AMERSCAN m SPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 21, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. I Slier ubija po Gorenjskem Kadar torpedo buti v ladjo državni cesti istotam je bil resno !poškodovan. Še isti dan je poslovalo v Begunjah izredno sodišče, ki ga je v vsej naglici postavil načelnik civilne uprave na Bledu. Izreklo je štiri smrtne obsodbe. Drugi dan je bilo citati vsepovsod javne lepake v slovenskem in nemškem jeziku z naslednjo vsebino: "BEKANNTMACHUNG" Izredno sodišče-, ki je bilo postavljeno za presojanje komunističnih nasilnosti na zasedenem ozemlju, je dne 1. avgusta: OBSODILO NA SMRT ŠTIRI Imena obsojencev so naslednja: 32 letni strojar Ignacij Hren iz Kamnika, 20 letni frizerski pomočnik Leopold Dremel iz Kamnika, 20 letni trgovski pomočnik Mirko Exler iz Kamne Gorice, 27 letni kovaški pomočnik Alojzij Glavič iz Mengša. Bili so obsojeni radi prepovedane nošnje orožja in radi sabo-tažnih dejanj. Obsodba je bila brez odloga izvršena. Bled, 2. avgusta 1941. Kutchero, Načelnik civilne uprave. Pred usmrtitvijo so vsem štirim dovolili duhovnika. Vsi so se spovedali in bili obhajani. Ustrelili so jih v vojaških barakah v kraju Podgora, ob cesti Begunje — Tržič. Mrtvece so odpeljali v Gradec in jih sežgali v kremato-riju. Iz Radovljice in njene okolice so se "ubežniki" po največ zatekali v Jelovico. Dne 29. avgusta je pribežal tja tudi neki Rakuša, komaj kakih 17 ali 18 let star. Bil je delavec pri predoru v Globokem pri Radovljici in je bil zvedel, da ga misli Gestapo aretirati. Ni hotel čakati, ampak je zbežal v Jelovico. Tam je pregovoril "ubežnike," da so takoj naslednji dan napadli skladišče živil v bližini omenjenega predora in ga izropali. Posledice tega dejanja so razvidne iz naslednje. "BEKANNTMACHUNG" Oborožena komunistična ban-da, ki se je bila potikala po gozdovih kranjskega okraja, je za šla pred puške policijskih "organov. Na poziv, naj takoj odloži orožje, se je uprla. Policija j,e odpor takoj zadušila in komunistično bando uničila. Pri tem je bilo oseb ubitih. Tako bo nadalje kaznovan,vsak odpor. Prav taka kazen ima zadeti vsakogar, ki bi dajal potuho upornikom, zlasti če bi jim kdo nudil prenočišče, hrano ali obleko, jim prinašal poročila in podobno. Isto velja za take, ki bi vedeli za načrte upornikov, pa bi ne obvestili o tem policijskih postaj. Bled, 5. avgusta 1941. Kutchera, načelnik civilne uprave. (Dalje prihodnjič.) —-o- Vojna industrija bo potrebovala 13,000,000 delavcev drugo leto D. W. Caldwell iz Clinton, Ki/., mornar na neki panamski ladji gleda skozi luknjo, ki jo je napravil nemški torpedo v njegovo ladjo. Kljub veliki "rani," pa se ladja ni potopila. Osem mornarjev je bih takrat ubitih. Ladja je pa že popravljena in je zopet na morju. Iskreno voščilo! Včeraj je obhajal Hitler svoj 53. rojstni clan. Kakor milijoni drugih, mu tudi mi iz vsega srca želimo, da bi bil to njegov zadnji rojstni dan na tem svetu. Če se bo vso neskončno večnost pekel za vse muke, ki jih je prizadel narodom, pa še ne bo zadostil vsem krivicam. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt bo v pondeljek poslal kongresu spomenico glede splošnega položaja v deželi, glede kontrole cen in vseh faktorjev v zvezi s tem, vključno vprašanje delavskih razmer. Zvečer pa bo govoril na radiu narodu. * * * • WASHINGTON. — Mornariški oddelek poroča, da je samcata ameriška podmornica v zahodnem Pacifiku potopila .neko japonsko ladjo, potem pa izstrelila tri torpede v neko japonsko podmornico. * * « WATERTOWN, N. Y. _ Daniel Cahill, star 78 let, bivši župan v tem mestu, je zadavil z vrvjo svojo ženo, kot trdi, ker je bila slabega zdravja. * * * WASHINGTON. — Urad za kontrolo cen je postavil cene od 12. aprila za vso hišno barvo, enamel, varniše, barvo za zunaj in znotraj hiš. Odredba stopi v veljavo v sredo. * * * WASHINGTON. — Okrog 5. maja bo švedski parnik Drott-ninghoim odpeljal iz New Yorka osiške diplomate in konzularne uradnike. V zameno za te bo osišče izpustilo ameriške diplomate, ki so zdaj še v Evropi. * * * WASHINGTON. — Leo Crowley, varuh inozemske lastnine, je prevzel vso zalogo Schering Corp. iz Bloomfield, N. J., lekarniško podjetje. Ta firma, ki je bila pod nemško kontrolo, je izdelovala mnogo kemikalij, ki so potrebne v vojni industriji. ♦ * * DETROIT, MICH. — Tajna policija je prijela nekega Maksa Stephan, ki je obdolžen, da je skrival nekega nemškega častnika, ki je pobegnil iz jetniškega taborišča v Kanadi. -o-—- Kot oče, tako sin Frank Mervar Jr., sin poznane Frank Mervarjeve družine, ki vodi čistilnico oblek, odide v sredo k ameriški obrežni straži v Brooklyn, N. Y. Njegov oče, Frank Mervar, je kot fant služil pri ameriških topničarih na Havajih in bil v armadi tudi tekom zadnje svetovne vojne. Mlademu vojaku želimo vso j srečo. Nov grob Včeraj* zjutraj je umrl v mestni bolnišnici rojak Anton Rodica, star 63 let. Stanoval je pri Turkovih ija 16011 Waterloo Rd. Doma je bil iz vasi Šmarne pri Sežani, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. V stari domovini zapušča tri brate: Josipa, Janeza in Franceta ter sestri Uršulo in Ano. Pogreb bo v sredo popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Priporoča barvo Smrekar Hardware, 6112 St. Clair Ave. priporoča gospodarjem, da si nabavijo novo Kem-Tone barvo, ki je zlasti dobra za barvanje sten in stropov. En galon barve, ki se zmeša z vodo, da en galon in pol barve. Cena je $2.98 galon. Proti "Social Justice" Councilman Križek je predložil sinoči v mestni zbornici resolucijo, ki daje županu Lausche-tu nalogo, naj ustavi po cleve-landskih ulicah prodajo tednika "Social Justice," ki ga je ustanovil Father Coughlin in kate rega pošiljanje po pošti je prepovedal justični oddelek. Najden denar V gostilni Welcome Tavern, 984 E. 222. St. je bila najdena vsota denarja. Kdor se lahko dokaže kot lastnik, ga dobi nazaj pri Mr. Hribarju, lastniku te gostilne Sestanek za relif Nocoj se vrši v starem poslopju SND sestanek slovenske sekcije za rusko vojno pomoč. Odborniki in drugi, ki so pripravljeni pomagati, so prošeni, da se udeležijo. Z BOJNE FRONTE: FRANCIJA. — V istem času, ko je novi premier, Pierre Laval, govoril po radiu francoskemu narodu, da je edini spas Francije v objemu z Nemčijo, so nemške oblasti ustrelile 30 Francozov, katere so vzeli iz konfinacijskih taborišč. Ustrelili"so jih, ker so neznanci raztirili vlak, pri čemer je bilo ubitih nekaj nemških vojakov. FILIPINI. — Japonci so včeraj obstreljevali trdnjavo Corre-gidor z