okolice. Prijavijo se lahko tudi telefonično na št. 62-75. VESTI s TRŽAŠKEGA VPISUJTE suoje otroke o slouenske šole! Starši ustvarite boljšo bodočnost soojim otrokom V teku je vpisovanje v slovenske osnovne šole na Tržaškem. Ni nobenega dvoma, da ne bi slovenski starši napravili svoje dolžnosti in vpisali svoje malčke v slovenske ■osnovne šole. Nerazumljivo bi bilo, ko bi slovenski starši vpisovali svoje otroke v italijanske šole; Svobodno tržaško ozemlje je za nas vse, ki sproti zasled-ujtmo razvoj mednarodnih dogodkov v zvezi z na&o bodočnostjo, gotovo dejstvo. Naša bodočnost je zaradi tega v polni meri zavarovana! Slovenski človek bo imel vso možnosit mirnega izživljanja na -svoji zemlji, zato 'bo skrbel, da bodo tudi njegovi otroci deležni vzgoje v narodnem duhu, ki jim bo edina omogočila koristno vključevanje v slovensko in tržaško .skupnost. Na j več je izglede za zaposlitev na Tržaškem .bo imel le tisti, -ki bo obvladal oba tržaška jezika, to se pravi slovenščino in italijanščino. Obeh jezikov se bo pa vaš otrok naučil le v slovenskih šolali, kjer se poučuje poleg slovenščine tudi italijanščina, in sicer .po veljavnih italijansk-ih učnih načrtih. Izgovor, ki ga nekateri navajajo da bodo dali svojega otroka najprej v italijansko osnovno šolo, na to pa v slovensko srednjo, da br imel boljšo podlago za študij, ne more nikogar prepričati. V italijanski osnovni šoli ne poučujejo slovenščine, zato :bo vaš otrok pozabil še ono privzgojeno znanje materinščine in ga bodo razen tega vzgajali v duhu zaničevanja njegovega rodu. Ni torej točno da bo otrok prestopil z italijanske osnovne šole v slovensko srednjo z boljšo podlago kot pa s slovenske osnovne šole. Tak obrok bo imel velike težave ne samo s slovenščino, ampak studi z vsemi drugimi predmeti. Morebitni boljši uspeh samo v italijanskem jeziku ne b*-odtehtal neuspevanja v drugih predmetih! Otrok s slovensko c snovno šolo pa bo uspeval enako v vseh predmetih, torej tudi v i»a lijanščini, ki jo ibo dovolj pozna’ zaradi -učenja v osnovni šoli i.n privzgajanjem v stiku z javnostjo Naj se starši zavedajo velike od-gvornosti, ki jo imajo do svojih o-trok, pri vpisovanju v osnovno šolo. Od njih je odvisno, če bo otrok dobro uspeval v srednji šoli, če bo pravilno vzgajan v narodnem duhu in če bo imel dobre pogoje za kasnejšo zaposlitev na Tržaškem. Zato bodo naši starši po treznem premisleku vpisovali svoje otroke samo v slovenske osnovne šole! Vpisovanje v osnovne šole Otvoritev osnovnih šol na Svobodnem tržaškem ozemlju, anglo-ameriški .pas, je bila 24. septembra. Od 24. septembra do 5. oktobra t. 1. je v .teku vpisovanje in po. pravni izpiti. Dne 6. oktobra je svečana otvoritev s službo božjo. 8. oktobra se začne reden pouk na vseh osnovnih šolah. Vpisovanje je obvezno za vse razrede od prvega do petega. V prvi razred s$- vpišejo otroci, ki so rojeni leta 1945 in ki do 31. decembra t. 1. dovršijo šesto 'leto starosti. Vsa potrebna pojasnila in navodila dobijo starši pri ravnateljstvih Sol. Slovenski staršii, pokažite, da ste vredni sinovi svojega naroda in da ljubite svoj jezik. Za vpis v I. razred so potrebne sledeče listine: a) rojstni list od anagrafskega u-rada; b) potrdilo o cepljenju koz od zdravstvenega urada; c) potrdilo o cepljenju proti da-vici; č) potrdilo o zdravih očeh. Matere