1,10t ca korletl dtltv* ik«g* l|ud«iva. Delavci mo opravi ¿«ni do kar p reduciral o. fhla P»P«»" *• devoted to the Intereete of the working claee. Work-are ara entitled to all what they produce. Ste v. (No.) 226. ^■i?/**1 ••<»«»<*-«Ihm matt«r, D«o. 6, 1907. tt i h« poat off».-« •t Chletfo 111. uudiM th« Act of OongrvM of Maroh Ird. 1M7V, Office: 2146 Blue Uland Ava, "Delavci vseh dežela, združite se PAZITK! ~...... na Številko v okUpaJu-ki ee nahala poleg vašega naslova, prilepite-nega «podal ali na ovitku. Ako (227) |e številka . . tedaj vam e prihodnjo Številko našega lieta poteče naročnina. Proel-mo ponovite |o tako). Chicago, IU., 9. januarja (Jan.) 1912. / Leto (VoL) VIL Ovaduhu in idiotu. f Gore so pokale, -i hrib »e je tresel, pa rodila a« je miika. Ko je lansko leto ob novem letu izšel "Proletaree" v osem tisoč iztisih, je Lojzeta Pire«, urednika >n solastnika "Clevelandske Amerike" hudo zabolelo pri srcu. Da bi izbrisal vtis, ki je napravila novoletna izdaja, je zapisal, da so v»i socialisti v Chicagi ničvred-neii, pijanci, ponočnjaki. Tako nedostojno še danes ni pisal no-gjfovcnski časnikar »> soeiali- Í stičnem gibanju. Na nesramen in iieosncvan napad s strani Lojzeta | Pirca so sodrugi v Proletareu od-Ifovorili s satiro. Lojze Tire, naj-Irevnejši slovenski časnikar na du-(eUhi od pamtiveka pa do flanes je uvidel po svojem prvem napadu in satiričnem odgovoru s strani (¡"Proletarca", da v polemiki ne bo kos urednikom "Proletarca" in poslužil se je najnižjega sredstva, da bi vničil edini slov. socialistični tednik v Ameriki. Napisal je ovadbo na glavni poštni urad Zdr. držav v Washington, D. C., pričakujoč, da bo zvezna vlada kar naenkrat dala zapreti vse urednike "Proletarca", zaeno pa listu, vzela 4 4 second člana mail.'' Lojze Pire je šel v svoji nizkoti tako daleč, da se je s svojim ova-društvom javno ponašal in hvalil v "Olevelandski Ameriki" in obetal urednikom "Proletarca", da bodo že prihodnji mesec jedli ri-čet v jolietski jetnišnici. "Sodrugi so zopet v "Proletareu" v satiri povedali, da iz te moke ne bo kruha, ker Lojze ne zna slovenski in angleški in da so pripravljeni jroyzeti za vsako besedico v." Proletareu" popolno odgovornost. Vsak pameten Človek bi se po omenjeni satiri streznil, prišel bi do prepričanja, da je z javnim bahanjem kot ovaduh, samega sebe ponižal z moralnega stališča na najnižjo stopinjo v človeški družbi, napram svojim političnim nasprotnikom je pa zgubil vse šanse. Ali Lojze se ni streznil. Pri "Develandski Ameriki" so nadaljevali z ovaduštvom in grožnjami. Ovaduštvo je pričelo z majniško izdajo, ki je Lojzeta zopet zbodla v nizko dušo, ker je izšla v osem tisoč iztisih med ameriške Slovence. Ker pa ovaduštvo ni imelo zaželjenega vspelia, so si pri "Clevelandski Ameriki" domišljali v svoji naivnosti, da se uredniki "Proletarca" res skrivajo v Chicagi in prevedli so v zlomljeno angleščino satiro "Témpora mutantur", ker je bilo iz nje posneti, da sta sod ruga .Tože Za-vertnik in Frank Kerae v nekakšni zvezi z uredništvom 44Prole-tarca", misleč: dva ptička že imamo. Pa tudi ta ovadba ni imela vspeha. Ali pri "Olevelandski Ameriki" niso dali miru: pisali in pisali so, dokler se letos do novega leta ni nabralo ]>alec na debelo tankega in popisanega papirja. Zdaj je bil glavni poštni urad prisiljen, da nekaj zvrši in se znebi neumnih in sitnih ovaduhov. Dne 4. januarja t. 1. je dobil upravitelj "Proletarca" sodr. Jože Zavert-nik, mlajši, poziv, da se nemudoma zglasi na pošti. Pol ure kasneje, ko je zvedel za poziv, je bil na polti in zasliševanje radi ovadbe * strani oaeb pri "Olevelandski Ameriki" se je pričelo vspričo zveanega komisarja, državnega prardnika in stenografa. Zasliševanje je trajalo dve uri, pri katerem se je izkazalo, da .podli in nizki ovaduhi pri "Olevelandski Ameriki" ne znajo slovenski in angleSki. Ko je po končanem za-«liíanju hotel oditi upravitelj, ga i« vprašal in rekel zvezni komi-*t: — Kdo lastil je list? — Kor-poraeijaf — Kdo nadzoruje list? — Socialistična stranka! Po teh besedah je rekel komi-1*yéfBgu upravitelju: "Ne od-^jajte it. te sobe pod vtifom, da Taa bodemo tožili!" Podla ovadba je bila zririlena. razpadla je. ker je bila zidana na nič, V dokaz znanja slovenskega in angleškega jezika podlega ovaduha navajamo le en slučaj, da bo slovensko ameriško občinstvo vedelo, kakšni zna—niči, se danes štulijo za urednike in časnikarje. Besedo "pup" - pobič - igračka (angleško.-- pup-baby) prihaja iz latinskega : pupa in pomeni slovensko punčka, dete, v politični kritiki pomeni marjoneta, igračka in t. d„ je naš Lojze prevedel psička. In takih gorogtasnih, kozlov je mrgolelo v ovadbi. Ako bi, hoteli navesti vse kozle, bi nam zmanjkalo prostora v listu. Zdaj pa še nekaj! Predno nehamo, je treba pribiti na steno tudi predrznost podlega ovaduha. Ovaduh, ki je s podlo ovadbo hotel vničiti "Proletarea" je ¡>o končani konvenciji katoliške je-dnote župniku Kranjcu v Jolietu očital, da je pri škofu denunciral nekega druzega duhovnika. Da nas ne bo kdo krivo razumel, pov-darjamo, da nismo mi tega navedli v obtožbo ali v obrambo župnika Kranjca. .Mi .se ne brigamo za notranje zadeve nam tujih jednot. S tem dokazom hočemo le razkriti vso podlost nizkega ovaduha v uredništvu "Clevelandake Amerike''. Ovaduh je bil, pa je drugim očital ovadi iStvo." Ali n i t a k člo-vek enak tatu, ki je bežal z ukradenim blagom in kričal: "Primite ga! Držite ga!" Mi smo s "Clevelandsko Ameriko" končali za vedno. Z ljudmi, katerim se lahko uradno dokaže, da so podli in nizki ovaduhi, ne polemiziramo, marveč jih izročimo ameriškemu slovenskemu občinstvu v sodbo. Idiotski ovaduhi pa lahko prevedejo tudi ta članek alPpa vseega "Proletarea" in pošljejo prevod glavnemu poštnemu uradu. Saj ima človek pravico, da proglasi samega sebe za bedaka, kedar ga je volja. Uredniški odbor. PASTOR RICHE&^N PRIPO ZNAL UMOR. 01 Mi vstajamo—in vas je strah" Boston, 6. jan. — Da je odgovoren za smrt Avis LineH, se glasi izpoved pastorja Clarence V. T. Richeson, ki jo je objavil danes njegov zagovornik. Hicheson se nahaja v tukajšnji ječi več tednov pričakujoč obravnave, ki se je imela vršiti že pred božičem, a se je zarada jetnikove bolezni odložila za negotov čas. Morilec pripoznava \ svoji pismeni izpovedi, da je on zastrupil svojo nekdanjo ljubico A. Linell z namenom, da jo spravi iz poti in se poroči z bogato Violet Edina nt ls. Sprva je Kicherson trdil, da je nedolžen, ker pa te trditve ni mogel vzdržati, se je delal blaznega. Zaradi te zadnje trditve bi morali zdravniki na njem izvršiti nevarno operacijo, katere se je morilce tako z hal. da je nevarno obolel. Mesto Cleveland brez plina. Cleveland, O. — 6. jan. — Po-mamjkanjc naravnega plina je Clevelandčane ob tako hudem mrazu, kakor ga iinamo ravno sedaj, jako ohčudno zadelo. Toplomer kaže eno pod ničlo. Plin se rabi v 35.000 domovih in večina ga rabi poleg kuhe tudi za gretje stanovanj. V nekaterih okrajih plina sploh ni bilo po ceveh. Vporaba plina po tovarnah je bila ustavljena, da so ga tako privatna stanovanja dobila večjo količino. Tradniki plinove