Poštni*« plačana v getavlal
Spad. la abboa. paatala. - II Onrppa 70 H
nn k
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . . L 1.750
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 83-177	Letna naročnina . .	. . . L 3.500
PODUREDNISTVO :	Letna inozemstvo . .	. . . L 4.500
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - tel. 414646	Poštno čekovni račun :	štev. 24/12410
Leto XXV. - Štev. 28 (1260)
Gorica - četrtek, 12. julija 1973 - Trst
Posamezna številka L 80
Smisel spovedi in iiodčenla
Predstavniki koroških Slovencev na Dunaju
V tržaškem Novem listu št. 935 od 12. aprila 1973 je izšel pod rubriko »Na robu« članek Igorja Tute pod naslovom »Iz spovednice«. Če bi šlo za kakšnen nekatoliški list, bi se zanj ne zmenil. Ker pa hoče Novi list stati na krščanskih temeljih, mislim, da se ne sme dovoliti, da bi tako zmoten in strupen članek ostal brez primerne reakcije, zlasti ker se do sedaj ni našei nihče, da bi v Katoliškem glasu tako pisanje zavrnil.
Igor Tuta se je v omenjenem članku spravil nad kardinala šeperja in ga kritiziral zaradi izobčenja italijanskih časnikarjev Norberta Valentini in Clare di Meglio, ki sta s svojim prisluškovanjem oziroma neiskrenim spovedovanjem resničnih in izmišljenih grehov zlorabila zaupanje spovednikov in skrunila zakrament sv. spovedi. Pri tem pa Tuta razodeva za sam Novi list sramotno neznanje katoliške teologije in naravnost strupen odnos do katoliških ustanov.
Takole piše: »Nekdanji Sveti oficij, ki ga še po starem in s konservativno roko vodi hrvaški kardinal Šeper, je kljub splošnemu (?) mnenju, da je vodstvo Cerkve (?) postavilo izobčenje med nesmiselne (?) in avtoritativne (?) ukrepe, spet seglo po tem tradicionalnem srednjeveškem sredstvu... Krščanska spoved je predvsem priznanje posameznika samemu sebi, da je nekje zgrešil, zlasti pa da je škodil bližnjemu. Tako jo je učil Kristus (?) in tako so jo uzakonili njegovi nasledniki (?). Prvi kristjani so zato (?) opravljali svoje spovedi skupno pri mašah, le za tri glavne grehe: uboj, rop in prešuštvovanje so se spovedali pri spovedniku.. Spoved zato ni toliko kesanje (!), kolikor preobnova človeka za naprej v njem samem in v razmerju do skupnosti... Zato je izobčenje, ki je zadelo oba časnikarja toliko bolj nerazumljivo in nesmiselno. Nesmiselno zlasti za to, ker je uradna Cerkev vse prevečkrat morala v zgodovini preklicati kakšno prejšnje izobčenje in je bilo upati, da bo povsem opustila to najbolj anahronistično izmed vseh cerkvenih sankcij.« (Vprašanja postavljal podpisani.)
NELOGIČNI IN ZMOTNI ZAKLJUČKI
V tem kratkem sestavku je polno nelogičnih in zmotnih zaključkov.
Prvič ni res, da je splošno mnenje, da je vodstvo Cerkve postavilo izobčenje med nesmiselne ukrepe. Kdaj in kje je vodstvo Cerkve kaj takega storilo? Zakonik cerkvenega prava še zmeraj velja, razen vko-likor ga v nekaterih primerih cerkvena oblast ni spremenila. Sankcija izobčenja je ostala v veljavi še naprej za večino primerov, samo da cerkvena oblast sedaj bolj poredko izreka javno izobčenje.
Drugič ni res, da je Cerkev morala v zgodovini prevečkrat preklicati prejšnja izobčenja, pač pa je res, da je krivce odvezala od izobčenja, ko so odpadli razlogi za sankcijo.
Tretjič ni res, da je izobčenje najbolj anahronistično izmed vseh cerkvenih sankcij in tradicionalno srednjeveško sredstvo, temveč je res, da je sankcijo izobčenja utemeljil sam ustanovitelj Cerkve z besedami: »Kdor Cerkve ne posluša, naj bo kakor pogan in cestninar« (Mt 18, 17), v opombi: »Kakor tak, ki je izobčen iz cerkvenega občestva.« Kazni izobčenja se je posluževal tudi apostol sv. Pavel (nečistnika: 1 Kor 2, 5; če kdo ne ljubi Kristusa: Kor 22; če bi kdo drugače oznanjal evangelij kakor on: Gal 1, 8). In potem vsi cerkveni koncili, izvzemši zadnjega. Torej izobčenje ni šele srednjeveško sredstvo, temveč je tako staro, kakor je stara sama Cerkev.
Četrtič ni res, da je izobčenje nesmiselni ukrep Cerkve, temveč zelo koristen in izdaten, da se Cerkev zavaruje pred neod govornimi elementi in jim pomaga k
spreobrnjenju.
Petič ni res, da je krščanska spoved Predvsem priznanje posameznika samemu sebi, da je nekje zgrešil, zlasti pa da je
škodil bližnjemu, temveč je krščanska spoved priznanje greha in krivde Bogu, čigar zapoved (naravno ali pozitivno) smo zavestno in premišljeno prestopili in se tako pregrešili zoper božje veličastvo in božje pravice. Tudi če škodimo bližnjemu, s tem predvsem žalimo Boga, ki je uredil naše odnose do bližnjega s svojimi zapovedmi. Ali mar izgubljeni sin ni molil: »Oče, grešil sem zoper nebesa (v opombi: ”tj. zoper Boga. Imena božjega Judje niso smeli izgovarjati, zato so rabili druge izraze, npr. nebesa, ki so sedež božji”) in pred teboj« (Lk 15, 18). Tako je učil Kristus, a ne, kakor uči in piše g. Tuta.
šestič ni res, da so Kristusovi nasledniki (papeži) uzakonili krščansko spoved predvsem kot priznanje posameznika samemu sebi, da je nekje zgrešil, temveč so jo uzakonili predvsem kot priznanje krivde pred Bogom, kakor to dokazujejo liturgične knjige in formule: »Spovem se Bogu vsemogočnemu...«; zlasti pa formula kesanja: »Moj Bog, žal mi je, ker sem grešil; žal mi je, ker sem s svojimi grehi zaslužil tvojo kazen; posebno pa mi je žal, ker sem razžalil tebe, ki si moj najboljši oče...«
Potemtakem je — sedmič — zaključek: »Prvi kristjani so zato opravljali svoje spovedi skupno pri mašah...« nepravilen: spovedovali so se predvsem Bogu tudi pri mašah!
Osmič. Popolnoma zmotna je trditev, da spoved ni toliko kesanje, kolikor preobnova človeka za naprej v njem samem in v razmerju do skupnosti. Bistveni del krščanske skupnosti in pogoj odpuščanja greha je po nauku tridentinskega zbora kesanje, tako da brez kesanja, vkljub priznanju, ni odpuščanja. In če bi se kdo ne mogel spovedati, mora imeti vsaj kesanje, bodisi izrečeno, bodisi predpostavljeno. Preobnova človeka je samo nujen in logični izraz kesanja. Kdor bi se vkljub spovedi ne hotel popraviti, ta nima kesanja in grehi mu kljub odvezi ne bodo odpuščeni.
Koliko zmot torej in teološkega neznanja v par vrstah! Ali Novi list res nima katoliško izobraženega človeka, ki bi list obvaroval takšnih kozlov? Ali pa je to mogoče nova. moderna teologija? Pokoncilska gotovo ni!
DR. BOGUMIL REMEC S.J.
Ministrski predsednik avstrijske vlade dr. Bruno Kreisky je sprejel v četrtek 28. junija 1973 desetčlansko delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v prostorih urada zveznega kanclerja na Dunaju na razgovor o vprašanjih 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki vsebuje tudi določila manjšinske zaščite v Avstriji. Pri razgovorih je bilo sklenjeno, da se bo sestal stični odbor med zastopniki vlade in predstavniki manjšine prvikrat 11. septembra 1973.
Dr. Franci Zwitter je kot predsednik levičarsko usmerjene Zveze slovenskih organizacij poudaril na tiskovni konferenci, ki so jo priredili na Dunaju zastopniki manjšine en dan po razgovorih s kanclerjem Kreiskyjem, da ni bil kancler Kreisky pripravljen pristati na zahtevo koroških Slovencev, naj reši avstrijska vlada vsa odprta vprašanja 7. člena najkasneje do 31. decembra 1973. Kljub temu so koroški Slovenci pristali na razgovore. Sicer pa bodo zapustili stični odbor, če razgovori ne bi privedli do zadovoljivih rešitev. V tem primeru bi se zavzeli za nadaljnjo internacionalizacijo koroškega manjšinskega problema.
O razgovorih z zveznim kanclerjem so nato obvestili predstavniki koroških Slovencev 30. junija zastopnike hrvatske manjšine v Avstriji.
Pozdravljamo razgovore med predstavniki avstrijske vlade in manjšino, vendar moramo na drugi strani poudariti sledeče:
NASLONITEV NA BEOGRAD JE DVOREZEN MEČ
Ljubljana in Beograd sta v preteklih mesecih ustvarjala videz, da nastopata v zadevi koroških Slovencev odločno. Ker so koroški Slovenoi v to verovali, so odklanjali tudi sodelovanje v študij-
ski komisiji za reševanje problemov slovenske manjšine, ki jo je sklical kancler Kreisky.
Ne le to: krogi, ki so doslej zagovarjali na strani večinskega naroda stališča koroških Slovencev, so se začeli vedno bolj odmikati, kar dokazuje tudi zadržanje graške skupine »Oesterreichische Hochschiilerschaft«, tj. Zveze avstrijskih visokošolcev. Ta se je v letaku svoj čas zavzela s čisto slovenskimi argumenti v imenu 6.000 graških visokošolcev za pravico slovenske manjšine proti koroškemu Heimatdienstu.
Bojkot študijske komisije za reševanje problemov slovenske manjšine ter ponovna potovanja predstavnikov manjšine v Jugoslavijo, celo v Črno goro, na Kosovo in v Makedonijo pa so utrdile v zastopstvu avstrijskih študentov položaj tistih, ki so prisilili sedaj vodstvo »Oesterreichische Hochschiilerschaft« v Gradcu, da se oprosti pri »Karntner Heimatdienstu«, ker je proti njemu nastopalo baje z neutemeljenimi očitki.
