V obrambo krščansko mislečih slovensko štajarskih učiteljev. (Iz peresa slov. učitelja.) Poprej bi se bil nadejal strele z jasnega neba, kakor pa, da bi slovenski učitelji kedaj trobili v rog nemškega mokraškega u6itelja! Kajti pri vseh zborovanjih ali glavnih skupš6inah Zaveze slovenskih u6iteljskih druStev — in še celo komaj pred pol letom pri vehkem shodu slovenskih u6iteljev v Celji se je učiteljstvo z velikim navdušenjem izreklo za versko-nravno vzgojo in složno delovanje s pre6astito duhovš6ino pri verski vzgoji naše mile slovenske mladine, sedaj bi pa naenkrat mnogo slovenskih u6iteljev zamoglo pritrjevati najneumnejšim budalostirn nemškega mokraškega agitatorja v u6iteljski suknji. Ali niste Horvateku pritrjajoči slovenski u6itelji premislili, kakšni pogubonosni razpor ste zanetili med šolo in duhovš6ino in verni slovenski narod! Ljudstvo in duhovš6ina že tako nista posebno naklonjena novodobnej Soli, v katerej se še postavno ukazuje verski poduk; sedaj pa še zahtevate tako urejeno šolstvo, v katerem bi se naj krščanski nauk popolnoma izbacnil! Vsak najpriprosteiši 6lovek s koli6kaj zdravim razumom mora pripoznati, da vsa pravila posvetne morale niso vredna piškavega lešnjeka! V resnih, hudih skušnjavah se 6lovek, vzgojen po vzgolj posvetni morali, nikakor ne more nravnega vzdržati. Prava nravnost brez vere in božje avtoritete ni nikakor mogo6a! Šeste božje resnice: «Da brez milosti božje ni mogo6e za zveli6anje ni6 dobrega storiti*, ne bo ne Horvatek in ne 1000 njemu enakih krivih prerokov vrglo! Resnica je, da si je duhovš6ina tega ali onega veroizpovedanja prizadevala v duhovnem oziru vladati ljudstva; ali to ni bilo na kvar in nesre6o naroda. Zgodovina nas u6i, da so narodi ostali nravno krepki in tudi politi6no mogo6ni, dokler so se resni6no držali svoje vere; in da so nasprotno jeli nravno propadati in v svoji mo6i pojemati, kakor hitro so za6eli «vero» kot izmišljene pravljice duhovnikov — zani6evati. To nam pri6a zgodovina starih Grkov in Rimljanov, in v novejši dobi pa krvava, grozovita prekucija na Francoskem. V to6ki 2 trdi Horvatek: «Vera je stvar srca, in ne spada v šolo!» Ako je vera res stvar srca, tedaj še le prav nujno in v obilni meri spada v šolo. Kedaj pa je 6loveško srce bolje pripravno za vsprejem vsega, kar je sveto, resnično, lepo in blago, 6e ne v nedolžni otroški dobi! Kje pa najde otrok ve6 lepega, veselega in srce blažilnega, kakor v ve6nih, nebeških resnicah, koje nas u6i sveta vera? Ali ne kažejo zgodbe sv. pisma, sv. evangelij in življenie svetnikov — otrokom brezštevila naičistejših in posnemanja vrednih značajev? Besede mi6ejo, a zgledi vle6ejo! 0, mokra6i in anarhisti predobro poznajo resnico tega reka — in torei tudi neprecenljivo veliki in blažilni upljiv katoliške vere na nravno vzgoio mladine; in baš zato zahtevajo: «Pro6 z vero!» Dokler bo ljudstvo imelo še kaj verskega duha, ta6as Se tudi mokra6i ne bodo prodrli s svojimi prekuciiskirai na6rti! Popolnoma neresni6na je tudi trditev v 3., 4. in 5. odstavku Horvatekovega govora, katero skuša dokazati, da katoliška cerkev ne podpira 6asne sreče ljudstva, in da nima nobenega ublažilnega upljiva na ljudstvo. Kdor je koli6kaj se u6il svetovne in kulturne zgodovine, mora pripoznati, kako je sv. katoliška vera preobrazila in prekvasila krute poganske narode v pohlevna kulturna ljudstva. Odpravila je suženstvo, krvno raaš6evanje, ženo, poprej sužnjo moža — povzdignila }e