LISTEK. Kaj ostane tudi po vojski. Vgaka vojska je grozna, a ta prva svetovna voiska, Bog daj, da bi bila zadnja, je uprav nepoplsno strašna in usodepolna. Pa glejto, nekaj bo stalno ostalo tudi po njej, nekaj je, kar je močneišega, r.ego vsi dosedanji boji, tudi boj, ki se bije sedaj. Cujte samo, kar piše o tem češki kmet po imenu Martin Vavra v božifim prilogi lista ,,Venkov", ki je glas lo Ceške kmočske stranke. Vavra piše tako-le: Na moji zemlji, in sicer na mojem vrtu stoji ze. lo stara žitnica. Zgrajena je iz tesanega losa in je s slamo krita. Cuvara in varujem jo tako, kakor kak dragocen kamen. To je namrefi zadn.fi ostanek starinskih stavb na mojem posestvu. Naš rod so omenja na tem posestvu žo lota 1016. Že pred tem 6a,som je bila zgrajona ta mo]a ž tnioa, v katero jo spravljal moj iiraded svoje baš ne preve1-ke pridelke. Ta naša žitnioa ie preživela vpč nego deset človeških rodov. Kaj je vse videla ta priprosta stavba, koliko nad in solz, koliko goria in veselja! Pod spodnjim delom sten naše žitnice stoji dvo jo mofinih hrastovih brun. Tega nisem nikjer drugod videl, tudi ne slišal. Moj praded je vzel ta brunamenda zato, ker drngih ni imel. Na eni teh brun so vrezane letnico: P. .1. K. L. (Po Jeziiau Kristusu leta) 1642. P. J. K. L. 1756. - P. J. K. L. 1813. - P. J. K. h. 1866, To so Ifltnioe velikih evropskih vojsk: Tridesetletne vojske, sedemletne vojske, Napoleonovih vojsk !i avstrijsko-pruske vo.iske. Stari doiiee j« uežtetokra.t pripovedoval vnuku, oče svoieiHiv sinu, kaj ponienijo te številke, ki so vrezane v hrastovem brunu. Jo tridesetletui vo'sk>, ki je trajala od 1. 1618 do 1648, je prišla sedemletna vojska od 1. 1749 do 1756, v-item Napoleonov© vojske od 1. 1796 do 1813, v kate; ih je padel brat mojega pradeda, i i kon^.no vojska 1. i.SGO. Vse te vojskiue grozote je videla in preživela ::aša kroeSka žitni.ca, naSo kmečko posestvo, naš kmefiki rod! Ko so tucli mene ineseca avgusta 1914 pokiicali pod orožje, sem vzel lestvico, dleto in kladivo i sem vrezal v hrastovo bruno letnico P. J. K. L. f014. V dnhu sem si pa rekel: To jo monda raoj zad!;ji spomin, zadnja sled na tem posestvu. Med vrati je - tala moja že:ia. Na roki je držala dve loti starega sinčka, okrog nje je pa skakljal petletai sini^ek Mirko. Pogledal sem na njo in opazil, da se joče. Nisom i-)kel nič, samo mislil sem si: Ako mi je prisoje^o. !a j)adem v voiski, bom padel. Toda moj rod ne bo zgmil. Za me.:oi bo gospodar 1 na tem našom posoatvii moj sin, na posestVu, katero je "aše že voft lcakor "00 let. Ta misel me je neizmernoolirabrila in s krep- o roko sem vrezal letniofl v s-taro hrastovo brtino. \:ato S6m šol mirno na vo"sko. Bnril som se v več lcrvavih bo'ih inTnekem l.ju(em boju sem dobil strel v lovo oko, a desno ie ostnlo /ilravo. Z zdravim ofiesom liočem odslej bolj skrbno nziti na svoje gospodarstvo, kakor sem poprej storil 7. obema zdravima očesoma. fio le v tej vojski sem spoznal, koFko je vreden kmoftki grunt, kmeftki stan n kmefiki rod. V voiski sem videl, knko se rnftiio gos"odske liiše, grajšfiinski dvoroi in gradov; velikasov. Videl sem, kako so bile rf\7Strpljenp. veliko tovarne. '.ako se zafiasno zasipu.;ejo velikanski rudniki in pet rolejski izvirki. Videl sem, kako so v trenutku preno- liali trdui železniški mostovi in tuneli in kako od vsega tega ni ostalo ni5 več kakor kup pepela. Vse to sem videl, nikjer pa nisem vMel, jfcako propada kmefeki grunt. , Iii glej, tudi fa naš grunt je bil tolikokrat v vojski opustošen. Toda krepke fcmečke roke so kmalu izbrisale zadnjo sled vojske, naša polja so zopet rodila kakor procl vojsko in naš kmečki rod se je na tem .iirur.tu zopet in krepkejše ukoreninil. V tem boju sem se neizmorno mnogo naučil. To jebila moia gimnazija n moje vswi6ilišče in šo šestdesetkrat ve6, Ostal sem brez enega očesa, a sedaj še le imam pravo kmečko namet. Oj, da lmam toliko razuma, tolko sposobnosti, toliko moči in toliko časa, da grem od vasi do vasi in ia vsorn kmotora pokažem in razložim to: Kmečkibrat- e! Razen Boga je vse slabo in minljivo, vse je ni5evo razen Boga in kmoftk'ega grunta. Braiiimo, čnvajmo, obdolujmo in izpolnujmo te s\roje kmeftke grunte, fo svoje kmečke domove z vsem svojim srcem in z v-om svojim nmom, z vso močjo in pametio! Učimn svojo kmečko deoo, da .ie prvo plemstvo na svctu naš k):ie<^ki stan, fe je kmet nax)bražen, pa hoče tako delnt; ln zna tako gospodart1, da se mu ves njegov trud obilno plačuje, in če se zna in ho5e tako sln^iti med seboj, da bo v resnici prvi stan v narodn s svoio slotro, pa ne samo s svojo množino, ki sama po sebi ne ¦omeni veliko. Ej, da mi je hoditi od vasi do vasi in vspnnvsodi nznan.iati to resnico, kako bi naša dežela vkljub vsej tej strašni vojski lonalu malo dnigače iz,.-'o t-.'-i ! . !;•>' -, W, :¦ t- i "-t 'HM ^ <;lasr,e.ie gOVOrilo: Vsr propada in prestaja. kmefka zemlia pa ostajja. Pol ni\\ vojska 7.ru?ii svota, ! povii^ila ne hn kmi»ta! ' 4