družbe trdijo, da »o brez moči in da je toplejše vreme edina pomoč. V Lakewood predmestju so šolsko poslopje /«časno spremenili v stanovanja za one reveže, ki si niso mogli drugače pomagati. Do sedaj je bil naznanjen en Slučaj smrti vsled mraza in trije slučaji nezavesti. Tajnik Cleveland Federation of I si bor ceni Število brezposelnih na 35.000. S temi par besedami iiašega velikega pesnika je jasno oertumo stpliiče, ki ga zavzema danes pro-letarijat napram kapitalizmu. Na eni strani hitro rastoča zavednost nebrojne delavske mase, na drugi pn padajoč upljiv vladajočega sistema: na eni strani epohalen napredek. na drugi reakcij« na vsej Črti: na eni strani vstajenje — na drugi smrt. Ta hipoteza «e nam zdi nejasna, v prvem hipu celo nemogoča in nedosežna, a čim dlje jo motrimo tem jasnejša postaja, tem verjetnejša, tem bližja in naposled smo u ver jeni, da to ni bila nobena 4 4 fatamorgana", pač pa resnična oaza naše bodočnosti, oaza našega zmagoslavja — končni cilj naših teženj in namen našega sedanjega Iwja in žrtev. Vzrok, da tega svojega preporod«, tega hitrega napredka, ne vidimo, skoro ne slutimo, tiči v tem, ker živimo pod pritiskom časovnih razmer in njih upljivom, ki je tako močan, da nam zabran-jujc spoznanje resničnega svojega položaja. Drugi vzrok, da ne vemo ceniti važnosti časa. v katerem živimo, obstoji v dejstvu, da smo mi preveč navezani na preteklost. katero samo občudujemo, mesto, da bi se iz nje učili in iz tega spoznanja delali načrte za pri-hodnjost in šli naprej po teh načrtih. Tako n. pr. občudujemo stari vek, se zgražamo nad srednjim vekom in najvažnejši dogodki novega veka m nam zde skoro nerazumljivi, rum a ravni, dasi vsa nam ^»oznana zgodovina ni nič dnizesra kakor naravno Mpopol-njevanje časovnih razmer, pa naj si bo teh ali onih. Kna stopnja takega spopolnjevanja je n. pr. francoska revolucija, ali vzemimo prehode iz mornarhij v republike, prehod w*ka pit al ¡stične < liria ve v socialistično i. t. d. GJede na hitrost tega spopolnjevanja hodi povedano, da je isto tem hitrejše, čini večji je pritisek na časovne razmere, kar je čisto po navadnih zakonih; kajti čim močnejša je sila. tem večji je odpor. Neovrgljiv dokaz za to trditev je n. pr. sedanja kitajska revolucija. Narod, ki je bil nekak 4'škandal" modernega časa in civilizacije, je kar čez noč postal predmet občudovanja in simboi epoholnega napredka. Zakaj? Gotovo bi (^anes še ne bilo na kitajskem republike in bi je tudi v bodočnosti zlepa ne bilo, da ni bil kitajski narod zasužnjen in teptan v prah. ( ini hujše je vlada ravnala z narodom, tem hitrejše se je bližal čas rešitve in osvobo-jenja. In kaj je socializem? Revolucija duha, evolucija zatiranih mas je, in se razvija jk> istih naravnih zakonih kakor se je razvijala in spo-polnjevala kitajska in vse druge dosedanje revolucije, le s to razliko. d« se boj med nasprotnjoči-tiia elementoma vrši brez orožja in brez klanja. In kolikor več nasprotoval ne sile. toliko več napredka. toliko prej bo prišelo do odločilne bitke, iz katere odide socializem kot zmagovalec, kot rešitelj pod njegovim okriljem zbi-rajočih se elementov. In kakor danes vsa znamenja kažejo, ni daleč več čas do teffa odločilnega boja. zlasti v Zdr. državah. Neprestano zmagovanje socializma na vsej črti je spravilo nasprotnike iz letargije v ekstazo. Prvotno so imeli socializem samo za predmet neslanim dov-tipom ob polnih mizah in kipečem šainpaticn, a ta "priboljšek" prihaja v strah. Da pa pofkažejo «vojo moč in oblast bruhajo na nas ogenj in žveplo ter kličejo na pomoč zoper nas boga m hudiča, kajti njih je strah — ker mi vstajamo. W « DoriSe Rooscvelt je napisal članek. v katerem ostro napad* Delm-a, dokazajoč, da Debf ni socialist, ampak anarhist, in (»oživljajoč ameriško delavstvo, tla naj ne sledijo takemu voditelju. Prebrisani Dorče je imel.dvojni namen, ko je pisal ta članek. Prvič, hotel je obmiti pozornost nase, in drugič je hotel pokazati kot prijatelja in zagovornika delavstva ter na ta način preslepiti ameriške delavce, ki so začeli zgubljati zaupanje v republikansko in demokraško stranko. Povod temu napadu je dala Debsova definicija in nu/iaga socializma. Da je v tej definiciji prizadet tudi Roose-velt kot zagovornik vladajočega kapitalističnega sistema, se samo-obsebi razume; a zaradi tega bi on vseeno mimo spal. Vzrok, da se on razburja in rogovili tiči v tem, ker se socialistična armada množi zelo hitro in da prihaja največ na&h privržencev in somišljenikov ravno iz republikanskega tabora, kar je čisto naravno in jasno. Delavci sedaj namreč jasno u videva jo. da jih je stranka, kteri so največ in najdlje zaupali, najkru-tejše slepa ril s in izkoriščevala ter neštetokrat škandalozno potegnila za nos. Ta pokret, to spoznanje in to razočaranje, to je, kar drla afrikanskemu "jagru" in njegovi bandi preglavice; to je, zaradi česar so kapitalisti potrošili toliko mil ionov, da so še za enkrat Los Angelca obdržali v svojih krernpljih: to je vzrok, ajH>lnuje toliko tisoč strani dan na dan in-fainnih in podlih laži o ponesrc-čenju socializma in izmišljotin. A vse to jim ne bo pomagalo nič. ker mi vstajamo, pa naj Dorče še stoinvtokrat dokazuje, da smo anarhisti, pa naj delavske pijavke še toliko milijard potrošijo za pod kupovanje in razne trike, naj kapitalistično časopisje še tako podlo laiže; obratno, oni nas z neprestanim hujskanjem zoper nas '«•tianjajo z ljudmi, ki bi jih sicer morila nikoli ne bilo v naš tabor. ("im večje nasprotovanje, tem hitrejši je naš napredek. A to še ni vse. Velekapitalistič-na družba in armada njenih hlapcev čuti in spoznava, da njena vničevalna sila ni zadostna za za-branitev našega vstajanja ; zato si išče zaveznikov: toda ne pri proletarijatu, ker, vé. da je isti že obračunal z krivičnim sistemom in se za nnt>eno ceno ne da več povleči za nos. pač pa išče zaveznikov v vrstah, ia katerega sama prihaja, to je v vrstah zagrizenih trinogov revnega stanu in sovražnikov njegovega napredka. Kden glavnih zaveznikov našega kapitalističnega moloha je katoliška cerkev (ne katoliška vera K Tej je bil klic na pomoč po-tapljajočega se krivičnega sistema dobrodošel, pa kako tudi ne; snj cerkev dobro ve. da s padcem njenega zaveznika je tudi njenemu fevdalnemu sistemu zavit vrat. Da bi nas zopet enkrat odvrnili od našega cilja, so začeli v to poklicani faktorji deliti Američanom razne milosti, imenovali so kar naenkrat tri ameriške kardinale in še par novih nam obetajo. Zakaj eerkevtega že preje ni storila? Da je tudi Rima strah našega vstajenja pričajo razne z.a-povedi in ukazi, ki jih izdaja na svoje vernike. Ena najkrivičnej-ših in nezaslišanih odredb, kar jih je cerkev sploh kedaj izdala, je pred kratkem izdana odredba, ki določuje, da je vsak član katoliške cerkve izključen, kdor toži kakega duhovnika na sodišču brez dovoljenja cerkvene oblast i. Ali ne znači ta določba zahtevo po-polne sužnosti. Po tem takem je cerkev mnenja, da ima duhovnik neomejeno pravico nad svojimi verniki. Da ta papežev ukrep bije resnieo v obraz, da je a tem u-kazom ubit čut vsake pravičnosti, kaže dejstvo, da je pri