oskrbite si listine takoj, dokler ni še navala po uradih. Mature na višjih -srednjih šolah V smišiu ''obvestila Višje šolske uprave se začnejo zrelostni in u-sposobljenostni izpiti na vseh višjih srednjih šolah v torek 2. oktobra ob 8,30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ugotovitve glede lelalshed ružbe »Trieste Airways Company“ Tukajšnji tisk je poročal o ustanovitvi letalske družbe »Trieste Air-ways Company«, ki naj bi uvedla določeno število mednarodnih letalskih prog iz Trsta. Dne 12. septembra je »Trieste Airways Company« obvestila Zavezniško vojaško upravo, da je po predpisih položila pri trgovski zbornici notarsko overjene prepise svojih pravil kot družbe z omejeno zavezo. Družba je zaprosila Zavezniško vojaško upravo za dovoljenje obratovanja na predvidenih progah in za dovoljenje, da lahko začne takoj s svojo organizacijo in sc nastani v Trstu. Zavezniška vojaška uprava je potrdila sprejem prošnje'družbe, ki jo zdaj skrbno preučuje. Vendar je v tem trenutku še pre-> zgodaj trditi, da je družba dobila stvarno podporo od ZVXJr ki mora šele končati svoje preučevanje lokalnih in mednarodnih vprašanj, ki so zvezana z 'obratovanjem na letalskih progah,- ki jih predvideva »Trieste Airways Company«\ - Komunističen neuspeh p Borštu ; K letošnjim počitniškim k:olonijam SDD Širšo javnost bo zanimalo zaključno poročilo o počitniških kolonijah SDD v Devinu. Društvo je izbralo Devin ikot sedež svojih počitniških kolonij, deloma ker je Devin s svojo okolico izredno prikladen za letovanje šoli še nedoraslih otrok. V bližini so krog in krog borovi gozdiči, pod Crničjem pa je krasen zaliv s plitko vodo in peskom na dnu. Najtehtnejši razlog pa je devinsko podnebje s svojim stalnim zračnim pregibanjem in nočnim jakim vetrom, ki daje temu področju izredno ugodno in zdravo klimatično obeležje. Devin je kakor ustvarjen za obmorsko letovanje otrok, seve zdravih na prsih, in bo kot tak deležen še lepe prihodnjosti, zlasti če bodo merodajna oblastva in društvo preuredila nekatere pomanjkljivosti, na pr. v šolskem poslopju, kjer ni prhe z mrzlo, kaj šele s toplo vodo itd. SDD je organiziralo dve izmeni. V prvi, ki je .trajala od 15. julija do 13. avgusta, so bili dečki. V kolonijo so bila sprejeti povečini slabo prehranjeni, anemični in a- KMETIJSTVO Natečaj zs vzdrževanje hlevov Področno kmetijsko nadzorništvo razpisuje z vsoto, ki so jo stavili na razpolago Tržaška mestna hranilnica, Kmetijski konzorcij in Nadzorna komisija za uvozno živino, med živinorejci področja, »NATEČAJ ZA DOBRO VZDRŽEVANJE HLEVOV«, s naslednjimi pravili: 1. Glavni namen natečaja je, vzpodbujati živinorejce k boljšemu vzdrževanju živine in k izboljšanju higienskega stanja hlevov. ' 2. Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci. V ta namen morajo vložiti, na navadnem papirju, prošnjo v roku do 15. oktobra 1951, naslovljeno na Področno kmetijsko nad-iornlštvo Tehnični oddelek --ulica’ Q4iega V prošnji mo- rajo tiafvesti: priimek intime natečajnika, očetovstvu, bivališče, kraj posesrtvain hleva ts potrebnimi navodili, ki omogočijo najti označen tfštečaia še ne moreio udeležiti P" nateca3a’ v *»?«» vse« PC prošnjo'za 'dodelitev prispevka • -na podlagi žakona za splošna Isbot}. sanja. 