devet palčnimi topovi. Krogle so ubile nekaj oseb in napravile nekaj škode. RUSIJA. — Rusi trdijo, da so uničili Nemcem v šestih tednih 1,500 letal in to do 14. aprila. AVSTRALIJA, -h Ameriški in avstralski letalci so razbili Japoncem 40 letal na Novi Britaniji, otočju severno od Avstralije. TOKIO. —Japonski bombniki so včeraj bombardirali zrakoplo-vne pristane v raznih delih Kitajske. Domnevajo namreč, da so ameriški bombniki, ki so v soboto napadli Japonsko, po napadu odleteli na Kitajsko. Dr. Maček bolan v Kupincu Načelnik odbora, ki ima nalogo preskrbeti delovno silo za industrijo, pravi, da bo zahteval spremembo v postavi obvezne vojaške službe, da bo dobil dovolj delavcev za vojno industrijo. Washington, 20. aprila. — Paul V. McNutt, načelnik novega odbora, katerega naloga je, da preskrbi delavce za ^ojno industrijo in druga dela, ki so v zvezi .s tem, je danes izjavil, da bo odbor vpeljal prioritetni sistem in da bo zahteval spremembo v postavi za obvezno vojaško službo z namenom, da dobi 13,000,000 delavcev, ki jih bo potrebovala vojna industrija drugo leto. Dalje je izjavil novi načelnik te komisije, da se bo vprašalo tudi ženske, naj se prostovoljno registrirajo za delo v vojni industriji in sicer po okrajih, kjer se bo pokazalo pomanjkanje delavske sile. Ko so ga vprašali, če bo ta odbor vpeljal obvezno delo za industrije, je rekel: "To zaenkrat še ne bomo imenovali prisilno ali obvezno delo, ker upam, da se bo dovolj delavcev priglasilo za potrebno delo prostovoljno." McNutt je tudi ožigosal tako-zvano "ropanje" delavcev od strani nekaterih industrij, ki jemljejo strokovno izučene delavce iz drugih tovaren. Tako postopanje je nespametno, je rekel McNutt in v bodoče bo zapisana tozadevna klavzula v vojna naročila. Načelnik McNutt sodi, da ha zaposlenih do drugega leta 13,-000,000 delavcev v vojni industriji in ker bo poklicanih na-daljnih 2,000,000 moških v armado, bo nastalo pomanjkanje delavcev. Drugi milijoni bodo potrebni v kmetijah in pri trans-portaciji. Na vprašanje, če bodo prisiljeni delavci, ki bodo zaposleni v tovarnah, kjer je zaprta delavnica, stopiti v unijo, ni hotel odgovoriti. Prva zmaga nad Japonci v burmeških oljnih poljih London. — Angleški tanki in kitajska pehota so se zagnali London, 17. aprila (brzojav lugoslovanskemu Informacijskemu Centru). V zvezi z vestjo ameriške poročevalne družbe "United Press" o zastrupljanju dr. Vlad. Mačeka, predsednika Hrvatske seljačke stranke in voditelja hrvatskega naroda so jugoslovanski vladni krogi v Londonu prejeli sledeče podatke: "Poročila, ki jih je dobila jugoslovanska vlada v Londonu trdijo, da je dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske seljačke stranke bil izpuščen iz internacije in da leži težko bolan na svojem posestvu v Kupincu. Vsta-ške oblasti izvršujejo nad njim najstrožje nadzorstvo. Rodbina dr. Vladimirja Mačka ne sme prihajati na obisk. -o- Končana stavka Delavci v Steel Improvement & Forge Co, 950 E. 64. St. so šli včeraj na delo potem, ko so stavkali od zadnje srede. Unija je izjavila, da bodo delavci delali med časom pogajanj za novo pogodbo. Seja demokratov Seja Slovenskega demokrat-skegakluba 32. varde bo v sredo večer ob osmih v Turkovi dvorani na Waterloo Rd. Puritan, Pa. — Dne 