Ircih, ki so bili do sedaj Rimu udani brezj>o-gojno, ta papeževa določba zadela na odpor. To se je zgodilo tudi drugod ne samo na Irskem, Da Ki s takimi srednjeveškimi določbami cerkev ne bo pridobila simpatij svojih vernilkov, je jasno kot bili dan, pač se človeku z^i/i, da v Rirmu mislijo, da imajo še vedno srednjeveško oblast v rokah, a v resnici ni tako. llpljiv Rima je strt; razven reakcion. Španije in njene se «tre Avstrije nioia nol»e-ite zaslonibe in zato išče zaveznikov in upljiva pri nas v Ameriki. Za dosego tega namena skuša na vse narine, da si pridobi naklonjenost merodajnih vladajočih faktorjev, katerim je ravno sedaj djobrodošla, ko se gre za potlačitev proletarijata. Kljub temu da naš program prav nič ne zadeva nobene vere in pust» vsakomur prosto pot v verskem oziru, se duhovniki,, seveda po naročilu svojih višjih, neprestano zaganjajo v socializem, češ, da je vera v nevarnosti; (a natančnejše o tem drugi$.) Cerkev brez dvojbe dobro pozna naš program, a kot zaveznica in zagovornic« vladajoče krivične sile, je prisiljena iti v boj z lažmi in zavijanjem resnice. To vse nas prav nič ne strani! ^Ji vemo, da, smo na pravi poti, na poti pravičnosti in človeko-ljubja. Cim več nasprotovanja, tem močnejše so naše sile, tem go-stejse so naše vrste ! Vsak "trik ", vsaka laž, vsako obrekovanje je reklama za nas in pomaga neza-vednežem do zavednosti! Mi vemo, da je oni veliki dan blizu, ko se uresničijo naše srčne želje. Naša srca slutijo zarjo kot predna-znanilko velikega solnca pravice in enakosti, kajti mi se zavedamo, da živimo in zato vstajamo, îuî vemo, da se bljiza našim trinogom smrt, zato jih je strah. Mi vstajamo — in vas je strah. IMPERIALISTI NEZADOVOLJNI Z REPUBLIKO. Iz Sanghaja dohajajo vesti, d« imperialist i niso zadovoljni z izidom mirovne konference. Mini-sterski predsednik Yuansikaj stare vlade je poslal generalom *ce-serju zvestih čet ukaiz, da naj se boji nadaljujejo. Republikanski minister zunanjih zadev je poslal protest na vse velevlasti. Češ, da se Yuaitsikaj ne drži sklepa mirovne konference, dasi je dolžan to storiti po pogodbi, Ki se je sklenila pred konferenco med revolucionarji in vlado. Republikanci grozijo Vuanšika-ju s smrtjo, kakor hitro zavzamejo Pekin. Iz raznih poročil je posneti, da je dala cesarjeva rodbina ogromne svote denarja, katerega je v času svoje moči izsesala iz kitajskega naroda, za nadaljevanje vojne. Poročila dalje trdijo, da se je več tisoč vojakov izneverilo imperialistom in se pridružilo republikancem. MIR MED ITALIJO IN TURČIJO. Iz Carigrada se poroča, da namerava turška vlada razpustiti parlament in se začeti poganjati z Italijo za mir. Vzrok za razpustitev parlamenta tiči v tem, ker parlament ni hotel ničesar slišati o miru. Tudi vlada ni prišla sama do zaključka, da je za njo takoj-* šnji mir z Italijo edina rešitev; povod za to nepričakovano spremembo so dnli Obsežni upori v Maecdoniji in Albaniji, katere podpirajo bolgarska, črnogorska in italijanska vlada. Maeedonci in Albanci so že itak grozno nezadovoljni s turško vlado in čakajo samo ugodne prilike, da »e osvo-bode težkega turškega jarmn, ki jih žuli že stoletja. In ravno ae-daj. ko ima Turčija vezane roke z Tripolitanijo, smatrajo za najlepšo priliko, da uresničijo svoje želje. Turiiki vladi je to vse dobro «nano, zato se hoče Italije iznfhrti kakor hitro mogoče. Brez strehe in kruha. ßLAZNOST IN SMRT POSLEDI CA REVÔÔINE ÏN MRAZA. Hud mraz, ki vlada v Ghieagi 'ftduje dni, je spremeni! položaj reveži v in brezp >s.'!i»i'i iz ii»zn«-snega v naravnost obupnega. Neverjetno visoko število slučajev smrti in blaznosti kot jnisledica hudega mraza se jioroča iz revnejših delavskih krajev in iz mestnega prenočišča. Najgroznejši slučaj,ki si ga kdo sploh more misliti, se je dogodil tia (¡55 West Ohio cejjfi. Tu so na-^li 2 leti staro dete družine Le-vvandovski umirajoče od mraza in lakote. Kakor je poizvedovanje dognalo, je oče K. Lewandovski pred kratkim zapustil ženo z ko-pfco otrok v največji bedi. Brez vsake podpore in pomoči je bila uboga mati prisiljena zreti na u* mirajoče svoje dete, ne da bi mu mogla pomagati. Obrnila »e je sicer na več krajev za pomoč, a povsod so se ji neusmiljeno pokazala vrata. Od kar vlada ta neznosni mra*z je občinsko prenočišče vsak večer prenapolnjeno revežev in superi-tendent C. F. Roger je vsak večer orisiljen stotine prenočišča želečih brezposelnih mož in mladeničev poslati na razne policijske postaje, kjer se jim je "milostno" dovolila uporaba praznih jetniškiih celic, kjer spijo po klopeh in tleh kakor največji hudodelci. Kakor superintendent Rogers poroča, ima letos opraviti s številnejšimi slučaji blaznosti kakor katerokoli drugo leto. Njegovo poro-•ilo kaže, da je v zadnjih treh tednih v občinskem prenočišču znorelo i) oseb. Ogromna večina moških, ki iščejo zavetišča v mestnem prenočišču, je brez dela in je voljna prijeti za vsako delo, ki bi ga dobila, ^koro vpa ta množica trdi, da ni Silo zadosti zaslužka zadnje leto. da bi se mogla vsaj primerno preživeti Čez zimo. Večina njih iz-?leda mlada in se ji vidi, da z bolestjo prenaša grozno usodo in da bi stokrat raje delala, ko bi le imela kaj. To trditev dokazuje registracija v tem prenočišči? lansko zimo. Registriranih je bilo 17.000 individualnih slučajev. 40% od teh je bilo starih od 20—30 let in 85% je bilo starih manj kot 50 let. Slična poročila o grozni bedi in pomanjkanju prihajajo skoro iz vseh večjih mest, zlasti iz istih na severo zapadli. Ali si že kdaj premišljeval, dragi čitatelj, zakaj je toliko revščine. zakaj toliko brezposelnosti, «zakaj umiranjo od lakote in mraza nedolžni otroci, zakaj blazni jo tvo ji tovariši — delavci od mraza? Saj je vendar znana stvar, da je Amerika dvžela ogromnega bo-gatstva!? Kaj vendar vemo, da so ravno v Ameriki najbogatejše posamezne osebe. Da, in ravno to je vzrok grozne revščine, ker ima par oseb vse premoženje, in toliko milijonov pridnih delavcev pa nič; niti prilike nimajo, da bi delali četudi bi iz srqa radi. Ali imenuješ ti ta način pravičen. Ne! Zar vse je dosti dela, za vse dosti kruha in gorkih stanovanj, treba je samo to prav razdeliti in vse gorje bo izginilo i* sveta. Kako in kaj to doseči, uči socializem! Ali si »cdaj uverjen, da je socializem na pravem potu? DELO SOCIALISTOV. Milwaukee, Wis. — Komisar mestnega zdravstvenega urada dr. Kraft je nazjianil občinstvu, da bo njegov urad brezplačno delil revnim Milwaucanom poleg drugih zdravil tudi srObmi nitrat, katerega se rabi pri umivanju oči novorojenčkom. Kakor zdravniki trdijo, hi se a tem zdravilom zinanjAalo Mevilo slepcev za 70%, ako bi se fra rabilo pri vseh novorojenčkih. 