Položaj »Karntner Heimatdien-sta« se torej ponovno utrjuje, kar dokazuje tudi raztegnitev podpis-ne akcije za izvedbo ugotavljanja manjšine, ki jo je razširila svobodnjaška stranka sedaj tudi na Štajersko. Na Koroškem je podpisalo zahtevo po ugotavljanju slovenske manjšine skoraj 100.000 oseb.
JUGOSLAVIJA OSTAJA BREZBRIŽNA
V tem položaju bi slovenska javnost pričakovala zares odločne korake Beograda, Namesto teh pa je govoril jugoslovanski zunanji minister Minič na konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi v Helsinkih o vlogi »mostu«, ki jo lahko vršijo narodnostne
manjšine v Evropi.
S tako politiko se ne strinja iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Rumor sestavil novo vlado
Hitreje, kot je bilo pričakovati, je uspelo demokrščansikemu veljaku Marianu Ru-morju sestaviti novo vlado. Po odstopu Andreottija 12. junija je državni predsednik Leone poveril Rumorja, da se loti težke naloge dati Italiji novo vlado, iki naj bi bila levosredinsko usmerjena. Ključ za uspeh teh pogajanj so predstavljali socialisti, ki so bili razdeljeni v stališču, ali naj vstopijo v vlado ali pa jo podpirajo le od zunaj. Zmagalo je stališče De Martina, glavnega tajnika stranke, ki je bil za polno sodelovanje.
V soboto 7. julija je mogel Rumor končno javiti, da je vlado sestavil, pri čemer pa je naletel na več težav. Podpredsednik vlade naj bi bil socialist; ker so pa hoteli tudi socialdemokrati kandidirati Saragata za podpredsednika, so se socialisti odpovedali temu mestu in to pot vlada zato nima podpredsednika.
Velik prepir je nastal tudi med samimi socialisti. De Martino je svojemu tekmecu Manciniju namenil ministrstvo za razvoj Juga, Mancini pa je hotel ministrstvo za finance. Ker De Martino na to ni pristal, je Mancini iz užaljenosti umaknil predstavnike svoje skupine iz vlade. Ta skupina predstavlja 30 % stranke. Tako bo torej socialistična stranka razbita, ko bo šlo za delovanje vlade in kaj lahko se bo zgodilo, da bo zašla v težave zaradi opozicije Mancinijeve struje. Nič kaj obetaven začetek nove levosredinske vlade.
V novi vladi so važnejša ministrstva takole porazdeljena: notranje ministrstvo bo
vodil Taviani (KD), zunanje Moro (KD), finance Emilio Colombo (KD), zakladno ministrstvo La Malfa (PRI), obrambo Ta-nassi (PSDI), šolstvo Malfatti (KD), s problemi dela se bo ukvarjal Bertoldi (PSI). Nekdanjemu ministru za delo Donat Cat-tinu so poverili blagajno za Jug. Mario
Toros (KD), 'ki je edini minister iz dežele Furlanija-Julijsika Benečija, bo minister brezlistnice in bo skrbel za razvoj dežel. Andreottijevo skupino predstavlja Emilio Colombo, sam Andreotti pa je moral začasno stopiti v ozadje. Sposoben kot je pa gotovo ni še izrekel zadnje besede.
m
V novi vladi, ki jo je stestavil demokristjan Mariano Rumor, ima Krščanska demokracija od 28 kar 16 ministrov. Na sliki so od leve na desno štirje njeni veljaki: predsednik senata Spagnolli, novi ministrski predsednik Rumor, glavni tajnik KD A. Fanfani in predsednik skupine demokrščanskih poslancev v parlamentu Plccoli
niti marksistično leninistična visokošolska mladina, kar je razvidno iz letaka, ki ga je ta skupina slovenskih študentov delila te dni tako v slovenskem kot v nemškem jeziku na Koroškem. Poudarja, da ne verjame več ne Kreiskemu, ne Narodnemu svetu, ne Zvezi slovenskih organizacij in vse kaže, da tudi Beogradu ne, temveč zahteva »socialno revolucijo«, ki »edina« more rešiti s pomočjo »delovnega ljudstva« tudi koroško narodnostno vprašanje.
V koroškem »Tedniku« smo brali, da je predlagal dr. Inzko že pred meseci, naj bi predstavniki koroških Slovencev sprejeli Krei-skyjevo ponudbo ter izrazili pripravljenost za sodelovanje v študijski komisiji za reševanje problemov slovenske manjšine. To komisijo pa naj zapustijo, če bi pogovori tekom pol leta ne privedli do zaželenega uspeha. V tem primeru bi morali nadaljevati nato s postopkom internacionalizacije koroškega manjšinskega vprašanja. Ta ugodna priložnost je verjetno sedaj zamujena.
Amerika in Sovjetska zveza sta podpisali pred kratkim sporazum o globalnem sodelovanju. Za ta sporazum se je izrekla ob nedavnem obisku sovjetskega ministrskega predsednika Kosigina na Dunaju tudi Avstrija, ki ji je dal predstavnik Sovjetske zveze vsestransko priznanje za njena prizadevanja v službi sporazumevanja ter mednarodnega sodelovanja.
Medtem ko je govoril jugoslovanski zunanji minister Minič v Helsinkih o manjšinah kot »mo stu«, je predlagal avstrijski zunanji minister dr. Kirchschlager zastopnikom 35 držav, naj ustanovi konferenca v Helsinkih poseben odbor za reševanje spornih vprašanj v Evropi. Gre pri tem za spreten diplomatski korak Avstrije tudi v zvezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem. Medtem ko Jugoslavija ustvarja videz, da se zavzema za svoje manjšine, je Avstrija na tem, da utrdi čim bolj svoj mednarodni položaj.
Beograd je zgubil nasproti Dunaju doslej vse diplomatske igre v zvezi s slovenskim vprašanjem na Koroškem, tako med leti 1918-1920, nato med leti 1945-1948, prav tako leta 1958, ko so na Koroškem razveljavili na protiustaven način obvezno dvojezično šolstvo. Tudi tokrat Beograd vidno zaostaja za močno in spretno avstrijsko diplomacijo.
Želeli bi, da bi dosegli koroški Slovenci pri pogajanjih, ki se bodo pričela jeseni s predstavniki avstrijske vlade, zadovoljive rešitve. Žal je trenutni položaj tak, da smo zaradi razvoja na Koroškem tudi spričo zadnjih dogodkov na Dunaju zelo zaskrbljeni.
Obsodba kupčije z orožjem
Znano je, da je Francija ena izmed največjih izdelovalk orožja in da ga javno in tajno prodaja zlasti v dežele Afrike in Azije. Zato so francoski katoliški in prote-statski škofje izdali skupno pismo, v ‘katerem ostro obsojajo kupčevanje z orožjem, .ki zahteva ogromne vsote denarja. To je vendar proti vsemu pametnemu mišljenju, proti ljubezni in upanju na lepšo bodočnost. V Franciji so izdali za oborožitvene namene 32 milijard frankov, za nadaljnjih 16 milijard so orožje izvozili, 270.000 delavcev pa je zaposlenih v tovarnah za orožje. Proti temu skupnemu zlu je treba zavzeti odločno stališče, kar je velika naloga kristjanov.
Korumbajski Don Boško Božja pot pri Novi
m.
OČE ERNEST — NAŠ MISIJONAR
V vsej tej zmešnjavi misli in dogodkov, grdobije in hudobije pa stoji pred mano svetla podoba, zvezda severnica: naš misijonar. Ta je res dober in pogumen človek, vedno miren in gotov samega sebe. človek, ki nas razume in pozna ter vse predvideva. On nam vliva pogum in upanje, govori nam o novih in lepih rečeh, ki bodo prišle. Obdaja ga na tisoče otrok, fantov, deklet in družin. To je mož, ki se malo smeje, ki se z vso silo premaguje, da bi ne jokal, ko vidi, koliko je dela in koliko mizerije. Brez prestanka se bori, vedno hiti, ljubi vse, skrbi za vse. Preveč nas je za enega samega človeka. Očeta Ernesta nisem nikoli videl, da bi zares jokal, toda kolikokrat sem videl, kako mu je zastajal glas, se je ustavljal, pokašljeval, da ni izbruhnil v jok. Vsi smo ponosni nanj, veseli, ko vidimo, kako ga vsi spoštujejo, cenijo in priznavajo za velikega vzgojitelja in voditelja revne in zapuščene mladine.
Povsod je navzoč, odločno hiti iz kraja v kraj. Kadarkoli more, nam reče kako dobro besedo, nas spodbuja, naj bomo mirni in veseli. Isto naroča materam, ki so vsak trenutek pri njem, iščejo pomoči v potrebah ter mu pripovedujejo svoje Žalostne in obupne zgodbe. Vidimo ga, kako posebno rad obiskuje bolnike, stare ljudi in majhne otroke, ki se jim vselej nasmehne, jih poboža in se pri njih prav na kratko pomudi, ker mora vedno hiteti za opravki. Za vse skrbi, za vse misli. Ob njem se nam zdi, da imamo vse, čeprav smo še tako revni.
Pripoveduje nam, da so na svetu tudi drugi dobri ljudje, ki nas imajo radi in nam pomagajo. Zato jim moramo biti hvaležni in zanje Boga prositi, naj jih blagoslovi. Kadar moli ali mašuje, ga z veseljem, z užitkom in z velikim pridom spremljamo, ker vidimo, kako vedno zaupa v Boga in kako je njegova molitev zares iskrena in ponižna.
Večkrat pripelje k nam na obisk dobrotnike in nam priporoča, naj bomo za vse hvaležni.
Posebno pogosto nam govori, da si moramo biti med seboj kakor velika družina, kjer naj vlada ljubezen, sloga, dobrota, odpuščanje in prizadevanje, da bomo vsi skrbeli za vsakega in vsak za vse. Spričo kakega težjega primera se ustavi in pozabi na vse drugo; pusti vse in se zažene v tisto, kar se mu zdi najvažnejše, najnujnejše, kar ga je najbolj prijelo za srce. Nikoli mu ne zmanjka poguma, tudi v najtežjih in nenadnih primerih ne izgubi glave.