30. marca je umrla Marija Božič, stara 73 let. Rojena je bila v Trbovljah ob Savi in njeno dekliško ime je bilo Mrdavs. V Ameriko je prišla z možem leta 1899. skupno nad Japonce v severni Burmi in jim pod dvodnevni hudi bitki vzeli mesto Yenangya-ung, kjer se nahajajo bogata oljna polja. Japonci so se bili zagnali v ta sektor, da bi presekali zvezo med angleško in kitajsko armado. Kitajci so udarili z vso silo na Japonce ter s tem rešili več tisoč angleških vojakov, katere so imeli Japonci že obkoljene. Vojne bonde so dobili Na bazarju pri sv. Vidu so dobile sledeče osebe vojne bonde: za $500 C. Koncilija, 1548 E. 49. St., za $100 St. Merhar, 1127 E. 66. St., po $50 J. L. Menart, 18308 Hiller Ave. in F. Končan, 6512 Bonna Ave. $25 vrednosti bandov so dobili sledeči: F. Galon Jr., Ana Smole, John Lube, A. Petkovšek, F. Možina, društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ, Wm. Hupscher, Mr. Gusse, Julia Kekič, Joe Zupančič, A. M. Kolar, Komin Drug Store. Vsem tem se naznanja, naj ne hodijo nikamor po bonde, ker jih bo odbor sam dostavil vsakemu na dom. --o- K vojakom V petek gre služit Strica Sama John Sporar iz 18305 La Salle Road. Želimo mu vso srečo in zdrav povratek. Laval pripoveduje narodu, da je usoda Francije samo ob strani osišča . Vichy, 20. apr. — Novi francoski ministerski predsednik, Pierre Laval, je danes govoril po radiu francoskemu narodu ter ga svaril, da je bila napoved vojne Nemčiji leta 1939 zločin in da ima zdaj Francija na izbero samo dvoje: ali zvezo z Nemčijo, ali pa bo uničena njena civilizacija. "Naše mesto je danes samo z Nemčijo," je rekel Laval, "ki vodi gigantski boj proti boljševi-kom, ki bi se v slučaju zmage, niti ne ustavili pred mejami Francije, ampak bi ji naprtili, s privoljenjem Anglije, vlado mehaniziranega delavstva in uničenja elite. -6- Mornarica je prevzela včeraj tri tovarne Washington. — Mornarica je prevzela obratovanje treh tovaren Brewster Aeronautical Corp., ki izdeluje bojna letala. Tovarne se nahajajo v Long Island City, N. Y., Newark, N. J. in Johnsville, Pa. Predsednik Roosevelt je uk'saal prevzem teh tovaren, ker je bilo mornariško poveljstvo nezadovoljno z njih upravo. Unija v teh tovarnah je obdolžila vodstvo, da zaposluje veliko število nedržavljanov, toda ni znano, če je bil to vzrok prevzema tovaren. Mornarica je izjavila, da zasebno vodstvo teh tovaren ne garantira produkcijo zadovoljivega števila izdelanih letal. Rusi poročajo, da njih topovi dosegajo Smolensk Smolensk, kjer je bil glavni stan nemškega poveljstva za rusko fronto, že dosegajo izstrelki iz ruskih topov, trdijo poročila iz Moskve. General Zukov, ki je ubranil Moskvo pred invazijo Nemcev, je dosegel s svojo armado kraje 18 milj od Smolen-ska, ki leži 230 milj zahodno od Moskve. Ni pa znano, če je v Smolensku še veHno glavni stan nemškega vrhovnega poveljstva. Rusi tudi poročajo o novih napadih ob reki Volkov, južno od Leningrada in o napadih na finsko linijo med jezeri Ladoga in Onega. Mesto bo prevzelo ulično Kot naznanja mestni direktor postav, bo Cleveland prevzel lastnino ulične železnice prihodnji pondeljek ali torek. V bolnišnico V Glenville bolnišnico se je podal in srečno prestal operacijo Louis Krainz iz 19151 Mon-tery