2 PRÜLKTA H EC tfR OLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA , LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik in UdaJntelJ. J«fosl«>uski delavski tiskovna dru/ba v Chicafo, III. baročni»*: Z« Amirico $150 ta celo leto. 7Sc sa pol let*. Za Evropo ti sa celo leto, $1 s« pol leta. Pri tprtmmbi bivaltUa iwwy< MMW»Ui tudi STAR! naslov. PROLETARIAN Owned and published Evur Tuesday toy loath Slavic Workmen's Publishing Conpasy Chkafo. Illinois. Glasilo Slovenske organixacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki._____ rrauk t'odllpec. I'resldeut; Frank Podboj, Secretary; Prank Jauetlt, Treasurer Frank PetriC Joa ink Petrič ) Hir-w^rií . Bratkovič j d,rektonJ- subscription kates: United States sad Canada, i 1.50 a year, 7Sc lor hslf year. Foreign countrie* $2 a year, $1 lor half year. risiNG BATU on agreement. NASLOV (ADDRESS): MPROLETi REC" 314« Blue Island ave. Chicago, 111. REVOLUCIJA IN POSTAV-NOST. Karel Kautsky. Revolucionarji smo, in sicer ne le v tem smislu, kot je parni stro, revolucionaren. Družabni pre obrat, ki po njem stremimo, je iz veddjiv le s politično evolucijo proletarijata, le 4 poslancev v dolenjo /zbornico državnega zbora (riksdog), kjer je bilo pred volitvami samo 35 socialistov: število se je skoraj podvoiiJo. V go-renjo zbornico so izvolili 12 soeia-1 ¡stičnih zastopnikov: ?>red volit-vijo so bili samo štirje; torej se je število ootrojilo. Tudi v Švici je socialistična mi-sH dobro napredovala, zlasti po privilegirano zbornico do tega, da ieatem na 8 vinarjev), "raziir-1 pričakovano ugodno Torsi gobi to f€žuo vprašanje puiilo vsaj jenje" se utemeljuje z "neugfod-1 listi v resnici dobro delajo^01* na dnevni red zbornice. uirni izvoznimi razmerami" v spi- kakem ponesrečenem social'" ° L. 1907, pa so bile prvič volitve ritni industriji! Iz agrarnih pivo-1sploh ni govora. v državni zbor po splošni in enaki vaien se je napravla koncesija: volilni pravici. Izvoljenih je bilo letni izdelek, pri katerem nastopil Charles A. Mullen, socialigtifr»- 89 «ocialnodemokratičnih poslan- davčni popust, se zviša od 15.000 superintendent mestnega oddHk» <*ev (87 v glavnih in ožjih frolit- hektolitrov na 35.000 hektolitrov za tlakovanje cest v Milwauk ah, dva pa pozneje). To je pre- in sploh "se odpravi pri tej pro- je odšel v Schenectady, N. Y senetilo vlado in nastop socialno dukcijski meji sleherno po vrače- nastopi svojo novo službo kot k* demokratičnih poslancev ji je po- vanje prejetega popusta". Pre- misar javnih del. kazal, da bo morala vpoštevati ,o osnova vinskega davka, ki je bila MuMen je bil svoječasno tlak skupino, do katere goji že od nek- izmed vseh BilinsJrijevih davčnih valni kontraktor v New York u K laj veliko mržnjo. In res je vlada predlog najpravienejša, se je opu- pa »o v Milwaukee zmagali sosfe leta 1908 predložila zbornici na- stila, prav tako tudi obdačenje listi, je pustil ta posel in premi črt socialno zavarovalnega zako- vina v steklenicah, ostalo je samo na županov poziv zgoraj om* na. Toda Beckova vlada se je kma- še skromno obdačenje mošta (50 jeno mesto v socialistični upravi lu nato umaknila Bienerthovi, ki vinarjev, 1 K do 2 K; v predlo- z namenom, pomagati ji pri nie 4*^oUa za ljudske potrebe skrajno gah Bilinskega je šel davek do 5 nem težkem programu neplodna. Edini militarizem je s K.) Obdačenje avtomobilov je tu- • Kakor trdi komisar javnih del to vlado jako dobro izhajal. di zelo boječe, postavki, ostanejo, Chas. Briggs, je sodrug Mullen Binerth je z večnim odgajan- kakor priznava tudi vlada sama, prihranil mestu Milwaukee JftO jem in zaključevanjem spravljal za manjše in srednejše avtomobi- 000 pri prvem delu, ki se ga je 10 zadevo v največjo nevarnost. SaJ lc je precej daleč za obdačenjera til. To pa je nasprotnike socializ mo ener-gični nastop socialno de- v Nemčiji. Koncesija agrareem je ma naravnost elektriziralo • kajti mokratičnih poslato&v je prepre- tudi precejšne znižanje pristoj- takoj so začeli delati, da se te*a čil da ni delo popolnoma zaspalo, bin za neprimičnine pri brezplač- nevarnega sovražnika iznebijo in Ze v zavarovalnem odseku so nih prenosih neprimičnin na bli- naposled so najeli ljudi dvoralji se združili vsi nasprotniki delavst-Lžnje svojce. S kratka: brezmiseln, ve vrednosti, ki so vložili zopS va in na vsak način hoteli one- protisocialen, krato malo nemo- njega tožbo glede postavnosti nie-i lilnirrviot i o/i/iinli.n r.nMA^ A I __1___X_• __________________I , VI ww gove službe. Jver pa so danes zakoni taki, da si jih vsak po svoje razlaga, se jim je ta nakana posrečila in sodrug Mullen se ni ho- mogočiti socialno zavarovanje Vedno so imeli kakšno pretvezo /a zavlačevanje in vedno sklepali na-daljna poslabšanja že itak nezadostne vladne predloge. Zanaša- žen davčni program. SOCIALISTIČNI PREGLED. Washington, D. 0. — V tem me-1 tel več prepirati in je raje sprejel h so v zavarovanje drag in neplo- Utu živeči socialisti bodo začeli iz- novo mesto komisarja javnih del den birolrratizem. Mešali so v en dajati nov socialistični tednik, ko- katero mu je ponudil novi sociali' lonec različno zavarovanje delav- jega prva števlka izide 27. t. m. stični župan mesta Schenectady! cev in samostojnih, določali so "The National Socialist", ka- N. Y., sodrug George R Lunn rente, ki so pa bile še najbolj no- kor bo ime novemu listu, bo pri- Cena asfaltnega tlakovan ja podi dobne miloščinam., In potem zlo- nasal važna vladna poročila, ki bi demokratično upravo je bila r 40 -lasni §L»:U, po katerem se je ho-lgjcer ostala neznana ameriškemu I za kvadratni jard: pod socialisti« " ljudstvu. Uredniki bodo: W. L. no upravo rfe je pa ta cena znižala1 telo železničarjem prikrajšati pra vice do rente. #) "Meščanske revolucije drve posameznih občinah, mnogo hitreje od vspeha do vspe-ha, njih dramatični efekti prekosijo drug drugega, ljudje in dogodki so kakor okovani z ognjenimi briljanti. ekstaz je vsakdanje razpoloženje, ampak krat-kožive so, kmalu dosega io svoj višek in dolg maček se loteva druž-)e, preden še trezno osvoji vspe-ie. pridobljene v dobi vrenja in ki pen ja. Proletanske revolucije >a .... se kritizirajo neprestano" itd. (Marx: 18. Brumaire str. 4.) Za primerjanje meščanske s pro-etarsko revolucijo Marx 1852 še ni mogel vpoštevati vplive demokratičnih naprav. L. 1911. in 1912 IN SOCIALISTIČNA ÍDEJA. Pregled preteklosti in sklep za bodočnost. L. 1911. je bilo eno najznamenitejših v zgodovini socializma, ne samo v Zdasi vlada preganja in mori njegove privržence. V Indiji je vsled podlega izko-rišeevanja delavski položaj na» ravnovt neznosen in zato se socializem hitro širi, dasi je še v povojih. Skratka: Socializem je napredoval povsod, kjerkoli živi kulturen človek. SOCIALNO ZAVAROVANJE V AVSTRIJI Ghent, privatni tajnik kongres-1 na $1.40, torej za en dolar pri vsa-1 mana V. L. Bergerja, Louis Kope- kem kvadratnem jardu. To kaže, vo- lin, poročevalec socialističnega ča- da je bilo prei pri vsakem jf J vali zdrave ude, samo da dobijo SOpi»ja v \Vashingtonu in še par en dolar goljufije. Pod Mulleno poleg pokojnineie: rento------------- drugih znanih »socialističnih pi^-1 vim Todstvom je mesto Milwaukee Dasiravno je bil načrt močno teljev. tlakovalo okrog 400.00Q_kvadi*t- poslabsan, bi nudil dela vstvu jsaj Ker danes kapitalistično časo- nih yardov, kar znači 400000 do-nekaj in socialno zavarovanje bi pisje ZRmo]ii marsikatero važno larjev prihranka za mesto. Never bilo lahko ze uvedeno. vladno odredbo, ki nasprotuje ka-| jetno, a resnično. Toda Binerthu, ki se ni brigal