Vsako toliko, čeprav je nas veliko in malo onih, ki se za nas zanimajo, nas oče Ernest zapusti in zgine za dolgo časa. Poslovi se z besedami, ki govorijo o nujnih potrebah in težkih problemih. Iz njegovih besed veje ljubezen in tudi žalost, ker nas mora zapustiti. Iti mora iskat sredstev, s katerimi naj reši toliko vprašanj, iskat dobrotnikov in podpornikov za nas, njegove otroke. Ko se vrne, je truden in zbit, a zadovoljen; pripoveduje nam o božji dobroti in o dobrotnikih ter nas vabi k molitvi, da se skupno zahvalimo Bogu za vse tisto, kar on imenuje »čudeži božje ljubezni«.
REŠILNA DESKA
Oče Ernest je za vse reveže, a še posebej za nas mladino, naredil nekaj imenitnega: bilo je pravo odkritje, sad njegovega bistrega uma, vzgojiteljskega čuta in velike ljubezni: s skupino salezijanskih bivših gojencev je ustanovil »Don Baskovo mesto«, ki je za mnoge izmed nas prava rešilna deska.
Kakor sem že prej povedal, me je radovednost gnala, da sem šel gledat Don Boskovo ali Mladinsko mesto, o katerem sem slišal toliko govoriti. Šel sem torej tja tudi jaz.
Bilo mi je enajst let. Ze takoj od začetka so mi brnele po ušesih besede onega zdravnika: »Skušaj biti dober z vsemi!« Ko je oče Ernest vabil, rnj se vpišemo v skavte, sem se tudi jaz javil. To sem storil zato, ker nam je zagotavljal, da nam bo organizacija pomagala, da se bomo poboljšali, da bomo s tem koristili ne le sebi in našim družinam, ampak tudi tovarišem, vsem revnim otrokom. Zadevo sem vzel tako resno, da sem bil čez tri mesece že im čelu oddelka. V kratkem času sem pozabil na vse, kar je bilo grdega v preteklosti. Spričo tega, kar se je dogajalo v Don Boskcrvem mestu, sem vedno jasneje čutil, da moram svoj čas, svojo nadarjenost, svoje delo, skratka, vse svoje življenje posvetiti v prid Don Baskovemu mestu.
Tukaj dobim vse, kar potrebujem za ob-
Misijonar Ernest Saksida z malim prijateljčkom iz svojega misijona v Corumba
leko, za učenje, za življenje. Pa to ni edini razlog, zakaj rad delam za Don Boskovo mesto. K temu me v prvi vrsti žene misel na toliko nesrečnih tovarišev, ki so zablodili v življenju in zdaj obupani gledajo v prihodnost. Zato skušam, da bi bil vsem vse; rad bi, da bi doumeli, kar sem jaz doumel; rad bi tudi jaz nekaj storil, da svet postane nekoliko boljši, kakor je bil ob mojem rojstvu.
Bodisi od misijonarja, bodisi od njegovih zavzetih sodelavcev sem se skušal kaj koristnega naučiti. Čeprav sem tudi jaz reven kot oni, me globoko gane, ko vidim tovariše, kako svojo skromno malico delijo z drugimi, ki so še bolj potrebni, kakor bi si bili bratje med seboj, kot nam priporoča oče Ernest. Prav tako tudi, ko vidim matere, kako jokaje prosijo pomoči za svoje družine in pri tem kažejo svoje bolehne in izlačnjene otročiče. Tako se vsi učimo skrbeti za druge in smo srečni, ko vsak dan gledamo, kako ljudje trumoma prihajajo s trdnim upanjem v srcu, da bodo našli tolažbo; in res najdejo ljubezen, pomoč in pravi dom. V nas vseh najdejo resnično veselje, zadovoljnost in pogum, posebno še, ko slišijo naše pesmi, iz katerih veje ljubezen in bratovska povezanost. Nato se ti ubogi ljudje vrnejo v svoje bedne bajtice, potolaženi, z rastočim upanjem v srcu, čeprav bodo otroci
V jugoslovanski javnosti je šla precej neopaženo mimo obletnica, ki bi je v drugačnem političnem položaju gotovo ne obšli talko tiho. Konec junija je namreč poteklo 25 let, odkar se je povojna Jugoslavija uprla Stalinu. To je bil v tistih letih izredno pomemben dogodek, ki je imel ludi svoje zgodovinske posledice, namreč osamosvojitev nekaterih komunističnih partij pred sovjetsko nadvlado. Prvi je v tem oziru dal zgled Tito, sledile so mu Kitajska, Kuba, potem še Romunija. Madžarska, Češkoslovaška in Poljska so imele manj sreče ali manj modro vodstvo, da se jim slični poskusi niso posrečili.
O tem Titovem uporu Stalinu je Vladimir Dedijer napisal zelo zanimivo knjigo »Izgubljeni boj J. V. Stalina«. Iz te knjige je razbrati, kako tragični so bili tisti dnevi pred 25 leti, tragični za povojno Jugoslavijo, posebej še za Tita in za jugoslovansko partijo. Iz Dedijerovega pisanja je razvidno, da je prišlo do upora Stalinu zato, ker je hotela sovjetska Rusija ravnati z Jugoslavijo kot s 'kolonialno državo. Vse gospodarske vire je hotela imeti zase, vsi rudniki in (kmetijstvo bi morali delati za Sovjete, jugoslovanska partija pa bi morala zvesto in pokorno poslušati sovjetske svetovalce. Dedijer opisuje to v zaglavju »Ključno vprašanje: Gospodarski odnosi«. Tam pove, kako so ustanovili dve posebni družbi JUSTA in JUSPAD za gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije. Potem nadaljuje, kako je potekal boj za jugoslovanske surovine, za jeklarno na Jesenicah, kakor da bi bili kolonija Sovjetske zveze. Spoznanje te resnice je bilo boleče. Dedijer nič ne skriva, kako so bili partijci razočarani nad takšnim Stalinovim postopanjem. Kaj storiti?
Tito in jugoslovanska partija so si že med vojno priborili neko določeno neodvisnost od Moskve. Zato so tem težje trpeli Stalinovo ravnanje z Jugoslavijo po vojni. Polagoma so se mu začeli upirati v iskanju lastnih interesov. To je Stalina razkačilo, da je na zasedanju Kominforma v Bukarešti 28. junija 1948 izobčil Tita in jugoslovansko partijo.
Sledil je gospodarski in vojaški pritisik
še naprej trpeli lakoto, spali na golih tleh in bolehali, zelo bolehali.
Toda nam ne zadostuje, da tem ubogim bratom povemo nekaj lepih besed. Za besedami morajo priti dejanja, dela ljubezni in miru, ki jih v svojem okolju ne najdejo in ne poznajo. Tako vidim, da je Don Boskovo mesto zares prijazna zelenica za vse, ki potrebujejo miru, pomoči in ljubezni, z eno besedo, za vse ljudi, ki imajo dobro voljo.
Nad 2.150 dečkov in deklic, iz najrevnejših okrajev mesta Corumba, ležečega ne daleč od bolivijske meje, ima tu priložnost, da se skozi osem let šola. Pomoč, ki jo pošiljajo dobrotniki, in posebno še botri in botrice, jim zagotavlja vse, kar potrebujejo za učenje, za izobrazbo, za pripravo na delo, da morejo z zaupanjem gledati v bodočnost, ki jih bo socialno in gmotno dvignila.
Vsem tem in njihovim družinam, kakor tudi vsem onim, ki pridejo v misijon, je brezplačno im razpolago zdravniška oskrba in druge najnujnejše reči.
Don Boskovo mesto je bilo dve leti in pol nastanjeno v stari baraki. Potem se je začel počasi širiti in rasti in zdaj ima že kar nekaj čednih poslopij, kjer se vedno lepše razvija socialno, vzgojno in učno delo med revno mladino iz vseh predmestnih okrajev. Nje število gotovo presega 15.000 duš. V misijonu se dečki in deklice pripravljajo, da bodo kvas, zgled in pobuda k dobremu v množici svojih vrstnikov in njihovih družin.
Zato imamo poleg skavtov še druge organizacije: »vrtnarice« za deklice, »mlade stražnike«, »mlade muzikante« in »obhod-nike« za dečke. V »Domu za mlade delavce« imajo zbirališče snažilci čevljev, krošnjarji, prodajalci časopisov in mlade služkinje. Za vsa ta vzgojna in varstvena gibanja skrbi Don Boskovo mesto. Dodajmo še, da je za matere deset »materinskih krožkov«; tedensko se zbirajo v misijonu, kjer jih kvalificirano osebje uvaja, kako negovati in vzgajati otroke, kako skrbeti za higieno, kako se varovati bolezni in golazni, kako kuhati in šivati ter voditi gospodinjstvo...
In končno je misijon kraljestvo ljubezni, dobrote in odrešenja za vse te ljudske množice, ki so se doslej tako žalostno in brez odpora vdajale temu neznosnemu stanju.
(Konec prihodnjič)
na Jugoslavijo od strani Sovjetske zveze in vseh partij sveta. Dedijer zopet opisuje, kako težki so bili tisti časi in kako je bilo večkrat že na tem, da sovjeti vde-rejo z oboroženimi silami v Jugoslavijo, kakor so kasneje na Češkoslovaško. Toda Tito je imel za sabo jugoslovanske množice in Združene države Sev. Amerike, ki niso mislile ostati povsem brezbrižne, če bi sovjeti zasedli Jugoslavijo. Bila je napeta igra, v 'kateri je Tito z jugoslovansko partijo zmagal: Stalin je bil prvič poražen.
Posledice te zmage so se pokazale polagoma, (ko je jugoslovanski režim v naslednjih letih začel popuščati v stalinističnih metodah in dopuščati vsaj nekaj svoboščin. če je Jugoslavija danes takšna kot je in da ni podobna češkoslovaški, se mora zahvaliti ravno temu uporu Stalinu pred 25 leti.
Kristjani so premalo storili za mir
Preteklo je deset let, ko je papež Janez XXIII. izdal znamenito okrožnico »Pacem in terris«, ki naj bi pomenila zlasti za kristjane vodilo za prenovitev sveta v pravičnosti in ljubezni.