kot možu enakopravno — tovaršico, prepovedala je nenravno mnogoženstvo v zakonu, uredila in posvetila družinsko življenje, podpirala in gojila ie umetnosti in znanosti. In sedai pride in si drzne mokraški učitelj — trditi, da katoliška cerkev nima nobenega ublažilnega upljiva na sre6o, napredek in omiko narodov! Ako kdo natan6no po naukih sv. vere živi, ali ni potem tudi 6asno sre6en, in ne delaliza 6asno srečo svojega bljižnega? Kako lepo se glasi katoliški nauk o krš6anski pravici: «Stori dobro in varuj se hudega!» In pa: »Ljubi svojega bljižnega, kakor samega sebe!» Preresnična in lepa je bila torej pridiga nekega duhovnika proti zaprtim hudodelnikom: «Vi ste, dokler ste še zunaj prosti okoli hodili, gotovo dostikrat slišali zmerjati in zabavljati 6ez sv. katoliško cerkev in njene duhovnike; mogo6e, da ste celo tudi sami o verskih resnicah zaničljivo govorili; ali resniea je, in mi tudi nihče ne bo mogel tajiti, da, 6e bi bili vi, moji ljubi, po naukih svete vere živeli, bi gotovo nobeden ne bil sedaj tukaj v je6i! Amen.» Le tri božje zapovedi zapopadejo nauk o 6astenju božjega Bitja — in sedem zapovedi pa je namenjenih, urediti tudi 6asno srečo 61oveka. Gospod Horvatek, vzeraite v roke poro6ila o delovanii katoliških misijonarjev med divjimi zamorci, indijani, in ljudožrci; in idite v bolnišnice opazovat katoliške redovnice: usmiljene sestre; potem pa se gotovo ne bodete drznili tajiti, da katoliška cerkev ne skrbi za sre6o narodov, in da nima nobenega ublažilnega upljiva na ljudstva. Ako je katerega u6itelja strah pred križem in molitvijo v šoli, ali 6e se mu ne ljubi otroke voditi k sv. maši in drugim verskim vajam, ta naj le koj pobere «svoja šila>, in naj rajši gre kamenje tol6 — ali, ako ho6e, celo v Ameriko iskat zlate rude! Neveren u6itelj ni zmožen, otroke nravsko-verno vzgojevati! Nadalje se pritožuje nad zahtevo vlade, da moramo otroke vzgojevati k domoljubju in spoštovanju do postav! Seveda, mokra6i bi radi, da bi že srca nedolžnih otrok okužili z upornim duhom anarhistov, in tako tem hitreje nadelali pot državnemu prevratu in polomu. Tu so socijalistom zopet najbolj na poti oni verski nauki, ki podpirajo svetost posvetne oblasti. Kakor: «Boj se Boga, in 6asti kralja! Boj se kralja, kajti Bog njemu ni dal zastonj me6a maS6evanja (kaznjevanja!) Ni je oblasti, kakor od Boga! Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu,kar je božjega!* In naš Zveli6ar dal nam je sam vzgled, kako moramo celo spoStovati in pokorni biti po- svetnej oblasti tudi tedaj, 6e bi se primerilo, da bi bili po (krivici) nedolžnem obsojeni! Sv. vera torej mo6no podpira ugled posvetne oblasti. Vera pa tudi mo6no upljiva na požrtvovalno domoljubje in vzbuja k junaškim domoljubnim 6inom. Takih vzgledov najdemo mnogo v zgodovini; kakor: Hrabri Gedeon, Mojzes, junaška Judit, pastir6ek David. Iz novejše avstrijske zgodovine slovijo kot pobožni junaki: princ Eugen, vojskovodja Laudon in general Radecki. Na Pruskem ali Ruskem bi naj kateri u6itelj kaj tacega izustil, da mu ni po volji, otroke k domoljubju vzgojevati; koj bi ga poslali v ječo ali v Sibirijo! V to6ki c) želi H6rvatek, nai bi že otrokom v šoli priporo6evali rude6karski program: nezadovoljnost, sovraštvo do bogatejših; malo delati, pa mnogo služiti in dobro uživati! Clovek se itak sam prerad povzdiguje ter nagne k sladnemu in pohotnemu življenju; tega ga pa6 ni treba v šoli že u6iti. Ravno tako si moramo