Ave, Euclid, O »aiT ttasilna izseljevanja so Slo-^ zadela v živo. Prva prelevil if — beg v gore. šte-® Ubežnikov" v gore — in j. °v pogum za aktivni odpor Pospeševala posebna propa-i a. ki se je z bliskovito nagli-ri'a po deželi. Propaganda je ; C'evala ljudi' da bo skoraj ; ^ vojne in da je že blizu čas, hom °d0 mogli slovenci z usPe-^ «tj|. aktivno nastopiti proti za-j^enim oblastim, ki s0 tako ■ , : trsrP°Segle v mirne sl°venske >'"! namenom, iztrebiti slo- ft/1 narod. Ne samo "ubežnici ^ 'iv /v ^' tudi tisti- ki S0 °sta" ll ; soSe 'nak na svojih domovih, H »ej navduševali med seboj, da ■ ! ^ pripraviti za aktivna W . pr°ti nasilni nemški žagi j>j oblasti. B ?anda je bila tako uspe_ Hajj ^ ljudstvo splošno upalo iiiijja ^v°jne v zadnjih dneh I Hiljf med 27. in 28. julijem m :;«^rJ2vr®ena ali vsaj poskušala^ va sabotažna dejanja na ( ozemlju. S tem se je KuVa doba za Slovence na 9 Wem Hitlerjem. | \ , zasedbena oblast je \ ko treba samo prav VncnaStopiti' Pa bo odP°r m V kali zadušen. V res-S st>"0gostjo dosegla m [fef užinka- O tem se bomo Iff Hor0v^6ga čitanja pričujoče-JSS Ni,; lla lahko sami prepri* lW<* ^DlŠlfa , , jo rf 1 V«\0blast je obiavila v id'1; \slei m in nemškem jezi- Proglas: ^ I^NNTMACHUNG" VnIStiŽni elementi so v S J do 28. julija izvršili fcj .lažnih dejanj, ali vsaj ll4 sab * itL Pri tem sta biIa Heti od P°liciJ'e Sa ' se preprečijo na- Ssleri°d°bna de-'an'ia' izda" %ia ^ jo uredbo, ki postaja >nadba^ odloga: % v •>nJega je prepovedali lo^171 zasedenem ozemlju H iu" ZVGČer in z-iutru'i \{a Kdor bo zasačen ^tie i U 'Zve» svojega doma . \ 00 ustavil na i oziv var-i A]ici0l-ganov, bo ustreljen. J S ura za gostilne, ka- v pZvev\Se dol°čuje za ob de- St6 [°r' Podaljšanje policij- " pjet' nedoPustno- Tudi ki" 2 VJa Morajo najkasneje " jS%>ka Podjetja, kjer se naj izmenjava-C$ "h ur urede tako, da „ jNionebotreba biti ce-Jf 'i • uro zvečer in 4. zju- ^ frk 2» . i načelnik civilne ^ iv^hj uprave. tv PlSov 4„ , ( !j < v .v lega razglasa so se ■X J strogo držali, tudi I asneje s0 začeli Nemci ' i M^a 111 Se niso več držali iS J; Policijske ure. Kma-'stto *tudi Slovenci presto- 8e Predpise. Str°E°st ni mogla za-i^l na. ki se je bil od gore jV^Odpor Slovencev je N ^ J v1' tniiVgUsta so "ubežniki" ] ■Nšk sab°tažnih dejanj ; W°v okraju. Isti dan je tadovljiškem okraju do ^Ij^rističnih nastopov. g, Oi jjj,? -le bil zasilni most v £>•' L yitf0 1 Radovljici, ki so ga ? v- VPPo Zaaedbi napravile • r I čete. Tudi most na "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor «117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. ___Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland pd pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland, in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. - •'.. f >'83_ No. 93 Tue., April 21, 1942 Zakaj so Poljaki proti vseslovanskemu kongresu Zelo značilno je, da so ameriški Poljaki proti vseslovanskemu kongresu, ki je bil sklican za 25. in 26. aprila v Detroit, Mich. V. L. Alski, urednik poljskega časopisa "Pitts-burezanin," je podal sledeče važne vzroke, zakaj so Poljaki proti takemu kongresu v Ameriki in kateri vzroki se nam zde tako značilni, da jih na. tem mestu objavljamo tudi našim čitateljem v presojo. V. L. Alski