Nizozemski kardinal Allrink je na zborovanju »Pax Christi« v Londonu ob proslavi te obletnice izjavil, da se v zadnjih desetih letih v vprašanju socialne pravičnosti »ni prav nič spremenilo« in v tem času kristjani za dosego miru in pravičnosti niso skoraj nič doprinesli. Priznati je sicer treba, da se danes kristjani bolj zavedajo svojih socialnih dolžnosti, vendar bi bilo pretirano trditi, da so spoznali »znamenja časa«.
Na podlagi podatkov Združenih narodov je kardinal trdil, da se tekma oboroževanja nenehno nadaljuje, ravnotežje med velikimi narodi uravnava strah in nezaupanje; prepad med bogatimi in revnimi deželami se vedno bolj poglablja. Izdatki za oboroževanje so 25-Jcrat večji kot izdatki za pomoč nerazvitim deželam. Pri tem pa je »najbolj žalostno, da nas te krivične razmere nič ne ganejo.«
Poletje je čas raznih romanj in potovanj. Tudi mi Slovenci iz zamejstva radi potujemo in obiskujemo znana svetišča v Sloveniji. Pri tem pa se navadno držimo že ustaljenih krajev. Brezje, Bled, Veleso-vo na Gorenjskem, Nova Štifta pri Ribnici pa morda še Ptujska gora so cilj naših romanj.
Romarskih točk pa je v Sloveniji veliko več in mnoge so zelo privlačne, npr. Dobrnič, kjer je bil Baraga krščen, Svete gore pri Rogaški Slatini, gora Oljka v Savinjski dolini, Nazarje ob Savinji in Nova Štifta na Štajerskem.
Prav na to božjo pot hočemo s tem člankom opozoriti naše bralce, zlasti iker jo upravlja klaretijanski p. Anton Surina, ki je tržaškim Slovencem dobro znan, saj je vrsto let deloval po raznih 'krajih na Tržaškem.
V Novo Štifto se pride z dveh strani: iz Ljubljane prek Kamnika in gorskega prehoda Černivca (902 m) ali pa po daljši poti prek Trojan, Vranskega, Braslovč, Mozirja v Gornji grad in odtod v Novo Štifto. Prva pot je znatno krajša (od Ljubljane je 40 km), a je zadnjih 16 km brez asfalta, druga pa je v celoti asfaltirana.
Nova Štifta leži v prikupni dolini potoka Dreta na koncu Zadrečke doline. Z leve strani Drete jo obdajata Kaštni vrh (1944 m) in planina Rogatec (1422 m), z desne pa turistično zelo poznana planina Menina (1508 m). Z njih je prekrasen razgled na zgornjo Savinjsko dolino in Kamniške Alpe ter dolino Celja in Ljubljane.
Marijino svetišče ima nad 400-letno zgodovino, saj so prvo kapelico postavili leta 1558, dve leti nato pa že cerkev, 'ki je imela tri ladje in 11 oltarjev. Pogorela je leta 1850. Pri tem so rešili le nekaj kipov. Na istem mestu so štiri leta kasneje pozidali današnjo cerkev. Dva mogočna zvonika, ki stojita na pročelju, sta ikot stražarja Marijinega svetišča. V presbite-riju so freske evharističnega značaja, ladja pa ima marijansiki izraz. Freske — delo Tomaža Fantonija — so zelo dobro ohranjene.
Svetišče je imelo do nastopa cesarja Jožefa II. svoje zlate čase. Romarji so prihajali od blizu in daleč: ne samo iz Štajerske in Kranjske, temveč tudi s Primorskega in s Koroške, da, celo iz Dalmacije. V 18. stoletju, v času lakote in raznih kužnih bolezni, so se razne župnije zaobljubile, da bodo vsako leto romale v Novo Štifto. Mnoge od njih to obljubo še danes drže.
Jeseni leta 1971 so oskrbovanje svetišča in župnije prevzeli misijonarji brezmadežnega Marijinega Srca, po svojem ustanovitelju nadškofu sv. Antonu Mariji Klaret tudi klaretinci imenovani. Ta 'kongregacija, ustanovljena leta 1894, si prizadeva za širjenje češčenja Marijinega brezmadežnega Srca. Njen general je sedaj tržaški Slovenec p. Anton Legiša, v njej pa je tudi več duhovnikov Slovencev s Tržaškega: pp. Miro Štok, Anton Surina, Fr. Malalan v svetišču na Vejni in p. Franc Husu v Rimu, ki je nedavno oskrbel prevod Prešernovega Krsta pri Savici v italijanščino.
Glavni romarski dnevi v Novi Štifti so na binkošti in binkoštni ponedeljek, na veliki in mali šmaren (15. avgusta in 8. septembra) ter vse druge pomembne Marijine praznike. Ob nedeljah in praznikih je sv. maša ob 7. in 10. uri. Vedno je priložnost za sv. spoved.
-jk
Švedska mladina o vrednotah življenja
švedska je znana po svoji verski libe-, ralnosti in zelo rahli povezanosti vernikov s protestantsiko Cerkvijo, ki tam velja za »državno« in zavzema močno »uraden« položaj. Tudi to ima neugodne posledice za versko zavest Švedov.
Značilno pa je za to državo, o kateri trdijo, da je dosegla naj višji življenjski standard v Evropi pod dolgoletno socialistično vlado, da je čutiti zlasti pri mladini, da išče nove poti do Kristusa. To so ugotovili na podlagi ankete s 1.170 študenti na petih gimnazijah in po dnevnikih 155 študentov.
Na vprašanje o važnosti vrednot za življenje jih je 94% od 28 vprašanj imenovalo mir na prvem mestu, nato pa enakopravnost (92%) ter odpravo rasne diskriminacije (92 %). Vprašanja o bivanju Boga, o početku življenja ali o verodostojnosti sv. pisma zavzemajo zadnja mesta. Komentator pa trdi, da švedska mladina ni tako nedovzetna za verska vprašanja, kot izgleda na prvi pogled.
Zlasti iz dnevnikov je mogoče razbrati, da mladina mnogo razmišlja o verskih problemih, ne čuti pa se vezana na tradicionalno cerkveno skupnost. Veliko se za-
nima ta mladina za moderna verska gibanja, manj pa je med njo zanimanja za socialna in politična vprašanja. Zanimivo je tudi, da se je število protestantskih teologov na teološki fakulteti v Upsali podvojilo.
Prvi problem so begunci
Mednarodna Caritas je v načrtu za pomoč obema deloma Vietnama za prvi obrok določila 100.000 dolarjev. Porabili bi naj ta denar za begunce; to je namreč prvi problem. Taborišča so namreč v skrajno slabih razmerah.
[¥trž^kega
Prva seja novega deželnega sveta
Prva seja novega deželnega sveta dne 7. julija je bila bolj formalnega značaja: na njej je 61 deželnih svetovalcev zapriseglo zvestobo republiki in zakonom. Slovenska svetovalca dr. Štoka ter komunist Lovriha sta zaprisegla najprej v slovenščini, kar se je prvič zgodilo.
Med njuno prisego so neofašisti začeli nergati, vendar jim ni uspelo prekiniti svetovalca ter jima onemogočiti zaprisego v materinem jeziku. Škoda, da se ni omenjenima svetovalcema pridružil tudi beneški Slovenec Romano Specogna, ki je bil izvoljen na listi DC; prav taiko je škoda, da niso socialisti izvolili vsaj enega Slovenca svojega pristaša v deželni svet (pravzaprav niso socialisti nikdar izvolili v deželni svet Slovenca, zaradi česar je še bolj nerazumljivo, kako morejo Slovenci zaupati taki stranki).
Radovedni smo, ali bo smel Romano Specogna govoriti o slovenskih vprašanjih, ki zadevajo tudi beneške Slovence, ali pa bo moral molčati. Tu se bo izkazalo, ali je njegova stranka, tj. DC, res za rešitev slovenskih vprašanj ter za enaikopravnost med narodi, ali pa ji je bolj pri srcu tiha, a vztrajna asimilacija slovenske narodnostne skupnosti.
Na prvi seji deželnega sveta so izvolili predsednika v osebi dr. Berzantija, dosedanjega predsednika deželnega odbora (to mesto bo zdaj zasedel Comelli), dva podpredsednika (Pittonija za večino, Moschio-nija za opozicijo) ter štiri tajnike (dva večinske stranke, enega desničarja - Trau-nerja in enega levičarja - Lovriho).
Svetovalec Slovenske Skupnosti je oddal belo glasovnico in s tem ponovno pokazal samostojnost politične linije Slovenske skupnosti v deželnem svetu.
Važno je tudi dejstvo, da je naš svetovalec takoj na prvi seji vložil zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev v deželi Furlanija-Julijska Benečija. Gre za zakonski predlog, (ki sta ga Slovenska skupnost in SDZ poslali v odobritev parlamentu na podlagi 50. člena ustave ter obenem vložili v deželnem svetu na podlagi 26. člena deželnega statuta.
Bomo videli, če bo s strani italijanskih strank, posebej seveda vladnih, kaj dobre volje pri rešitvi naših narodnostnih vprašanj. Posebej DC (ki je najmočnejša stranka v Italiji in še krščanska povrhu) ter PSI (čigar tajnik De Martino je dan pred deželnimi volitvami obljubil v Trstu, da bo pogoj socialistov za vstop v vlado dokončna rešitev slovenskih vprašanj!) imata dolžnost dobro preštudirati zakonski predlog Slovenske skupnosti in ga čimprej izglasovati, tako v deželnem svetu Icot v parlamentu. Bomo videli, do kod segajo lepe besede in kje začnejo lepa dejanja!
Tiskovna konferenca Stalnega slovenskega gledališča
Na tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo Stalno slovensko gledališče, sta predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar in ravnatelj Filibert Bcnedetič podala pregled pretokle sezone in prikazala osnutek programa za prihodnje. Prof. Tavčar je naštel uspehe in neuspehe v preteklem letu; zaključna ocena naj bi bila pozitivna, saj to dokazuje število gledalcev. Predstav je bilo vsega skupaj 198, obisikovalcev pa nad 50.000.