3. Po pregledu pravočasno predloženih p*oš«ni bo pntotojna ocenjevalna komisija v naslednjih 45. dnph izvršila brez predhodnepa obvestila pregled v poštev prihajajočih hlevov z namenom, da ugotoyi njihovo rač^tno »tanje. 4. Natečajniki bodo morali izvršiti v hlevih izboljšanja (.ki 50 navedena pod 5. točko) v času do 28. februarja 1952. leta. 5. Upoštevale se bodo naslednje izboljšave: a) majhna izboljšanja in navadno vzdrževanje prostorov, ki so namenjeni bivališču živine (popravilo odpadlih ometov, pobeljenje proti muham, pobarvan je vrat in oken, vloži- tev novih šip, mrež na oknih itd.); b) izboljšanje zdravstvenega stanja plemenske živine (čistoča prostorov in živine itd.); c) izboljšanje načina krmljenja živine (raba in pripravljanje močnih krmil, mineralnih so* li, računanje obrokov, izboljšanje napajanja itd.); d) izboljšanje načina molže, ki-giena in manipolacija z mlekom; e) izboljšanje načina vzreje telet in f) druga manj važna izboljšanja, ki jih bo smatrala ocenjevalna komisija za potrebna. 6. V roku db 31. marca 1952. leta bo izvršila natečajna komisija, brez nikakega obvestila natečajnika, drugi pregled, da ugotovi, katera izboljšanja so .bila Izvršena in. kakšno je stanje vzrejne živine ob konusu natečaja. V posesti vseh podai- ........' M-! grade, >bo komisija sestavila vrstni red''nagrajencev in predlagala nagrado.-Seznam mora natečajna ko-1 misija dostaviti Področnemu kmetijskemu nadzorništvu Tr Tpku do 15. aprMa 19B2. Proti seznamu natečajne komisije ni u govccal 7. Natečajna komisija ima na razpolago naslednje nagrade? 1 prvo nagrado L 30.000 (L 30.000) 3 druge nagrade L 20.000 (L 60.000) 6 tretjih nagrad L 10.000 0L 60.000) 10 četrtih nagrad L 7.500 (L 75.000) 15 petih nagrad L 5.000 (L 75.000) Skupaj stenični otroci. Njihova skupna teža ob prihodu je znašala 3.173,5 kg. Ob odhodu je tehtnica izkazala 3.325,5 kg, kar da skupno 152 kg prirastka ali na vsakega 1,52 kg. Dečki so bili odpuščeni v dobrem zdravstvenem stanju in telesno o-krepljeni. Podrobno izgleda slika takole: 13 dečkov se je okrepilo za pol kg, 21 po en kg, 19 po en kg in pol, 17 po dva kg. 7 po dva in pol, 5 po tri, 4 po tri in pol, 3 po štiri, dva po štiri in pol, 10 dečkov pa je o-hranilo svojo težo. Ambulančni zapiski beležijo naslednje obolelosti: rane 9, slaba prebava 3, angina 6, kataralna angina 1, foliikolarna angina 1,. turi 5, piodermija 1, ekscemi 1, zobobol 3, srednji akutni otitis 3, kontuzi-ja 1. Kopalne dneve so dečki izkoristili 18-krat. Disciplino je vodstvo kolonije skušalo ohraniti s točnim dnevnim .redom, zlasti pa s podrobnim, za vsak dan vnaprej določenim sporedom sprehodov, iger ter s prisrčnim stikom nadzornega u-sebja s posameznimi skupinami kakor tudi s posamezniki. Izkazalo se je, da je to načelo sodobne socialne pedagogike eno najučinkovitejših sredstev za radostno razgibanost v koloniji, ki pa hkratu varuje najnujnejše zahteve discipliniranega sožitja na počitnicah. Dečki so zaključili svoje letovanie s prisrčno Globočnikovo igrico »U-porniki«. Zaigrali so jo na prostem. Dekliška izmena se je nastanila v devinski šoli 15. avgusta in je tamkaj ostala do 13. septembra. Do-čim je prvi izmeni vreme .skoro teden dni nagajalo, je bila ta skupina deležna izredno ugodnega vremena. Kopalnih dni je bilo 24, V kolonijo so bile sprejete večinoma anemične, astenične in iimfa-tične deklice od 7. do 14. leta. Večina se je telesno močno okrepila, kar pričajo tudi številke. V kolonijo so prišle s skupno težo 3.479,25 kg (povprečna teža 34,11). Vrnile so se k staršem v skupni teži 3.775,25 kg (povprečje na otroka 37,01 kg), kar odgovarja prirastku 286 kg ali 2,9 kg na osebo. 