pitalizmu, pozdravljamo ta novi za ljudske potrebe, je bilo mar le tednik z navdušenjem, ker vemo, zato, da si še nadalje ohrani mini- da bo eminentne važnosti za ara. sterski stolček. Razpustil je dr- socialiste. Iz istega vzroka ga pri žavni zbor. Toda s tem je najhuj- poročamo tudi onim Slovencem, ki še udaril svoje krščansko socialne! razumejo angleško ljubljence in vrhutega moral še sam pobrati Sila in kopita in odrti. IVERI. Revolucija in "rešpekt" se red-kokdaj pobratit« Y ¥ t A ko bi nekateri ljudje tako voh- • e Govori republikancev in demokratov so godba za ona ušesa, ki so gluha za resnico. • • Prodajalec kokaina je plačal; ehieaški policiji $f>000 napitnii na leto, a vseeno je prišel v roke Med najslavnejše socialistične... . , .... -.voditelje in pisatelje, ki so umrli f. kakor m,sI,JO< sPlah ne Ko je bila nova zl>onnca skupaj. |an.sko leto, štejemo: Pavel Singer, | Ul1' so socialni demokrat je opoz.ar.jaii soustanovitelj in dolgo vrsto let na važnost socialnega zavarovan- navdušen agitator nemškega so ja in zahtevali, da se zopet predlo- eializma. — Umrl 31. januarja, ži zbornici prejšni načrt. Oautseh Fred Lon^ pianir v ameriškem pa je imel druge skrbi in se je iz- socializmu, predavatelj soorgani govarjal, da se mora načrt prede- zator socialdemokraške stranke, lati. A to bi se bilo lahko zgodilo rmri v Philadelphiji meseca fe na podlagi starega načrta. Gautsh bruarja. pa tudi ni povedal, kako bi ga on jj j Steiner. eden na jaglnej-1 prnvici- Kako so P** ti policaji rad pndelal. Igjfa in0; v rM^jrjonjn socializma v w4lvt,«iaJ! naši' državi. Umrl v Rochester-u 9. aprila. Stavkokazi na Illinois Cent Patrich 0'Neil, kandidat za gn- ?-vstcm ;so Prosili chicaško polici, vernerja v državi Massachusetts i1a hi J*ih 8pr«jmila domov, kfr pred dvajsetimi leti. Navdušen 80 ** naveličali svoje žalostne vi», «poslabšajo, kar se le d«. Socialni agitator do svoje smrti. Umrl 7. So 8e Pai hitro naveličali -zls-deraokratje pa »e bodo morali bo- julija v Bostonu ffradov. riti z vsemi silami za vsak košček Pavel Laforgue, pisatelj in so- delavske koristi. ustanovitelj francoskega socializ-1 Dor^e Koosevelt je izključil V petek, 24. novembra L L je M ma. tTmrl 2fi noy Skoro ob Debsa iz. sociali: tirne stranke; J na.-rt socialnega zavarovanja v r.awil je umr,a fndi njei?ova ;ona to je nekdo predlagal, da nadoj odsek in veliko delo, ki je največ- [,avra ^Tanc T,aforfriie si tuJ rezsrčnost delodajalcev. Edino šanju davka na pivo (od 34 vinar- nosti složno in vspešno delo, so v lakota uči milijone misliti na nov jev na 80 vinarjev, torej še za en organizaciji ostali sodrugi izdali način vlade. Ako kdo zagovarja vinar več proti -zvišanju, ki ga je apel na vse svoje nekdanje sodru- Upanji sistem izkorisčevanja, naj rtameravala vlada v letu 1909, a ge Prav tako! ga le, saj bo kmalu prišel fas, kfi ga je pozneje umaknila 1),* novo Milwaukee, Wis. — Skoro vse vo drugače govoril, žganje, pivo in osebno dohodnino sebe po zobeh in sicer prav ne- menda edi-oficielno pri Davek na pivo in žganje bi pri-1 jo in vse trgovce spravil na b^aš-1 ^noTsaj'Tmalales sk^ro^ ¡>adel skoro v« deželam (država ko palico. A sedaj čujte in strmi-bi dobila od tega ogromnega dav- te. Vse kapitalistično časopisje je ka samo okoli 13.2 milijonov); prineslo celoletne progledc ter pač pa bi se odpravile deželne do- pravi, da je bilo pretečeno leto klade na pivo; namerovano povi- najbolj ugodno v zgodovini mesta šanje je več kakor pet vinarjev PredsecTnik Merchants and Ma posaraičnim deželam, predlogo o usmiljeno. Celo leto je pisarilo, da Zdr. države so danes r obdacenju mošta, prediogo o dav- so socialisti praVa "nesreča" sa na velesila, ki še ni otu ku na avtomobile. mesto, ki bo uničila vso industri- poznala portugalske ameriški vrabce " patrijotizera" na jeziku in naša vlada pošlje prva pozdrave in želje za dober te vsakemu novemu kralju. • • Johansen in druffi delavski voditelji v Califomiji so toženi, d* so teptali ameriško zastavo. To- na liter piva! V predlogi za ob- nufacturers' zveze je objavil dve dnčenje žganja se je sramotna iz koloni dolg članek v "Vr*« _ _ vozna nagrada še povišala (vinar kjer pravi med drugi JT^ Z "SIiJ za liter alkohola za prva štiri leta pretepeno leto S itnim 1 ^ ^ in potem v petem letu na 9 in v Mm razmeram ^M^Z, t ' ORLOVO GNEZDO. (Ix norveškega.) Bntkregaardene je bila majhna )tna vas, ki so jo obdajale vi-;e akalnate .->teue. Zemlja, ki ao ljo postavili va», je bila ravna rodovitna, presekala pa jo je tka reka, ki j« drla z gorovja. Ta reka se je izlivala nedaleč od vasi v vodovje, ki se je videlo daleč naokolo. K temu vodovju se je zatekel v Čolnu mož, ki je prvič pričel trebiti dolino; ime mu je bilo Kndire in sedanji vaščaui so bili njegovi potomci. Nekateri ao trdUi, da ae je zatekel semkaj vsled uboja, zategadelj so varani tako mrki; dragi pa so trdili, da so temu krive skalnate stene, ki celo o kresu že popoldne ob petih zapro solnČnim žarkom pot v dolino. Nad vasjo je viselo orlovo gne-ttio. Znešeno je bilo na skalnem vrtni v gorovju. Vsi so videli, ko je pričela orlovka valiti, toda ni-kdo ni mogel do gnezda. Orel je plaval nad vasjo, planil na j-agn-je, planil na mlad» kozo in enkrat celo na majhnega otroka ter ga odnesel. Zategadelj ni bilo varno v vasi, dokler je imel orel gnezdo na skalnem vrhu. Med vaščani je krožila pravljica, da sta v starih časih priplezala do gnezda dva brata in ga razdejala; tod« sedaj pa ni nihče imel moči, da bi priplezal tjegor. Kadarkoli se je srečalo v vasi dVoje oseb, sta govorili o orlovem gnezdu in se ozirali navzgor. Znano je bilo. kdaj so se vrnili vsako leto orli, kje se spustili na zemljo in napravili škodo in kdo je nazadnje porušil splezati do gnezda. Mladina se je urila že od mladega plezati na gore m drevesa, predvsem pa se je vadila v borbi, da pripleza nekoč do gnezda in ga razdene, kakor sta ga razdejala tista dva brata. Tisti čas, ki govorimo sedaj o njem, je bit med vaškimi fanti prvi korenjak Lejf. Lejf ni bil Andrejevega rodil, imel je kodraste lase in majhne oči, uganjal je vsakovrstne burke in ljubil je ženske. Rahal se je že v mladih letih, da bo splezal do orlovega gnezda; tpda stari ljudje so mu dejali, naj govori o tem bolj skromno. To ga je Se bolj netilo in še pre-denj je bil v najboljših letih, je sklenil »plezati na skalni vrh. Bilo je jasno nedeljsko popoldne začetkom poletja; mladici so »e morali pravkar izvaliti. Velika množica ljudi se je zbrala pred skalno steno. Stari so odsvetovali, mladina je prigovarjala. Tod« Lejf je slišal samo svoje lastno hrepenenje, zategadelj je počakal, da je «zapustila orlovka gnezdo, nato se je pognal in že je vi^el na drevesu več komolcev nad zemljo. Drevo je rast)o iz razpoke in po tej razpoki je pričel plezati navzgor. Majhni kamni so se mu rušili p«l nogami, gramoz in prst je drčal mzdol, drugače pa je bilo tiho; ssmo reka v ozadju je hitela proti izlivu z zamolklim, neprestanim sumom. Strmejša in strmejša je bila skalna stena: dolgo je visel na eni roki, >z nogo pa je iskal oporiV*a. Mnogo gledalcev, zlasti ženske, se je obrnilo