Glede nove sezone je Tavčar povedal, da so predvidena dela: Čehov »češnjev vrt«, Ibsen »Strahovi«, Bevk-Grabnar »Kaplan Martin Čedermac«, De Filippo »Božič pri Cupiellovih«, Feydeau »Hotel svobodnih izmenjav« ter še domača glasbena komedija. Za ljudski oder bodo naštudirali igro »Mutasti muzikant« Jake Štoke, za Mali oder pa Asturiasov »Torotumbo«.
O tem repertoarju je podrobneje govoril Filibert BenodetiČ, čemur je sledila razprava,
        ....................
25-telica Titovem umra Stalin
svojo srebrno mašo. Veliko število vernikov je prihitelo na to slovesnost. Pred vrati ga je dekle v narodni noši lepo pozdravilo, zastopnica cerkvenega zbora pa izročila cvetje. Med slovesno mašo je sam slavljenec obrazložil svoje 25-letno delovanje. Seveda so se tudi verniki hvaležno izkazali pri običajnem ofru, medtem Iko se je cerkveni zbor potrudil z lepim petjem. Po končani pobožnosti smo pred cerkvijo spraznili še kozarček na zdravje in srečo vseh, zlasti slavljenca. Zvečer je lep zgodovinski barvni film lepo zaključil letošnje praznovanje.
Dolina
Letos je ravno tisoč let, kar je umrl v Augsburgu v Nemčiji škof sv. Urh. V Augsburgu so imeli zato velike slovesnosti s papeževim delegatom na čelu. Sv. očeta je zastopal belgijski kard. Suenens.
Tudi v Dolini, kjer imajo za zavetnika sv. Urha, so v sredo 4. julija prav lepo počastili tisočletnico svetnikove smrti. Slovesnosti je vodil tržaški g. škof, ki je so-maševal s sedmimi duhovniki. Med mašo je podelil v slovenščini zakrament svete birme približno 40 otrokom. Še prej pa je imel daljši govor v katerem se je najprej spomnil g. župnika Albina Germeka, ki je prav tisti dan slavil 25-letnico mašni-štva. Škof mu je iskreno čestital, se zahvalil Bogu za vse dobro, ki ga je Bog po njem storil in tudi g. župniku za zavzeto duhovniško delovanje ter mu zaželel še nadaljnjih dušnopastirskih uspehov. Nato je g. škof kratko opisal življenje sv. Urha in nazadnje razložil še pomen svete birme.
Veliko ljudi je med mašo prejelo sv. obhajilo. Cerkveni zbor je ubrano pel med birmovanjem in sv. mašo. Cerkev je bila okusno okrašena. Poznala se je navzočnost šolskih sester, ki skrbijo za cerkev.
Slovesnosti se je udeležilo izredno veliko ljudi, tako da vsi niso niti našli prostora v sicer prostorni cerkvi.
Seja sveta Slovenske skupnosti
V sredo 4. julija je imel svet Slovenske skupnosti svojo prvo sejo po volitvah. Seja je bila posvečena predvsem zadnjim deželnim volitvam. Na začetku se je deželni svetovalec dr. Drago Štoka zahvalil vsem, ki so se trudili in kakorkoli pomagali za uspeh volitev. Izrazil je zadovoljstvo, da je Slov. skupnost ohranila glasove in mestoma tudi napredovala. Poudarjeno je bilo enotno stališče in ožje sodelovanje na volitvah med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini. Slov. skupnost bo težila za tem, da čimprej raztegne svoje delovanje na vso deželo, od Milj do Trbiža.
Zatem je svet podrobno analiziral vo-livne rezultate. Drugi del seje je svet posvetil razgovoru o novem deželnem vodstvu, o sestavi novega deželnega odbora in o zadržanju Slov. skupnosti do nove deželne vlade. Nato je razpravljal o načelnih smernicah in za široko preosnovo Slov. skupnosti. Svet se je pomudil še pri regulacijskih načrtih in pri avtoportu pri Fernetičih. Na koncu je z začudenjem vzel na znanje sklep, ki je bil sprejet na zadnji seji ZSŠD dne 3. julija, s katerim se je začela rušiti enotnost slovenskih športnih organizacij.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 15. do 21. julija 1973 Nedelja: 8.50 Neznani leteči predmeti.
9.40 Po domače. 10.55 Otroška matineja.
15.40 do 17.15 Nedeljsko popoldne. 18.20 Celovečerni film. 20.35 Igre brez meja.
Ponedeljek: 18.30 Pustite jih živeti. 20.35 »Crnošolki«, SNG Nova Gorica. 21.45 Video kasete.
Torek: 18.30 Veliki in majhni. 19.00 Metulji naše dežele. 19.20 S kamero po svetu: Nepal. 20.35 Vojna in mir. 21.40 Po sledeh napredka.
Sreda: 18.30 Mačkon in njegov trop.
19.15	Prijatelji glasbe. 20.35 Slamnata ženska, film. 22.30 Glasbeni nokturno.
Četrtek: 18.20 Monterosa, film. 18.55 Neznani leteči predmeti. 20.25 Kam in kako na oddih. 20.40 Četrtkovi razgledi. 21.45 Dogodivščine dobrega vojaka švejka.
Petek: 18.25 Veseli tobogan: Fiesa. 18.55 Doktor na pohodu, film. 19.20 Plavanje.
20.35	lolstoj: Živi in mrtvi.
Sobota: 16.00 Državno prvenstvo v atletiki. 18.35 Pustolovščine Toma Sa\verja.
20.30	Zabavno glasbena oddaja. 21.50 Šerif v New Yorku.
V PARIZ IN LISIEUX
Katedrala No tre Dame v Parizu
Zamisel organizatorjev letošnjega skupnega tržaško-goriškega romanja obiskati za 100-letnico rojstva sv. Male Terezije Deteta Jezusa njen grob v Lisieuxu in si ob tej priložnosti ogledati tudi Pariz, je bila brez dvoma posrečena. Prijavilo se je 136 oseb. Romanje so vodili tržaški duhovniki gg. Dušan Jakomin, Albert Miklavec in Marij Gerdol ter Jože Jurak z Goriškega.
Vreme je bilo romarjem ves čas naklonjeno, zelo vroče sicer, a brez padavin, kar je ob takih priložnostih tudi važno. Udeleženci so bili s programom zelo zadovoljni, saj so res videli mnogo novega. Nakaj nevšečnosti je bilo sicer z razmestitvijo v ležalnih vagonih, a to je šlo v pozabo.
Romarji so v Pariz in nazaj potovali s Simplon expressom, ki pa to pot ni delal časti svojemu imenu. V Pariz je prišel s poldrugo uro zamude, v Trst pa kar s tremi.
Zaradi velike zamude ob prihodu je odpadla občestvena maša v cerkvi Čudodelne svetinje v ulici Du Bac, kjer imajo usmiljenke svojo materno hišo, je pokopana njih ustanoviteljica sv. Ludovika Marillac in se je 27. novembra 1830 prikazala sv. Katarini Laboure Mati božja ter ji naročila kovati posebno svetinjo, ki nosi sedaj ime »čudodelna svetinja«, saj je prišlo potom nje že do čudovitih in nenavadnih spreobrnjenj. Del romarjev je v petelk 6. julija izven programa obiskal to svetišče, ki je za Lurdom v Franciji najbolj obiskano.
Po namestitvi v treh hotelih je bil v Ponedeljek 2. julija popoldne na sporedu Prvi ogled Pariza in sicer njegovega modernega dela, ki vsebuje četrti z zgradbami iz 19. stoletja.
Temu je naslednje jutro sledil ogled starega Pariza z njegovimi zgodovinskimi zanimivostmi kot so pariška stolnica No-tre Dame na otoku sredi reke Sene, ladinska četrt z univerzo Sorbonno, čudovita cerkev sv. Magdalene, bivša kraljevska palača — sedaj svetovnoznani muzej ~~ Louvre in še marsikaj drugega.
Sv. mašo so imeli romarji ta dan v cerkvi sv. Štefana na griču, kjer je grob sv. Genovefe, zavetnice Pariza. Zraven je lllogočni Panteon, ki naj bi po prvotni zamisli kralja Ludvika XIV. postal svetišče sv. Genovefe, pa je med francosko revo-'ucijo prenehal biti cerkev in je sedaj ■kraj počitka za zaslužne francoske može.
Francoska revolucija je sploh napravila v umetniškem oziru ogromno škodo. Bile so porušene mnoge cerkve, od drugih, npr. ^otre Dame pa so ostali goli zidovi.
Popoldne v torek so si udeleženci ogledali rezidenco zadnjih francoskih kraljev Pred revolucijo Versailles, ki leži 18 km 'zven Pariza. Ogromne sobane po še bolj Ogromnih stavbah napravijo na obiskovalca mogočen vtis, a ga istočasno psihično Zelo utrudijo. Isto velja za dvorane v Louvru, ki si jih je več naših izletnikov °8ledalo na svojo roko ob prostem času. ^aj omenim, da so v Parizu odprti vsi
nju v Lisieux, ki leži zahodno od Pariza proti Atlantiku. Skozi slikovito in rodovitno pokrajino so avtobusi po dveh urah in pol vožnje (Lisieux je od Pariza oddaljen 160 km) prispeli v kraj, kjer je sv. Mala Terezija rasla v svetosti in dozorela za večnost.
Prvi obisk je veijal mogočni baziliki nad mestom, ki jo je malo pred izbruhom zadnje svetovne vojne posvetil tedanji kardinal in nato papež Evgen Pacelli - Pij XII. Nato je bila sv. maša v cerkvi kar-meličanskega samostana, kjer je sv. Mala Terezija živela in je sedaj pokopana. Ob somaševanju 6 naših duhovnikov je sveto daritev opravil vodja slovenskega dušnega pastirstva v Franciji g. Ignacij Čretnik.
žal se je izkazalo, da je bil čas za ogled Lisieuxa in postanka zlasti v baziliki prekratko odmerjen. Tudi kosilo — zelo dobro — je vzelo precej časa, tako da je duhovna vsebina glavnega romarskega dneva, ki naj bi ga imel obisk Lisieuxa, precej izgubila na svoji moči. Ljudje so si zlasti želeli ponovnega obiska bazilike na griču s kako skupno pobožnostjo, a zastopstvo potovalne agencije CIT — ne preveč posrečeno — je sililo k odhodu.