7 je po-rastlo za pol k«, 1 zastri četrt kg, 18 za en kg, 15 za poldrugi kg, 4 za en ,lcg in . tri četrt, 27 za dva, 11 za dva in pol, 1 za dva in tiri četrt, 5 za *ri, 1 iza trie in pol, 6 iza štiri, 1 za 5 ,kg, 5 jih je obdržalo svojq ■težo. Med delovanjem- -je vodstvo; opazilo - pri deklicah mnogo vedji: tete kakor pri. dečkih. Zdravnike pomoči, so bila potrebna mala obolenja: 7 -z. .navadnim’ hronlrttisom, 7 z akutno trsheito, 1 s katar aj no angino, 3 s slabo prebavo, turi 2, eksoem 2, lumbago 1, zobobol 2, suh plevritis 1, kronični poostren slepič 1 (prevoz v tržaško 'bolnico s sledečo opeirecijo, deklica si je po povratku v kolonijo vidno opo- L 300.000 Natečajna komisija si pridržuje, da po potrebi izpremeni število in višino raznih nagrad in tudi da nadomesti četrte in pete nagrade s predmeti iste vrednosti, ki so v hlevu koristni. mogla in se vrnila k staršem še s prirastkom na teži in zdravo barvo' na ličkih), rane 4, paradentitis 1. Deklice so priredile za zaključek lepo »besedo«. Na sporedu je bila Globočnikova igrica »Cvetkina družinica«, deklamacije in dvoglasni dekliški zbor. Prireditev se je iz-premenila v pravo ljudsko veselico, ki so ji prisostvovali starši in domačini. Postavljen je bil oder, dvorišče šole pa lepo okrašeno z venci. Društvo si je z dvojno devinsko kolonijo pridobilo sloves odličnega organizacijskega središča. S posebno skrbnostjo je izbralo potrebno vodstvo in nadzorno osebje. Pohvaliti pa je treba tudi kuhinjsko in strežno osebje, ki je svojo dolžnost izpolnilo do kraja. Dvomesečno letovanje v Devinu je pokazalo, je za uspeh takih kolonij bistvenega pomena solidno izbrano kvalitetno osebje. K zdravstvenemu uspehu je končno veliko pripomogla okolnost, d? je društvo preskrbelo svoji koloniji stalnega zdravnika dr. S. Petka. iki je preživel oba meseca sredi otrok. V četrtek 13. septembra tega leta ob devetih zvečer so priredili ko-minformisti v naši vasi javno de-oano na javnem prostoru. Vse govore je slišala prav vsa vas, ker so vse prenašali .močni zvočniki. O tem komunističnem nastopu poročamo sledeče: Glavni govornik večera je bil prof. Dušan Bulon, kominformist. ki je v svojem govoru napadal vse. kar ni kominformističnega. Ko je svoj govor končal, nas je pozval na debato k mikrofonu. K besedi so se po vrsti oglasili trije možje, ki so v svojem imenu in v imenu vseh vaščanov povedali, da le za> vezniki dajejo svobodo in kruh tržaškim delavcem in vsemu prebivalstvu, iz ruskih podl-ožniških držav pa bežijo ljudje celo skozi Jugoslavijo sem na Tržaško — v svobodo. - iP-ri tej javni debati je bil navzoč naš dolinski župan g. Dušan Lovriha. Ko je videl, da se koimin-formističnega glavnega govornika ne bojimo, da smo ga spravili v pravo .zadrego in da si upamo javno povedati svoje mnenje, je stopil za zaključek zborovanja sam k mikrofonu in začel govoriti o zmagoviti »ruski« armadi. Pri tem pa je zamolčal, da so boljševiki v- Rusiji zatajili rust^o ime in da ime7 .nujejo že dolgo let svojo državo »Sovjetsko zvezo« in svojo vojsko »sovjetsko rdečo armado«. Med drugim je približno takole kričal: »Prebivalci Boršta! Kdaj boste odprli oči? Ruske armade že korakajo proti nam, ruske armade so že na .pohodu in vi še ne odprete oči! Spreglejte pravočasno, dokler je čas.