zatrjuje, da je on osebno proti vseslovanskemu kongresu, in da se strinjajo topogledno ž njim vsi organizirani poljski Amerikanci.sledečih organizacij: Poljski narodni koncil, Poljska narodna zveza, Poljska rimsko-ka-toliška unija, Poljska ženska zveza, Poljski ameriški Sokol, vsa poljska duhovščina in vse poljsko časopisje, z izjemo enega komunističnega tednika in eqega drugega poljskega tednika, ki se oba tiskata v Detroitu. V sledečih točkah pobija urednik Alski vseslovanski kongres: 1. Kljub temu, da se zavzema za ta kongres mnogo odličnih oseb, ki dobro mislijo, pa so slabo podučeni, pa je in ostane dejstvo, da naj bi vseslovanski kongres služil interesom v prvi vrsti komunistični stranki v Zed. državah, ki je bila še nedolgo tega, ako ni še vedno., pod oblastjo tretje in-ternacionale. 2. V marcu 1939 je Hitler zasedel Čehoslovaško. V septembru je padla Poljska kot plen Hitlerjevim kohortam od zahoda in njih zaveznikov, boljševikov, od vzhoda. Pozneje je doletela ista usoda Jugoslavijo. In vendar vsa ta zločin-stva, prizadana slovanskim narodom, niso našla odziva pri ameriških Slovanih, da bi sklicali kak slovanski kongres. Dokler ni Hitler v juniju 1941 napadel Rusije, ameriški komunisti niso pričeli z gibanjem, da se skliče vseslovanski kongres. 3. Glasom izjave vodstva tega kongresa je namen istega, da se organizira Slovane za ameriški vojni program ter da se apelira na evropske Slovane, da ustavijo vso pomoč osišču v vojni produkciji ter da podvzamejo gverila vojno proti njim. Izjava, da je treba organizirati ameriške Slovane za pomoč Ameriki v njenem vojnem naporu, vzbuja sumnjo, da ameriški Slovani niso že zdaj lojalni Ameriki, k čemer ameriški Poljaki kar najvehementneje protestirajo. Amerikancem poljskega pokoljenja se ni treba organizirati šele sedaj, da bi pomagali Ameriki v njenem vojnem naporu, lo že delajo do skrajnosti v jeklarnah in na bojnem polju. Da, Poljaki so ponosni na dejstvo, da so bili med prvimi, ki so ob izbruhu druge svetovne vojne soglasno podprli vse napore predsednika Roosevelta in njegovo inozemsko politiko in v sedanjem času nadaljujejo isto ter točno izpolnujejo vsako zahtevo svojega vrhovnega poveljnika. Zvestoba ameriških Poljakov do Zed. držav je priznana in dokazana, zato ni potreba, da bi se Amerikanci poljskega pokoljenja morali šele zdaj organizirati za nekaj, kar izvajajo že davno. Amerika ve in ves svet ve o silnem trpljenju in preganjanju, kateremu je danes povdržen poljski narod v domovini. Amerika ve in ves svet ve, da se danes bore ooljski borci na vseh svetovnih frontah za demokracijo, zato ni potrebno, da bi se morali Poljaki šele organizirati v to svrho, ko so organizirani že davno. Pa je še drug zelo važen vzrok, zakaj so Amerikanci poljskega izvora proti obdržavanju vseslovanskega kongresa v tem času. Kakor smo Poljaki, pravi urednik Alski, ponosni na svoje slovansko pokoljenje, pa moramo smatrati kot ameriški državljani, da bi tak vseslovanski kongres ob tem času izzval plemenske razlike v Ameriki in to v času, ko je naše narodno edinstvo najbolj potrebno in važno. Zato je smatrati, vseslovanski kongres v takih okoliščinah in s takim pr/jgram bolj škodljiv kot stvaren vsem pravim in zvestim Amerikancem, ki bi morali imeti