Četrtek 5. julija je bil namenjen posamičnemu ogledu Pariza. En del se je odločil za obisk veličastne bazilike v Char-tresu, 94 km južno od Pariza. Je to bilo doživetje posebne vrste, ki zasluži poseben članek. Zato o tem več prihodnjič.
Pariz je zelo zanimivo, slikovito in simpatično mesto. Našim ljudem je bil njegov ritem in stil življenja zelo všeč, manj pa cene, s katerimi so se morali srečevati na vsakem koraku. Ce je stala kava v baru 225 lir, eno pivo 450 lir, steklenica vina (3/4 litra) 1.500 lir, potem že lahko vidimo, kako je bilo frankov vedno premalo. Z ozirom na cene so vsi udeleženci hitro priznali, da prispevek za potovanje (105.000 lir) ni bil nič pretiran.
Posebna zanimivost je bila za naše izletnike pariška podzemska železnica, ki te za 1,30 franka (200) lir v najkrajšem
času pelje na vsak, tudi najbolj oddaljen kraj mesta. Seveda je treba sprva imeti s seboj nekoga, ki se na linije spozna in ve kje najti pot po podzemskih hodnikih od ene postaje do druge.
Naravno so se nekateri želeli povzpeti tudi na Eiffelov stolp (312 m visok) ob Seni. Ker je bil že večer, so se lahko dvignili le do srede, od koder pa je že bil mogočen razgled na vse velemesto v podnožju. Prehod iz mraka v noč ob prižigajočih se lučih je bil zares nekaj lepega.
Na zadnji dan, v petek 6. julija, je bila na programu maša slovesa v mogočnem svetišču Srca Jezusovega na Montmartru, kjer je izpostavljeno noč in dan Najsvetejše v javno češčenje. Cerkev so začeli graditi leta 1871 po za Francoze izgubljeni nemško-francoski vojni, posvetili pa so jo leta 1919. V njej naj bi Francozi za-doščevali za grehe svojega naroda in opravljali spokorne pobožnosti.
Prišel je večer in z njim odhod na postajo Gare de Lyon. Tam se je od romarjev poslovil g. Čretnik, ki jih je s svojim pomočnikom Jožetom Flisom ves čas bivanja v Parizu spremljal na raznih potih ter jim bil v veliko pomoč s svojimi nasveti in organizatomimi sposobnostmi. Obema bodi izrečena prisrčna zahvala!
* * *
Sedaj, ko so naši izletniki spet doma, bi mnogi radi že vedeli, kam bomo šli prihodnje leto. Vodstvo se je odločilo za obisk bolj gorskega sveta: svetišče Oropa nad Biello v Piemontu, skozi Dolino Aosta v Sion v Švici (kanton Wallis), od tam v Chamonix v Franciji in skozi predor pod Mont Blancom znova v Dolino Aosta z dvema dnevoma postanka. Povratek ob Comskem jezeru mimo Sondria, zaključek pa v rojstnem kraju Janeza XXIII. v Sotto il Monte. Romanje naj bi bilo v tednu po prvi nedelji v juliju 1974 ter bi trajalo od ponedeljka do sobote. Torej na veselo svidenje čez eno leto!
Jože Jurak
Nabirka za lačne po svetu
V zadnji številki tržaškega škofijskega lista je objavljeno, da znaša velikonočna nabirka za lačne po svetu 15.765.000 lir. Med slovenskimi župnijami v tržaški okolici je daleč na prvem mestu Sv. Križ, kjer so zbrali 432.000 lir, sledi Bazovica 196.000, Opčine 165.000, Prosek 160.000, Bolj unec 110.000 lir. Slovenski verniki v Rojanu so zbrali 243.000 lir.
Ljudje
Avrelij Lukežič, znani tržaški slikar in rojak, je po dolgih letih priredil osebno razstavo, ki je bila v občinski galeriji do 21. junija. Razstavljene slike so prikazovale Kras in slovenske folklorne motive.
Aljoša Žerjal, priznani filmski amater, je pokazal občinstvu svoj zadnji film, ki ga je posnel na potovanju po Cilu in Peruju; tudi ta film odlikuje odlična filmska tehnika in prikazovanje ljudi, v čemer je Žerjal mojster.
Sodna palača v Parizu na otoku Cit<ž sredi Sene. Ta palača je služila v srednjem veku za rezidenco kraljevski dinastiji iz rodu Kapetingov. Kasneje so se francoski kralji preselili na desno stran reke v Louvre, nazadnje pa so stanovali v Versaillesu
muzeji vsak dan razen ob torkih od 10.
17. ure.
Sreda 4. julija je bila namenjena roma-
 ..........................    mm...........m...n..m....n....milimi..m....................................................Hlinili.....umu..minulimi..mi............................mmmmmiiii..mn......imimimii
Počastitev dr. Jožeta Prešerna
V nedeljo 1. julija je bila v Marijinem domu v ul. Risorta prisrčna prireditev, s katero so hoteli slovenski verniki, ki so deležni skrbi in truda svojega dušnega pastirja dr. Jožeta Prešerna, počastili 40. obletnico njegovega mašniškega posvečenja.
V polni dvorani je najprej nastopil pevski zbor Novega sv. Antona, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel priložnostno pesem. Nato je Franc Mozetič prebral govor, v katerem je orisal življenjsko pot g. Prešerna in njegovo delo pri mladinskih organizacijah, pri Marijini družbi, pri gradnji Marijinega doma in drugje.
Spregovorila je nato predstavnica Marijine družbe Tončka Curk, ki je predočila predvsem pomen duhovniške službe. Tomaž Simčič se je g. Prešernu kratko zahvalil za trud, ki ga je imel in ga ima s skupino skavtov v ul. Risorta. Članice Marijine družbe so nato imele pod vodstvom Stane Officije recitacijo na besedilo Silvina Sardenka. Skavtinje so pokazale ob spremljavi učinkovitega besedila o duhovniški službi in izbrane glasbe vrsto diapozitivov. Ob koncu je zbor zapel še pesem »Marija skoz življenje«.
Po končanem sporedu je povzel besedo sam g. jubilant, ki se je zahvalil za lepo prireditev, katera ga je sicer spravila nekoliko v zadrego, ker ga je čisto iznena-dila. Povedal je nekaj spominov iz svojega življenja in poudaril problem pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Trstu.
Ko se je uradni del večera končal, je sledila zakuska, ki je ustvarila prav prijetno družabno razpoloženje.
Omeniti je treba tudi, da je bila v Marijinem domu pred to prireditvijo slovesna podelitev papeškega odlikovanja Pro Ecclesia et Pontifice Rozaliji Cičigoj, ki je pol stoletja izredno vestno in požrtvovalno orglala in nekaj časa vodila pevski zbor pri Novem sv. Antonu.
Občni zbor Slovenskega amaterskega gledališča
Slovensko amatersko gledališče je imelo pretekli teden svoj tretji redni občni zbor, ki se je vršil v dveh večerih. Na zboru so predsednik Ivan Verč, član umetniškega sveta Sergij Verč in blagajničarka Milica Kravos podali svoja poročila. Sledila je razprava, v katero so posegli člani.
Člani so izvolili novi odbor, ki ima drugačno strukturo kot prejšnji. Sestavljajo ga direktor, za katerega je bil izvoljen Ivan Verč, dramaturg, za katerega je bil izvoljen Sergij Verč, blagajničarka, za katero je bila potrjena Kravosova, ter predstavnika igralskega oz. tehničnega sveta Boris Kobal in Danilo Glavina.
Zgonik
Hrib sv. Lenarta nad Samatorco je v
soboto 7. julija z začudenjem opazoval pestro družbo izletnikov-vernikov. Od 23 tekačev so prvi pritekli na vrh: Valter Pipan, Zdravko Skupok in Jordan Ferle-tič. Velika salama je bila nagrada za zmagovalca. Na skalnatem oltarju v prosti naravi s čudovitim razgledom na vzhod in zahod je g. Franc Pohajač vse liturgično opravilo sv. maše posvetil konkretni ljubezni v današnjem svetu. Bakle in velik ogenj so bile čudovit podaljšek prelepega sončnega zatona. Trije slaščičarji so potem v svitu bakel in med petjem skavtov dolgo preizkušali razne vrste peciva, ki so ga pripravila domača dekleta. Zlato žličko kot prvo nagrado je prejela Martina B, srebrno pa Marija DellAnno. Vse dobrote so številni udeleženci zadovoljno pospravili, iz velikih steklenk pa si dajali moči z limonado. S petjem smo se med veselo družbo skavtov vrnili v vas ob bledem svitu lune, polni veselega zadovoljstva.
Srebrnomašnik g. Anton Prinčič je prispel v nedeljo ob 10. uri v zelo lepo okrašeno cerkvico v Samatorci, ki je prav ta dan praznovala god svojega zavetnika sv. Urha, da bi ponovil kot bivši župnik v Zgoniku, kjer je deloval celih 17 let,
Kam v nedeljo 15. julija? V Štivan na novo mašo ob 18!
Govoril bo msgr. dr. Močnik in g. novomašnik Boris Kretič Peli bodo „ Fantje izpod Grmade “ in dekleta iz Štivana
ll||||llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|l|ll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI1     tllllllillll,llll,l,lllll,ll,lllllllllllllllllllli,lll,llllllllllllllnilMlllnlllllln,,IIIMIII|l|lll,llll|l|l||IIIIIIHIIIIIIIIinillHIIHIIIIIIIIIHlllllllllllHIIIIII|l|||HI«lllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllHniHIBIHII«l
Socialisti ne sodelujejo več v goriški pokrajinski upravi
Goriški socialisti so užaljeni. Ker demokristjani niso hoteli sprejeti stališča njihove stranke glede zdravstvene oskrbe umsko bolnih (to stališče je povezano z zdravstvenimi metodami bivšega primarija dr. Basaglie, ki pa so bile za mnoge preveč drzne in tudi neuspešne), so se socialisti odločili za izstop iz sedanje koalicije, ki vodi goriško pokra jinsko upravo.