vstran in ao si rekli, POROČILA IZ NASELBIN. Oleveland, 0. — Novoizvoljeni uradniki "Slov. soc. kluiba, št. 27. J. 8. S. Z., v Clevelandu, O. za prvo polovico leta 1912. so: Joseph Jauch, organizator: M. Petrovčič, tajnik; V. Kenich, fin. tajnik; A. Bogataj, blagajnik; N. Jurman knjižničar. — M. Petrovčič, 5436 Standard A ve. —- na delo in iz dela. Ostale ure se bo pa dajalo šest tiketov za 25 o. SVOBODA PREPRIČANJA. Columbus, O. — Da so zakoni, ki govorijo o volilni svobodi in o svobodni aktivni in pasivni volilni pravici največja ironija, ki ek-aistira samo na papirju, a ne fak-ticno, dokazuje nova žrtev ameriškega kapitalizma. ITenry Spires je bil uslužbenec Baltiinore in Ohio železniške družbe skoro zadnjih šest let. Kakor njegovi predstojniki trdijo, je bi ves ta ča« zvest in točen v svoji službi; imel je le to "napako da je bil socialist in kandidat za svojo stranko. Še pred volitvami je dobil namigljaj, da naj opusti kandidaturo sicer gre njegova služba, a kot cel mož se ni hote ukloniti. Za novo leto je pa dobil darilo, kakšnega bi tudi nihče izmed nas ne bil vesel; bil je od slo vi jen. Zakaj! Olencoe, O. — Kruta smrt je zahtevala mlado in nadebudno življenje sodruga Pivka in fčjego vega očeta, ki sta se utopila 25 decembra 1. 1. Sodrug Pivk mlajši je pristopil k tamkajšnjemu soeia lističnemu klubu, št. 2. tri tedne pred svojo smrtjo. Kakor se je dalo sklepati iz njegovih dejanj, je bil dober sodrug in vsa znamenja so kazala. da bi se iz njega razvil dober agitator in širiteli naših idej. Delavske razmere so srednje. Belmond jama, kjer je večina Slo vencev zaposlena, dela vsaki dan. Zaslužek ni najboljši. Delo se težko dobi. Delara jama je še vedno na štrajku. Štrajkarjev ni več kot 16 Stavkokaza ni nobenega. Povzročitelj štrajka superintendent H. Repar jo je odkuril iz Glencoe ®a zmiraj. — Ignacij Žlemberger. Chicago, 111. — Slovencem na severni strani: — Staro leto je minulo in nastopilo je novo. Slovenci, zbudimo se in otrešimo vseh slabosti starega leta in začnimo novo življenje, življenje zavednosti in organiziranja na gospodar-skem in političnem polju. Ako so se začeli zavedati in organizirati drugi, kulturno nižje stoječi narodi, kakor Japonci, Kitajci, Indici i. dr., ali bi ne bila sramota za nas, da bi mi Slovenci ostali za-Jaj. Ako hočemo odpraviti krivice, ki se nam gode. se moramo pri družiti drugim organiziranim de lavcem in iti 0 ¡me\ novoletni dan prost kakor 4 KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN". Iz Angleškega se poroča, da se je uprl regiment gorske infanteri-je v Longmoor šotorišču v nedeljo zjutraj ter z bajoneti ranil več podčastnikov, ustrelil enega častnika. Regiment je pričakoval, da cialistični poslanci stavili interpelacijo, v kateri zahtevajo, da vlada razglasi imena policijskih agentov, ki so igrali ulogo vohunov in agentov provokaterjev v sindikalističnih strokovnih organizacijah. Interpelacija je prišla takoj na razpravo. Sodrug Laueiie je ožigosal vlado, ker se poslužuje šjiijo/iov v delavskih organizacijah. grajal je Clemenceau-a in Brianda. — Z dnem 1. januarja je na Dunaju ponehala izhajati katoliška "Vaterland", glasilo najbolj-nazadnjaških fevdalcev v Avstriji. Ne omenjali bi tega dogodka, da niso svojedobno smatrali tudi slovenski klerikalci — posebno slovenski klerikalni i>08lanci — to trobilo histeričnih in nad-pobožnih plamkinj in zagovornico misteriozne avstrijske državne misli za svoj "lajbžurnal". Na zadnje je imela "Vaterland", kar tero je izdajalo Pijevo društvo, komaj sedemsto naročnikov. Mi se sploh čudimo, da je v Avstriji živelo še sedemsto ljudi, ki so či-tali to velenazadnjaško cunjo. Izdajatelji in uredniki klerikalne "Vaterland" so ostali do zadnjega doslednji: l>ojevali so se za stare nazore o življenju, za blažene čase, v katerih so fevdni druga leta, zato je sprejel poročilo o celodnevni službi na ta dan z odporom. Takoj so sklicali sejo vsega regimenta in se posvetovali, kaj naj store. Ker pa so jih častniki hoteli razgnati, se je začel prepir. Vojaške oblasti so hotele celo zadevo popolnoma 7.akriti in zato niso nameravali sklicati ni-kakega vojnega sodišča, ker se boje, da bi se upor ne razširil. ŠTRAJK NA JAPONSKEM. — V Tokio, glavnem mestu Japonske, je na novega leta dan zaštrajkalo 3000 uslužbencev ondot-ne pocestne železnice. Promet je skoro popolnoma vstavljen. Štrajkarji zahtevajo «višnje plače zaradi visokih cen živil. ^Zaradi ogromnega dolga, v katerega je zabredla Japonska v zadnji vojni t, Rusi, zvišuje zdaj davke, da se reši bankerota. Da je draginja naravna posledica davkov, ni treba posebej povdarjati. Ker je to prvi štrajk te vrste / Tokio, vse upa, da se v kratkem doseže spora zuml jen je. Delavske razmere na Angleškem. V Londonu so lastniki Caston dvorane razpisali službo oskrbnika s tedensko plačo $8.75. Od prosilca se je zahtevalo spričevalo o zvestem službovanju, poštenosti, točnosti in izobraženosti. Za to mesto se je oglasilo 2200 prosilcev. 900 prosilcev je bilo v stanu pokazati dosti boljša spričevala ka^ kor se je zahtevalo. Mož, ki je do-hil to mesto, je absolviral Oxford-sko univerzo. Ta slučaj peč jasno znači delavski položaj v Londonu in na Angleškem sploh. KOLIKO NEWYORČANOV SE JE ZGUBILO LANSKO LETO. I>a vladajo v New Yorku naravnost barbarske razmere, kaže naslednja statistika, ki jo je izdala policija za lansko leto: š tevilo izgubljenih oseb znaša 3.500 v New Yorku samem». Od teh jih je policija "nafcla" 2000. Ostalih 1500 oseb, od katerih je 1000 deklic v starosti 14—20 let, policija ni mogla najti in dognati kje se nahajajo. Za vzrok, da se ljudje zgubijo, navaja policija sledeče vzroke: stroga vzgoja, skrajna beda, veselje do gledališkega odra in obetan je "zlatih gradov." — Pač "čedne" razmere in "častne" za pospeševalce svetovnega miru. HITRO RASTOČE MESTO. V Južni Afriki, ob reki Vaal, se je pred šestimi tedni ustanovilo mesto, ki šteje danes 18 tisoč prebivalcev. Kakor trdijo, bo pred pomladjo on d i mesto b roječe 350.000 prebivalcev. Vzrok tako hitrega nnraščanja so diamanti, katere so v omenjeni reki zasledili. Do sedaj je prosilo 20.000 "sre-Čelovcev" za lastninsko pravico. Ob priliki eksplozije v Los Angeles je Roosevelt pisal, d« umor ostane umor, pa naj ga izvrši kdor hoče. Resnica! Toda zakaj ni Dor-Če napisal enakega člana, ob priliki zadnje grozne premogarske nesreče v državi Tennessee. Well, se pač ni izplačalo, kaj t! DELNIČARJI JUGOSL. DEL TISK. DRUŽBE POZOR! ŠEST MILIJONOV PODPISOV N ZA MIR. Te dni je dospela v London ravnateljica bostonske $ole za jezike. Zadnji pondeljek večer v Januarja 1912 ob 8. uri se vrši redni letni občni zbor delničarjev Ju-gosl. del. tisk družbe, v dvorani P. Soukupa, vogal 26th Str. in Avers ave. Dnevni red seje se naznani pozneje. Prosi se vse vnanje delničarje, da pošljejo na svoje zastopnike tozadevna pooblastila. v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ Glasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Glas", 231C Clybourn Ave., Chicago. Prvi stane $2.00, drugi pa $100 za celo leto. PttOLKTAKKC Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892 Sedež: Frontenac, Kans;. ' GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, K^is. Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, VV. Mineral, Kans. Tajnik: JOIIN ČKRNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STAKCIČ, Box 489, Frontenac, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAK, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONORAG JURSE, Box 357, VV. Mineral, Kans. FRÀNK PRELOGAR, B6x 420, W. Mineral, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, lowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JtJLIJ BOGNAR, Box 6, Breezy Ilill, Mulberry, Kans. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) • — Ljubi moj, Andrjuša! — je vzkliknila, kakor da bi si ji bilo odprlo srce in iz njega so v jasnem curku brizgnile žive, tihega veselja polne besede. — Premišljevala sem o svojem življenju . . . moj bog! Čemu sem živela? Udarci .. . delo . . .Nič nisem videla razen svojega moža, nič nisem po znala razen strahu ... . In ko je Paša doraščal, ga niti nisem opa žila ... Če sem ga ljubila, dok ler je mož bil živ, ne vem! Vse skrbi, vse tni-sli so šle na to, da nakrmim .zverino do sitega, da mu vselej ug-odim, da se ne razljuti, da me ne tepe. da ima sočutje vsaj enkrat ... Ne spominjam se, da bi se mu smilila, kdaj . . . Pretepel me je, no kakor da bi svojo ženo tepel, ampak vse, ki jih je črtil . . . Dvajset let sem tako živela, in kar je bilo prej, se ne spominjam! Če se domi iljam, venotor ne vidim ničesar! Kakor da bi bila slepa .. . . Jegor Ivanovič je bil tu — iz ene vasi sva ... o tem in o onem je govoril — spominjam se hiš, spominjam se ljudi, £ kako so ljudje živali, kaj so govorili, kaj se je temu in onemu primerilo — sem pozabila in ne vidim več! Požarov «e spominjam . . . dveh poaarov . . . Vse je bilo iz mene izbito, tepena duša je oglimeto, oslepela .. . Vzdihnila je in željno vsrkavala zrak kakor riba, ki jo vzdigneš iz vode; sklonila se je in nadaljevala z globokim glasom: — Ko je umrl mož, sem se o-prijela sina ... a on je imel dela z vašimi stvarmi. Kako mi je bilo žal za njega ... In ljubosumna sem bila ... Če propada, kako naj sama živim? Koliko strahu. notranjega nemira sem prestala, in srce se mi je trgalo, ko srtn premišljevala o njegovi usodi .. . Umolknila je in tiho zmajala z glavo, potem pa nadaljevala s poudarkom: — Naša ženska ljubezen ni čista!.. . Ljubimo, kar potrebujemo .. . A zdaj vidim vas .. . . vaše hrepenenje po materi . . . zakaj vam bo T In drugi ljudje trpe za ljudstvo, v ječo hodijo in v Sibirijo ter umirajo . . . mnogo jih obesijo . . . Mlada dekleta hodijo po noči same, po blatu, po snegu, po dežju . . . sedem vrst daleč prihajajo iz mesta k nam .. kdo jih goni, kdo podi? Liubezen ... Čist a ljubezen. Vera ... in vera, Andrjuša! In glej — tega v meni mi! Jaz ljubim, kar mi je blizu! — Tudi vi ste zmožni čiste ljubezni! — je dejal Malorus in se je obrnil vstran. — Vsi ljubijo, kar jim je blizu, ampak v velikem srcu je tudi vse daljno — blizu! Mnogo morete. Materinstvo je veliko . . . — Daj bog! — je tiho dejala mati. — Outim, kako dobro je ta- ko življenje. Ljubim vas . . . mordia vas ljubim bolj kot Pašo. Oh, kako zaklenjen je . . . Sa-šenko hoče poročiti ... a meni, svoji materi, tega ni razodel . . . — To ni res! — je odgovoril Malorus. — Dobro vem, da to ni res! Ljubi jo in ona njega — to | je res. A poročila — se ne l>ode-ta. nikdar! Ona bi pač hotela, ampak Pavel neče . . . — Kaj pravite 1 — je premišljeno in tiho dejala mati in oči so ji otožno obvisele na obrazu Malo-insa. — Glejte, kako se ljudje zatajujejo . . , i -— Pavel je izreden človek ! — je tiho dejal Malorus. — Železen človek . . . — Sedaj sedi v ječi! — je na (bljevala mati. — Miru nimam in bojim se . . . ampak ni več tako kot prej ... za vse ljudi mi je žal, za vse se bojim. In srce je drugo . . . duša je oklenila oči veselju in bridkosti. Marsičesa ne razumem, a grenko mi je in brid ko. da ne verujete v boga! . . . A kaj hočem! Saj vidim in vem, da ste dobri ljudje! Težko življenje oteptani, na svojem mladem pohojenem srcu — in žal mi je, zelo žal' Ampak vzlic svemu je življenje moje postalo boljše, sama sebe vidim vse boljše . . . Malorus je vstal in začel oprezno hoditi po izbi ves zamišljen. — Lepo ste govorili! — je tiho vzkliknil. — Prav lepo! V Krči je živel mlad zid, ki je zlagal pesni; enkrat je napisal : — in nedolžno umorjene oživi resnice moč ..." — Njega samega je policija tam v Krči ubila, amapak to je — postransko. Resnico je poznal in mnogo je je posejail med ljudi . . tudi vi ste — nedolžno umorjena ... In kar je delal, je resnično .. — Zdaj govorim, — je nadaljevala mati — govorim in sama sebe poslušam, pa sama sebi ne verjamem. Vse svoje žive dni sem molčala, neprenehoma sem razmišljala o tem: kako neopazen« preživim dan. da me tepo? Zdaj pa mislim na vse . . . morda tudi vaSih stvari ne razumem popolnoma . . . ampak vsi ste mi — bli-7U, za va« vse mi je žal, vsem želim dobro. A vam. Andrjuša . . . še prav posebno! . . . Malorus je stopil k njej ¡n je dejal : — TTvala vam ! A kaj bi o meni govorili . . . Prijel jo je za roko, .jo krepko stisnil in potresel ter se obrnil v stran. Utrujena od vznemirjenja je mati pomivala posodo, v prsih pa je k lilo bohro, srce ogreva joče čuvat vo. Malorus se je začel sprehajati po sobi semintja in govoril: — Uujte, mamica, Vjesovščrku privoščite enkrat take prijazne JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA CUVN1CA SMJTI SLAVIC CMPEMTIVE PRIKTERT INCORPORATEU I . 110 00 jih j« moči odplačevati po $1.00. Pristopaj t« k te-mu zadniinemu podjetju, ki bo nosilo dvojno korist in ki bo trdnjava delavske prosvste. Vsa pisma je nasloviti na «ANK mtKA. 1RM S«. O.trt A»«.. CHICAOO. ILL. S1M0O.M besede! Njegov oče j>edi v ječi — ostuden starec. Nikolaj ga vidi skozi okno in ga zmerja! To ni lepo! Nikolaj je dober . . , pa«' ima, rad«, miši in vsako stva»r, a ljudi — teh pa ne more! Glejte, kako je človeka možno pokvariti! — Mati njegova je brez sledu izginila, oče je — tat in pijanec . . — je zamišljeno o v tovarni . . . Kakor sol po kruhu so razstljani v**epovsod. Vse aretacije in preiskave so brezuspešne! Mjazina, mojega nečaka, so odvedli v zapor ... kaj je pomagalo? Tvojega sina so vzeli . . . sedaj je jasno, da sta oba nedolžna! Po bradi s* je pogla^il in ko»- ^Safc-- —- Ne gre za ljudi, ampak za misli, misli pa niso bolhe, ki jih lahko polovis. Z roko se je prijel za brado, jo pogledal in odhajajc dejal: — Zakaj te ni nikoli k nam? Dolgočasno je človeku samemu pri čaju . . . Mati se mu je zahvalila na ves glas je ponudila jedi in ostro o-pazovata neobičajno vrvenje po tovarni. Vsi so se nečesa veselili, zbirali se, razhajali in tekali od delavnice do delavnice. V sajastem zraku je velo nekaj bodrega, smelega. Tuiptam so se oglašala živahna pritrjevanja, porogljiv krohot, od časa do časa tudi grožnje. Zlasti mladina je bila vsa o-ži vi jena. starejši delavci pa so se oprezno smehljali. Uradniki so hodili urno semintja. policaji so so begali po dvorišču, delavci pa so .