prizadevati — vblažiti in tolažiti že precej vzbujeno sovraštvo nižjih stanov slojev — do bogatejših. Tu nam kaže krščanski socijalizem pravo — pot — pri prizadevanju za zboljšanje gtnotnega stanja. Bogatinom pa sv. vera prepoveduje, revne delavske stanove — izsesavati — in njim pravi6ni zaslužek pritrgovati! Tudi veli vera bogatinom, da siromakom prostovoljao in v ljubezni radi pomagajo. — Nadalje vera u6i, da nezakrivljeno uboštvo ni sramotno. Da bi to versko resnico potrdil, izvolil si je božji Sin — revno tesarsko družino — kot svoja rednika, in je tudi sam celo svoje življenje tukaj na zemlji prebil v najve6ji revš6ini. Saj sam popisuje svojo revščino tako-le: »Lisice imajo svoje berloge in ptice imajo svoja gnezda, Sin 6lovekov pa nima prostora, kamor bi svojo glavo nagnil !> Čast in bogastvo ne dela 6loveka sre6nega! Nasprotno bi lahko trdil, da je ve6 tihe sre6e v nizkih hišah, kakor v visokih, svetlih palačah! V sedanji dobi, ko je povsod na ponud vse polno vabljivih prilik k sladnostnemu, razkošnemu življenju, treba je mladino le vzgojevati k zadovoljnosti in zatajevanju samega sebe; ne pa še le vzbujati poželjenje po lahkotnem, razkošnem uživanju! V to6ki 7 pritožuje se H6rvatek 6ez šolske odredbe, ki še omogo6ajo tajno nadzorstvo duhovš6ine 6ez učitelje, in dajejo še upljiv duhovš6ini pri krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih. Jaz pa trdim, da se vestnemu in vernemu u6itelju ni treba bati ne javnega in ne tajnega nadzorstva duhovščine. Duhovščina vernega in pridnega učitelja povsod spoštuje in podpira in tudi pri ljudstvu varuje njegov ugled. Nenraven in neveren učitelj — pa tako ne velja za vzgojitelja nedolžnih otrok! Takemu bi tudi jaz, 6eravno nisem duhovnik, z vso močjo pomagal, da ne bi dolgo okuževal šolskih sob! in ne delal sramote 6astivrednemu u6iteljskemu stanu. Kakor so vse trditve mokraškega u6itelja Horvateka — podle in ni6eve, ravno tako lažnjivo in neopravi6eno je bilo njegovo napadanje slovenskih poslancev — zaradi njih postopanja pri sestavljanji postave o regulaciji u6iteljskih pla6. Kdor je zasledoval govore slovenskih deželnih poslancev, mora hvaležno priznati, da so se tako vrlo potegovali za zboljšanje našega gmotnega stanja. Le ve6ina nemških poslancev je kriva, da še učitelji ne dobimo pla6e, kakoršno si zaslužimo pri našem, narodu zelo koristnem poklicu! V gorej navedeni razpravi, skusil sem, koliko je bilo po mojih slabih mo6eh mogo6e, dokazati, neveljavnost mokraških vzgojnih na6el in da ni bilo prav, da so se nekateri učitelji — dali od zgovornega mokraškega tovariša — zvoditi na led, na katerem so padli, in še bodo mnogokrat padli, ako ne prekličejo — te neprevidne in neutemeljene izjave, da odobravajo brezverska vzgojna na6ela mokračev! Veren slovenski narod — želi Sole na strogo verski podlagi. Da to dosežemo, treba se bo združiti v katoliško šolsko društvo, kakoršna že imajo osnovana v drugih avstrijskih kronovinah, na pr. na Ceškem, Nižje Avstrijskem in na Tirolskem. Zunaj v sosedni nemški držayi, kjer so še vse šole konlesionelne ali verske, šteje katoliško u6iteljsko društvo nad 4000 udov. Kar je dobrega, v tem že smemo posnemati — nemSke sosede. — Torej vsi vestni in verno misle6i u6itelji, držimo se vedno gesla: «Vse za vero, dom, eesarja > To bo v 6ast nam, naši mili slovenski mladini pa v 6asni in ve6ni blagor! V to nam pomozi nai premili nebeški u6enik in ljubitelj nedolžnih otrok! Tiniski.