Neposredna posledica tega sklepa je bil odstop dosedanjega podpredsednika pokrajinske uprave Marka Waltritscha, oba socialistična predstavnika pa sta se vzdržala pri glasovanju za novi proračun. Proračun je bil sprejet s 13 glasovi (KD, PSDI in SDZ), proti pa so glasovali KPI, liberalec in neofašist.
Komunist Paizza je v teku debate očital zastopnici SDZ Mariji Ferletičevi, da se da voditi od KD in da igra dvojno vlogo, ker je na prejšnji seji nasprotovala sklepom pokrajinskega odbora. Marija Ferleti-čeva je odgovorila, da je SDZ neodvisna stranka in zato glasuje po svojem prepričanju. Kadar se ji zdi kak sklep odbora pravilen, ga podpre, v nasprotnem primeru pa zavrže. Zadeva proračuna se ji zdi talka, da jo je treba podpreti. Zato je glasovala za proračun.
Zaradi izstopa socialistov iz pokrajinske večine, so komunisti predlagali pokrajinskemu odboru nezaupnico, ki pa ni bila sprejeta, saj so ostali s svojim predlogom osamljeni. Nista jih podprla niti socialista niti liberalec in neofašisti.
Zakaj še premišljevati, kam naj gre vaš otrok v novem šolskem letu, ko bo potreboval pomoči pri vzgoji in pouku? Vrata novega Zavoda sv. Družine so na stežaj odprta vsem slovenskim otrokom!
Uspel »Praznik štrukljev« v Podgori
Letošnji »Praznik štrukljev« smo začeli v petek 29. junija z nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi, pri kateri so poročeni porazili neporočene z rezultatom 3 : 1.
V soboto 30. junija zvečer je nastopil s celovečernim programom priljubljeni ansambel Vikija Ašiča iz Celja s pevci in humoristom. Občinstvo je bilo s potekom programa zelo zadovoljno in je izvajalce nagradilo z burnim ploskanjem. Ura se je pomaknila že daleč čez polnoč, ko je še donela slovenska pesem v prijetni družbi ansambla iz Celja.
V nedeljo l. julija so odprli program naši otroci z rajanjem in petjem. Nastopili so še zbori: Rupa-Peč, Fantje izpod Grmade, zbor iz štmavra ter moški zbor Mirko Filej. Vsi so ubrano zapeli po štiri pesmi. Prijetno je presenetila tudi folklorna skupina iz Sovodenj pod vodstvom ge. Nade Križmančič.
Prireditvi je sledilo nagrajevanje. Pokal priznanja je dobil zvonar Pepi Hlede, ki že vrsto let vestno opravlja svojo službo. Pokal so prejeli tudi zmagovalci nogometne tekme. Prvega je podarilo naše prosvetno društvo, drugega pa tvrdka Benedikt Kosič iz Gorice.
Oba večera sta med občinstvom vladala dobra volja in veselo razpoloženje. Neka-
Za napredek kmetijstva
Deželna uprava je razdelila med 28 ustanov, združenj in zadrug znesek 85 milijonov z namenom, da pospeši širjenje strokovnega znanja med kmetijskimi pridelovalci in uvaja nove smiselno in sodobno urejene gojitve, pridelovanja, predelave in prodaje kmetijskih pridelkov ter tako pomaga k razvoju zadružnega sodelovanja v kmetijstvu.
Na isti seji je bil odobren tudi znesek 190 milijonov lir, katerega bodo uporabljale banke in drugi denarni zavodi, iki so pooblaščeni, da podeljujejo ugodna posojila za obratovanje kmetijskih podjetij. S tem je omogočeno, da koristnik posojila plača le 3 % obresti.
Za oskrbo onemoglih
Nedavno je deželna uprava nakazala sedmim občinam skupaj 98 milijonov lir za pomoč onemoglim starčkom na domu.
teri so se tudi zavrteli ob zvokih ansambla Vikija Ašiča v soboto in ansambla Lojzeta Hledeta v nedeljo. V buffetu ni manjkalo domačih štrukljev, pečenih piščancev, klobas in čevapčičev.
Zahvaljujemo se občinstvu, tki se je v velikem številu udeležilo našega praznika in vsem, ki so pripomogli, da je praznik uspešno potekel.
Nastop zbora »Lojze Bratuž« v Črnem vrhu
Z nastopom v župni cerkvi v Črnem vrhu nad Idrijo je zbor »Lojze Bratuž iz Gorice zaključil svojo letošnjo zelo uspelo sezono.
V nedeljo 8. julija po popoldanskem blagoslovu se je zbralo v župni cerkvi mnogo domačinov, med katerimi je, kar je še posebno značilno in pohvalno, prevladovala mladina. Gostujoče pevce je na začetku nastopa pozdravil domači župnik g. Kobal, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem srečanjem z rojaki iz zamejstva, 'ki jim slovenska pesem toliko pomeni.
Program je obsegal trinajst pesmi, ki so bile tako verske kot svetne vsebine, klasične in sodobne ter so jih pevci pod vodstvom prof. S. Jericija dovršeno — kot je zboru lastno — zapeli.
Zbor namerava s tem programom nastopiti v jeseni še na več krajih na Goriškem, kar je gotovo hvalevredno, saj je slovenska pesem tista, iki nas najbolj veže in utrjuje v zvestobi do materine besede in rodne zemlje.
Družinska sreča
V družini občinskega odbornika dr. Damijana Paulina in njegove žene učiteljice Majde Zavadlav se je rodil sinček prvorojenec, ki bo pri krstu prejel ime Peter. K temu veselemu dogodku izražajo svoje čestitke Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici, PD Štandrež in štandreški cerkveni pevski zbor, pri katerih oče in mati vneto sodelujeta že dolgo vrsto let. Čestitke izrekajo tudi njuni znanci in prijatelji, katerim se pridružuje tudi naš list.
Uspeh slovenske gostilne v Krminu
V Krminu so imeli nogometni turnir med moštvi, ki so predstavljala javne obrate, gostilne in kavarne. Vršile so se razne tekme za polfinalno in finalno kategorijo. Med nastopajočimi je bilo tudi moštvo slovenske gostilne na Subidi pri Sirku, ki ga je vodil Jožko Sirk. Moštvo domače gostilne je premagalo v finalu moštvo gostilne Biagi z izidom 4:2 in s tem doseglo prvenstvo med vsemi krmin-skimi javnimi lokali. Tako se je spet uveljavila slovenska domača skupnost na Krminskem, ki rada drži skupaj in ima svoje priznane in zmožne predstavnike zlasti na kmetijskem in vinogradniškem področju.
★
Shod III. reda bo v nedeljo 15. julija ob 17. uri v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Novi vzgojni Zavod sv. Družine v Gorici vabi slovenske starše, da mu v novem šolskem letu zaupajo svoje otroke v vzgojo in pomoč pri pouku.
Med temi prejme Trst 30 milijonov, Gorica 3 in pol, Tržič 4, Videm 25, Humin 6, Brdo 5 in Pordenone 25 milijonov lir. Na ta način bodo občine lahko poskrbele, da onemogli in manj premožni stari ljudje prejmejo potrebno pomoč na svojem domu in se jim ni treba preseliti v zavetišča.
Zaščitene živali
Deželno odborništvo za kmetijstvo je izdalo letaik s slikami živali, ki so redke in zato potrebne zaščite. Letak bodo izobesili — podobno ikot za zaščitene rastline — na županstvih, šolah, turističnih ustanovah, avtobusnih in železniških postajah ter drugod. Kmalu bo izšla knjižica, v kateri bodo opisane navade in življenje teh živali. Isto odborništvo pripravlja nadaljnji letaik, na katerem bodo upodobljeni tisti sesalci in ptiči, ki so v nevarnosti, da popolnoma izginejo in so zato pod strogo zaščito. Želeti bi bilo, da bi taka dela izšla tudi v slovenščini.
Slovenski starši? Ce želite dati svojim otrokom temeljito krščansko in narodno vzgojo, jih vpišite v moderno opremljeni novi Zavod sv. Družine, ki bo odprt ob začetku novega šolskega leta.
Vpisovanje v goriške slovenske srednje šole
V ponedeljek 2. julija se je pričelo vpisovanje v slovenske srednje šole v Gorici, ki bo trajalo do torka 24. julija. V nižjo srednjo šolo »Ivan Trintko« je možen vpis vsaik dan dopoldne; prav tako se vrši te dni vpis v višjo klasično gimnazijo-licej in v učiteljišče v ul. Croce ter v trgovski zavod v ul. Vittorio Veneto.
Vsi slovenski starši, katerih otroci so končali peti razred osnovnih šol, naj store svojo narodno dolžnost in pravočasno vpišejo svoje otroke v slovensko nižjo srednjo šolo. Prav bi bilo, da tudi omogočijo tistim svojim otrokom, ki so končali nižjo srednjo šolo, vpis v tri slovenske višješolske zavode v Gorici. Z gimnazije-liceja in učiteljišča je moč nadaljevati študije na univerzi, trgovska šola pa nudi možnosti takojšnje zaposlitve, pa tudi nadaljnji študij na univerzi.
V goriškem mestu in okolici je videti te dni dvojezične plakate, ki jih je dal nalepiti upravni odbor slovenske trgovske šole. Na njih je poziv slovenskim staršem, naj vpišejo otroke v to šolo. Iz te šole bodo v prihodnjem šolskem letu izšli prvi maturanti potem ko bodo končali petletno šolanje.
Proslava kmečkih uporov na Vrhu
Slovenska prosvetna zveza in Kmečka zveza v Gorici sta pripravili v dneh od 6. do 8. julija proslavo kmečkih puntov, ki je bila na prostem v bližini šolskega poslopja na Vrhu. Lepo vreme je mnogo prispevalo, da je bila proslava dobro obiskana in se je spored nemoteno razvijal. Že v petek 6. julija so v šolskem poslopju odprli tri razstave: o slovenski knjigi, o narodnoosvobodilni borbi in o delu Skupine jamarjev »Kraški krt«.
V soboto zvečer so nastopili razni pevski zbori z Goriškega in zbor »Jadran« iz Vrtojbe z onstran meje. Nastopile so tudi članice športnega združenja »Dom« iz Gorice, ki so predvajale folklorne točke. Na sporedu je bilo tudi več recitacij in priložnostni govor prof. Leopolda Devetaka, za zaključek pa so združeni pevski zbori pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča zapeli tri pesmi. Medtem je zagorel na kraju prireditve mogočen kres, ki so se mu nato pridružili 'kresovi na Oslavju, v Števerjanu, na Peči, v Mirnu, v Opatjem selu in še drugod.