« G. župan je v svojem ognjevitem govoru velikokrat imenoval .boljševiške armade, jih poveličeval i.n tako hotel namerno zbuditj strah med prebivalstvom, ki bi se naj na vsak način uklonilo komunistom. Ko je v veliki jezi končal blizu in daleč žvižgali in kričali proti njemu. Tako so kominformisti v zavednem slovenskem Borštu doživeli zasluženo lekcijo za svoje izzivalno postopanje. Končali so časi, ko so komunisti z grožnjami in s strahom strahovali naše ljudstvo v mestu in na deželi. Mi Borštani smo že odprli svoje oči in spoznali simo, da komunizem hoče speljati naše' ljudstvo v narodno smrt in v beračijo. Izpiti za davčne izterjevalce Finančni oddelek zVu objavlja, da ibodo izpiti za davčne izterjeval-le (»ufficiali esattariali«), ki jih predvideva Ukaz št. 79. z dne 12. maja, zs leto 19.51 v mesecu novembru 1951.. Brežplačni tečaji angleščine Zveza uslužbencev slovenskih šo^ v Trstu sporoča, da se bodo brezT plačni tečaji angleščine, ki jih je, že lani organizirala Zavezniška čitalnica, zopet začeli v začetka oktobra. Vsi, ki nameravajo tečaje redno obiskovati, se morajo prijaviti Cim p rej v ulici Laz-z-aret-to Vecchio' 9-II. od 11. do 12. uire pri prof: dr. Jožetu Suhadolcu. Vsakdo naj prinese s seboj dopisnico (na kaitero napiše svoj točen naslov), s .katero 'bo obveščen o kraju in urniku tečajev. Maša zadušniča za pok. bolgarskega politika N. Petkova iDne 23. septembra, na četrto obletnico izvršitve smrtne obsodbe nad voditeljem bolgarske opozicije proti vlada iočemu komunističnemu režimu, Nikolo Petkovom, .bivšim tajnikom bolgarske Ljudske kmečke stranke, je priredilo tržaško vodstvo bolgarskega Nacionalnega ko-miteta mašo zadušnico za svojini pokojnim voditeljem. Maše so se udeležili številni bolgarski begunci, zlasti pristaši Ljudske kmečke stranke, svoj govor, so vsi poslušalci od Pereča zadeva za ves Breg Ureditev sodobnih pralnic za perice :Prebivaici z raznih vasi tržaškega Brega nas opozarjajo na pereče vprašanje gradnje smotrnih sodobnih pralnic za perice. Kmetovanje na Bregu ni donosno, zato hodijo moški v velikem številu primerov na delo v Trst in Milje. V kolikor pa moški iz različnih razlogov ne morejo zapustiti kmetovanja, jim priskočijo na pomoč gospodinje s pranjem. Lahko celo rečemo, da je postalo pranje za mestno potrebo na B-regu prava domača obrt. lOblastva morajo zaradi tega po svečati vprašanju naših peric naj večjo pozornost in jim omogočiti delo. Verpo, da je že dalj časa v načrtu gradnja smotrnih pokritih pralnic po raznih vaseh Brega. Baje so za to svrho že določena najpotrebnejša denarna sredstva. Vendar ni opaziti še nobenega znaka, da- bi se s predvidenimi gradbenimi deli že začelo! V Imenu vseh prizadetih peric z Brega se obračamo na pristojna občinska, področna in zavezniška oblastva s prošnjo, naj čimprej uredijo vse potrebno za začetek grad-; .nje nujno potrebnih pralnic. Tržaški glasbenik v ZD Dne 18. septembra je odpotoval v Združene države prof. dr. Clau-dio Noliani, kateremu je ameriško Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila dne 