«e poči si razhajali, ali pa so ostajali na prostoru, prenehali z razgovorom in molče opazovali razljučene, razdražene obraze. Delavci so bili vsi skrbno umiti. Pojavila se je visoka postava starega Gnseva. njegov brat je raeal poleg njega in se krohotal. Mimo matere sta počisi stopala delovodja mizarske delavnice Va-vilov in zapisnikar Tsaj. Drobni zapisnikar je zravnal glavo in nagnil jo na levo, nepremično opazujoč naduto obličje Vavilova: I>otrcsel je svojo bradico in urno zamomljal: — Glejte. Ivan Ivanovič. kako se krohotajo . . . prijetno vam je, če tudi gre za obstoj in za propad države, kakor so dejali gospod ravnatelj. Tukaj Ivan Ivanovič, ne kaže pleti, temveč prav krepko je treba orati . . . Vavilov je šel z rokami na hrbtu, in prsti so se mu krčili: — Tiskaj, pasja zalega, kar ti je drago — je glavno dejal — ampak mene — pusti v miru! Prišel je Vasilij Gusev in je dejal materi: — Jaz bom obedoval zopet pri tebi; dobro mri diši! Z globočjim glasom, mežikajoč je potihoma pristavil: Ali vidite? Kako so nasedli . . . dobro, kaj? Eh, mamica . . . prav dobro. Mati mu je prijazno prikimala. Ugajalo ji je, da jo je ta fant, ki je veljal v predmestju za največjega pretepača, tako ogovoril, in ugajalo ji je splošno razburjenje v tovarni; sama si je mislila: — Če bi ne bila . . . Nedsieč se je ustavita troje pomožnih dclavcev, in eden je potihoma, skoro žalostno dejal: '— Nikjer nisem našel . . . (Dilje prih.) NAROČITE 8E NA DNEVNIK "ZARJA"! Kdor želi čitati podučne članke o socializmu in novice iz starega kraja, ta naj se narodi na edini slov. socialistični dnevnik ' ZAR- "Zarja" izhaja v Ljubljsni, Selenburgove ulice it. 6^1 in stane za Ameriko $6 za celo leto. Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-?ijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jeriin "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller se dobi tudi v A ineriki v sleherni lekarni za 25 cento? steklenice in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. Vse konzularne in notarske zadeve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kaker, 220y2 Grove St.. MILWAUKEE, WIS. __t____ ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raz-nib necpojnfH pijač. •337 So. Fisk St. Tel. Canal 1406 L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, & lina vsčjo zalogo ur, veritie, prsta uov ia drugih dragotin. Iivrèuje h>« vsakovrstna popravila v tej stroki p seJo ni ski eeau. Attorney at Law Zastopi ni vssh sodittih. St. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in . portirane cigare in eigamV V pristno in po zmernih cenah VAC. KROUPA, CARL STROVER |1228 w im St cu«^ JESEN IN ZIMA 1911-1912 Popolna zaloga novih, najmoder**,. krojev Obleke za odrasle in mladeniče Dobre Obleke od $25.00 po dol do $7Jt PovriDike 2a odriwle io ¡mamo v zalotf o.j«o„jeg)l IAWNdale I—clotminC M0USE ■S.W.Corner 26 * Central ftfljfo Rudolph Laver. lastnik. * PUVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, kj«r m u*\ dobm vin« in Inportlrmno DnM.v Pivo. Prodaj, vin« n. iri Ant. Schnabl, ZDRAVLJENJE V 5 DNEH v2?ÄSh...... _________• il u l' -t ll<>4. ■ ------ Kakor poročila trdijo kitajska cesarska rodovina ni zadavoljna z republiko; i i sto naravno, saj tudi -zločinec ni zadovoljen z višali, na ktere je obsojen. ROJAKI \ Waukeganu! t Ce kocete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-u, 714 Market Street, Haukegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor _ ne vrjame, naj se prepiča. DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalr a ve Urti vino, pivo in igunje prve vrete. Smodk« prv« kvalitete ao n« prod«j. Z« mnoffobrujen po«et m pri porota rojakom v Clevelandu, pa potnikom Lastnik. BREZ NOŽA ... ---------IN BOLEČIN Ozdravim vnacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živčno nezmožnost, vodenico in bolezni tisočih •e moških. Ta prilika je dana slasti tistim, ki so izdali le velike svote zdravni-kom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, poksaati vsenu ki «o bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapeino, da ¡KMe^inen» le jaz Kitao sredstvo, s katerim zdravim vspeinoT * * J** Popravite Vaše zdravfe Fndite r moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike Dobili boste najboljše nasvoto in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri možkib Ozdravim positivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati) TAJNE -1 moške bolezni ^^^ Zaslrupljenje ifudi iti/roea, bok/m v K ^^ krvi ledicah m jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. 2ivčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba v«*1«- ^ beli tok, bolečine v oza PLJUČA naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče,] lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni ture, garje; otekline, po-dju in druge organske I bolezni zdravim za stal-1 no. (Priiskovinji brezplačno ) (Nasveti zastonj.) N. Clark Str. DR. ZINS, 183 ^iiA^^k Chicago Odprto: 6 zjutraj do 8 zvečer. Ob nadsljah od 8 zjutr do 4 pop. .»aaaaaaaasi ........*.......... .......„ 42to POL LETNO IZPLAČILO OBRESTI v našem hranilnem oddelku. Obresti bodo določene 2. januarja Lsti se bodo izpličeiili ali zanesli poljubno na željo rlagateljer» hranilno knjižico, love vloge, ki bodo dosple do 15. januarja, bodo iiete za obresti s 1. januarjem INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island A ve., Chlcago, IU. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocelnik. I !zdravniška j.r.-iskava brezpla^no-nja. •»ti je le zdravila, 1924 Blue U\La Ava., Chicago. Ureduje od 1 doTsT {»>•; •* J lo 9 zvečer. Izven Chi« |žive«i bolniki naj pišejo slovensko POZOR! SLOVENCU POZOR! s A L O O N » modernim kegljl&en Sveže pivo r sodčkih ia buteljk* « druge raaaovrstae pijače ter oaijfte «»odke. Potniki dob« čedno Jižče za nizko eeao. Postrežba točna in is borna. V»em Slovencem ia drugim Slovaa« | m toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centrs Ave. Chicsfs Valentin Potisek ■I GOSTILNIČAR I 1237-lst St.. LaSallf.lll Toči vee, gostilni podrejene pijsb omt priporoma rojakom sa obtt«a efctafc '■»M» rerwwwwl SVOBODA. Ako so možje svobodni v mi-«Ijpnju, naj bodo svobodni v de-janju do gotove meje. Ako so vi ne ravnate tako kakor vaša pamet veleva, niste več avrvbodni ampak postanete sn/.nji. Ako vam va-"r. HlehUrJ^. ro.r, IlJul. o)«,*.,«. CV. ■ II ,W ) Is n&rsvs domov. Krnimo iwWilana »lika, ki pml-iitirvlja zbiranje in dovaianje 7.e-na enem in trgatev- gro?adjta na drugem koneu sv^ta, zdniženo v pripravah zdravilišča in razvn. zanje teii v domove v mzli^nih dezelwh, w pošlje za lOe v kova-nem demarju sli proti v poitnrh znamkah po Jo* Trinerju, 1333— 1339 So. Ashland ave., Chieago, 111., iz dek>yalcu g>asovitega Tri. nerje\*ega Ameriikegu »dravilne-grenkega vint in Triner Angeliea grenkega vins. K tej Tdio3e do domača. — Mornarijl iS zdravnik govorijo slovansko is hrvatsko. Za nadalne informseije, rane ia vosiM listke obraits ss na nais nastopa ike ali pa aa: PHELPS BROS. & CO Bta'l A(t's, 2 WaslliftM St., Niv Tort. Zastopnik ss Zspsd: K. W. Ksmpf, 190 K. U Balls St., CM» stfo, IU.