V nedeljo je imel glavni govor predsednik SKGZ Boris Race. Preden je stopil na oder, so mladinci spustili v zrak tisoč belih, modrih in rdečih balončkov, (ki jih je veter naglo ponesel proti Mirnu. Po govoru Borisa Raceta je nastopil Tržaški pevski zbor. z vrsto pesmi iz časov narodnoosvobodilne borbe.
Srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju
V zadnjih letih je na Slovenskem vzbrstela posebna zvrst zborovskega petja, okteti. Njih število je danes izredno veliko, vsepovsod jih srečujemo po Sloveniji. V zadnjem času je prav njih število in pa dejstvo, da gre za zbore, ki se z lahkoto premikajo iz kraja v (kraj, pripravili oktete, da se zbirajo zdaj tu zdaj tam in prirejajo skupna srečanja. O takem srečanju smo tudi mi že poročali, ko so se okteti zbrali v Šempetru pri Gorici. V nedeljo 24. junija je bilo pa še večje srečanje v Šentjerneju na Dolenjskem. Prijavljenih je bilo 24 Oktetov, prišlo pa jih je 21. Srečanje je trajalo ves dan, dopoldne je bila na sporedu povorka po vasi, popoldne ob 15. uri pa koncert. Ta je bil na prostem in bi moralo nastopiti vseh 21 oktetov in vsak bi moral zapeti po dve pesmi. Toda organizatorjem je nagajalo vreme, saj je na Dolenjskem tisto nedeljo ves dal deževalo. Zaradi tega je na koncertu nastopil vsak aktet le z eno pesmijo, poslušalci, ki jih je bilo zelo veliko, so pa morali poslušati pod dežniki. Srečanju je posvetila nekaj pozornosti tudi ljubljanska televizija.
Naj omenimo, da sta se tega srečanja v Šentjerneju udeležila tudi dva okteta iz zamejstva, in sicer tržaški moški oktet in goriški ženski oktet. Ta slednji je bil edini ženski oktet med 21, ki so nastopili; verjetno je tudi edini ženski oktet v Sloveniji. Tudi vsled tega so članice našega okteta deležne povsod velike pozornosti. Sicer pa tudi pojejo dobro, kot priznavajo vsi kritiki. V Šentjerneju so zapele Gallusovo »Si mulier bibit vinum«.
f RADIO
T H 8 T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15.
17.15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 15. do 21. julija 1973
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Dušan, trnek in ribe«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 15.45 »Pomlad se prebuja«. Rad. igra. 18.00 Koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Karajan podaja Beethovna in Brahmsa. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek:	11.35 Pratika. 12.50 Ciganska
glasba. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Komorni koncert. 19.00 Odmevi kmečkih puntov. 19.20 Za najmlajše. 20.35 A. Boro-din: »Knez Igor«, opera.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora.
20.35	Simfonični koncert. 21.05 Za vašo knjižno polico. 21.45 Romantične melodije.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 V ljudskem tonu. 19.10 Govorimo o ekologiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Upor«. Enodejanka. 21.05 Harmonija zvokov in glasov. 21.40 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Simfonične skladbe deželnih avtorjev. 19.10 Na počitnice. 19.25 Zbori in folklora. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Vokalno instr, koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Aleš Lokar: Tržačan v Ameriki. 19.20 Revija zborovskega petja. 30.35 Teden v Italiji. 20.50 Na počitnice. 21.05 Orkester modernih ritmov.
Sto let Livingstonove smrti
Livingstone je bil slaven protestantski misijonar in obenem učenjak, ki je prvi od Evropejcev prehodil obsežne predele Južne Afrike ter odkril Viktorijine slapove. Mnogo si je prizadeval za odpravo trgovine s sužnji. Njegovo srce hranijo v kraju Chipundu v Zambiji. Ob proslavi stoletnice Livingstonove smrti je zambijski državni predsednik dr. Kaunda naglasil: »Nemir in nezadovoljstvo sodobne civilizacije izhajata iz dejstva, da človek našega časa vse preveč zanemarja nauk sv. pisma.«
Počitniške kolonije za slovenske otroke
Dečki so odpotovali na letovanje v sredo 4. julija in sicer v Ovaro (hribi) ter Nabrežino (morje). Vrnili se bodo dne 28. julija: iz Ovara okrog 11. ure dopoldne, iz Nabrežine pa popoldne okrog 15,30.
Odhod deklic v kolonijo bo tale: dne 30. julija v Ovaro (hribi) ob 16,30 izpred železniške postaje v Gorici; dne 31. julija v Nabrežino (morje) ob 14,30 iz Gorice (Placuta).
Na voljo so še mesta proti plačilu tako za hribe kot k morju; prijaviti se je treba v uradu Vincencijeve konference na Riva Piazzutta 18/1.
Bralci pišejo
Kako to razložiti?
Vsem je znano, da se dijaki v Sloveniji v šolali vzgajajo v protiverskem duhu ter da oblasti zasebni verouk zlasti po mestih neprijazno gledajo. Vojakom je celo izrecno prepovedan vsak obisk cerkve in stik z duhovniki (medtem ko drugače gredo lahko kamorkoli in se družijo lahko s komer koli), čeprav to duhovno nasilje nasprotuje sami ustavi. In vendar je v tej Sloveniji, kjer je vera, če ne ravno preganjana, vsaj močno pod pritiskom, letos kar 59 novomašnikov.
Pri nas na Goriškem in Tržaškem pa ima mladina reden šolski verouk, šolske maše in krščansko vzgojo, pa nimamo že dolga leta nobenega novomašnika in smo celo brez bogoslovcev in semeniščnikov.
Kako naj si to razlagamo? Med deželami s številnimi duhovniki in poklici prednjačita Vietnam in Poljska, v vseh zahodnih državah pa duhovni poklici nazadujejo, kar vodi do zaključka, da le na od mučeništva pognojeni zemlji lahko kaj vrednega zraste ter da se zlato v ognju preizkuša.
B.D.
Š P % R T
JtuiS	.j-	.
Lepo priznanje Olympiji
Pretekli teden so bile razdeljene tako imenovane »Nagrade CONI 1972«, ki jih CONI vsako leto razdeli raznim športnim društvom. Goriški pokrajinski odbor CONI je v letošnji lestvici nagrad klasificiral našo 01ympijo na častno tretje mesto in ji podelil srebrno plaketo. S tem je dal njenim odbornikom lepo priznanje za trud, ki so ga vložili v delo med mladino; njenim mladim atletom pa je dal odlikovanje za uspehe, ki so jih dosegli na športnem področju.
IV. odbojkarski turnir »Peter Špacapan«
Tudi letos je 01ympia organizirala odbojkarski turnir v spomin pokojnega člana in atleta Petra Špacapana. Vršil se je zadnji teden meseca junija na igriščih v Katoliškem domu in ob Župnijskem domu v Štandrežu. Lepo vreme ter številna udeležba moštev in gledalcev so pripomogli, da je turnir lepo uspel. Kar dvanajst ekip iz cele dežele se je borilo za prvo mesto. V finalno skupino so se uvrstili Aurora iz Remanzacca, CSI iz Vidma, Torriana iz Gradiške in Oiympia. Za prvo mesto sta se borili Aurora in 01ympia; zmagala je prva z 2 : 1 in prejela lep pokal in predhodno trofejo; tudi 01ympia je prejela pokal. Za tretje in četrto mesto sta se potegovali CSI in Torriana in je zmagalo moštvo CSI, ki je tudi prejelo pokal; Torriana je pa bila nagrajena s plaketo.
ZA KMETOVALCE
Brezplačna zdravila za kmete
Po dolgih prizadevanjih in nastopih pri deželnih upravnih in političnih organih, je Zveza neposrednih obdelovalcev dosegla v začetku tega meseca izvajanje novega deželnega zakona v korist kmetov. Zveza si je kot najmočnejša zastopnica 'kmetov in njihovih koristi priborila zakon, ki predvideva povračilo stroškov za nakup zdravil. Zakon je važen, ker velja ne samo —-kot do sedaj — za upokojence ampak tudi za aktivne člane kmete in njihove družine. Vsako nadaljnje pojasnilo dobite pri patronatu EPACA za Trst v ulici Roma 20, za Gorico pa v ulici Boccaccio 35.
Pridite in oglejte si novi vzgojni Zavod sv. Družine v Gorici, ul. Don Bosco 66! Prepričani smo, da boste potem nemudoma svoje otroke vpisali v ta sodobno opremljeni zavod.
OBVESTILA
Vincencijeva konferenca v Gorici organizira izlet-obisk v Ovaro v nedeljo 15. julija. Odhod avtobusa iz Trsta je ob 7. uri iz ul. Carducci od trgovine »Godina«, iz Gorice pa s Travnika ob 8. uri. Prijave za izlet sprejema v Trstu Vincencijeva konferenca, ul. S. Nicolo 31, tel. 68762, v Gorici uprava Katoliškega glasa, tel. 83177. Lahko pa čakate avtobus kar pri odhodu. Cena vožnje je iz Gorice 2.000 lir; če bi kdo želel kosilo, naj to javi in doplača 1.200 lir.
DAROVI
Za Alojzijevišče: ob poroki Milice in Mirka Devetak N. N. 10.000 lir.
Za števerjansko cerkev: namesto cvetja na grob Frančiški Pintar njena sorodni-ca 3.000 lir.
Za Zavod sv. Družine: Franc Gaber 200 dolarjev (od teh 100 v spomin na pok' starše Antona in Marijo); ameriški Slovenci 47 dolarjev.
Za potrebe župne cerkve v Borštu: dvs osebi ob 40-letnici mašništva g. župnik® Jožeta Jamnika 13.000; N. N. 10.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N., Bar-kovlje, 5.000 lir.
Za lačne: C. M. 10.000 lir.
Za cerkev v Sv. Križu: namesto cvetj® na grob Vidi Kovač daruje Rada Verg>" nella 3.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpe^ Trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, ^ temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močiti Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
DEŽELNE POBUDE