23. t. m. naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA OTA roj. BANDI stara 78 let. Pogreb se je vršil 25. t. m. Izrekamo tem potom toplo zahvalo vsem, ki so kakor koli počastili njen spomin. K roglje, 25. sept. 1951. ŽALUJOČI OSTALI zunanje ministrstvo podelilo študijsko štipendijo za raziskovanja ameriške narodne glasbe. Prof. Noliani bo študiral na univerzi v Bloomingtonu (Indiana) n v kongresni knjižnici v Washim'-tonu. Dela v zvezi s trolejbusno progo iz Trsta v Milje Ukaz' ZVU št. 151 proglaša dela v zvezi s. trolejbusno progo iz Trsta v Milje, kot so razvidna iz temu ukazu priloženega splošnega načrta, za javnokoristna, nujna in ne-odložljiva v smislu določil zakona z dne 25. junija 1865 št. 2359 z dodatki, ■ Z razlastitvenim postopkom in z deli se mora začeti v 90 dneh po objavi ukaza št. 151 in se naj končajo do 30. junija 1952, Poriv 'Dne 14. septembra okoli 21. ure je na križišču ulic Media, Raffina-ria, Settefontane in dAjujunzio povozil avtomobil neko osebo; avtomobil se ni ustavil in ni pomagal ranjeni osebi. Očividca nezgode, ki si je zapisal, evidenčno številko vozila, tei je povzročilo nezgodo, se naproša, da se telefonično javi policiji na številko 5158. DAROVI: V počastitev spomina pok. Marije Sancin-Drejač darujeta Pavla in Angela Sancin tržaškemu SDD 500 lir. Posnemajte! Radio Trst li 306,1 m ali U80 kc-sek NEDELJA, 30. sept.: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. 13..00 Glasba po željah. — 16.01} Koncert ruskih balalajk. — 20.00 Slovenske pesmi. — 21.00 Z domače knjižne police. PONEDELJEK, 1. oktobra: 13.30 Popoldanski koncert. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.00 Klavirski koncert prof. Mirce Sancino-ve. 21.32 Slovenski moški zbori.. 22.00 Beethoven: Koncert za violino in orkester. TOREK, 2. okt.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.30 Axel Munthe: SAN MIOHELE, dramatizirani roman v nadilj. — 22.00 Cajikovski: Simfonija št. 4. SREDA, 3. okt.: 13.30 Gershwinr Amerikanec v Parizu. — 19.00- Zdravniški vedež. — 20.00 Evropski koncert. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Vokalni kvartet. — 22.00 Koncert violinista Stefana Nedelčeva. ČETRTEK, 4. okt.: 13.00 Pevski duet in harmonika. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder: Heinrich von Kleis-t: RAZBITI VRC, veseloigra, nato Lahka .glasba. — 23.00 Liszt-Bus-soni: Španska rapsodija. PETEK, 5. okt.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Pogovor z ženo. - - 20.00 Koncert baritonista Marijana Kosa. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 2h30 Axel Munthe: SAN MICHELE, dramatizirani roman v nadaljevanjih. SOBOTA, 6. okt.: 13.00 Srame} ikvnintet in ženski duet. — 20.10 Pestra in »zabavna glasba. — 21.00 Slovenski zbori in kvarteti. — 22.00 Sobotni varietč. — 22.30 iPlesna glasba. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiika; -I«k*rn* »ADRIA«, d. d. v Tritu ZOBOZDRAVNIK ............ Dr. STANISLAV PAVLICA i > a jrt - ■ < ti it 1 sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597 MIzaril •m«; ;v - - wv kete nudi najugodneje Deske tmre~ kov«, mac*» snov« in trdih l Ho«, trame iit par- TEL. 90441 calea T Vlals R S T a j Sonnino, 2 4 URARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZB I RA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.