danes pred seboj samo eno in to je — zvestobo do Zed. držav. BESEDA IZ NARODA meti, zakaj da bi narodne skupine kot take, posebno še kulturne, ki so v Clevelandu pokazale toliko složnega doprinosa za mesto v ustanovitvi verige v številu 22 narodov in toliko kulturnih vrtov. V nastopu sem jim razlagal, da ne samo da smo tiho in da mirno živimo v nekem strahu, marveč, da začnemo glasno vpiti, kdo in kaj smo in s kom simpati-ziramo. Navedel sem vzroke, radi katerih smo opravičeni, da se nas pozna in nas tudi gleda iz vidika pravih Amerikancev, ki smo lojalni in požrtvovalni na strani Amerike v borbi, ki je za nas narode ista, kakor je za zmago v splošnem za celo Ameriko. Dočim se je do tedaj na seji besedilo o brezpomembnih strahovih, se je duh zastopnikov prav kmalu spremenil v ravno nasprotno misel. Zastopniki so dobili pogum in zaupnost v same sebe in posledice se že kažejo, da se bodo narodi začeli javno zanimati za prireditve, ki bodo bodrile svoje ljudi in poleg tega bodrile še druge, ki se imajo za Amerikance in vendar ne pripadajo k nobenim narodnostim. V kratkem bo razglašeno med vsemi narodnimi skupinami, da se gre za probujenje narodne zavesti in pa za probujenje iz vse splošnega spanja k resnemu premišljevanju v kako resnih dnevih se naša dežela nahaja. Narodi, ki so dospeli iz evropskih držav so bili zidarji Amerike. Ti narodi so prinesli v Ameriko kulturo in vse kar je v Ameriki danes nekaj vrednega; ti narodi naj bodo danes v Ameriki ponosni! Pa ne samo to! Ti naredi naj bodo tudi pozorni na svojo novo domovino, pripravljeni jo braniti! Treba je pomisliti, da smo tako rekoč lastniki Amerike, da je to sedaj naša zemlja in lastnina, saj smo se ji zapisali kot dediči svoje matere. Če hoče kdo delati Ameriki kakšne preglavice ali ji kaj ukrasti, jo oškodovati, je to storjeno vsem, ki smo ameriški državljani. Torej, ta vojska je naša vojska, napovedana je nam, mi smo jo dolžni braniti in zanjo iti v boj. In, če to velja za vsakega posameznika kot takega državljana, je za nas, ki se poleg tega zavedamo še svoje narodnosti in se znjo ponosimo, smo mi kot taka celota še posebno dolžni, da se take, kot narod tudi pokažemo. Ako je bilo kedaj potrebno, je to potrebno sedaj. Potrebno iz mnogih važnih ozirov. Potrebno je že radi tega, ker je naša nova dežela Amerika v borbi na strani naše stare domovine! že samo to je tako velik vzrok, da moramo na ves glas klicati za zmago demokratskih držav, da se bo Iz collinwoodske naselbine Na belo nedeljo je priredila godba društva sv. Jožefa proslavo z izbranim godbenim koncertom. članstvo in farani so napolnili dvorano Slovenskega doma do zadnjega kotička. To je važno. Fantje, so s tem dobili novega poguma in delovali bodo z še večjo pridnostjo. Program, kot pripovedujejo posetniki, je bil izvrsten in kdor se je udeležil je bil zadovoljen. V zvezi z koncertom in proslavo v naši naselbini je bil prihod glavnega predsednika KSKJ, so-brata John Germa, ki je prišel k nam iz daljne Colorade. S tem je naši celokupni naselbini dal priznanje. Brat Germ se je o naši godbi in društvu zelo pohvalno izražil. Dal nam je novega poguma za nadaljno delo. Proslave se je udeležil tudi glavni tajnik KSKJ, sobrat Joe Zalar, imel je dolg in zanimiv govor, v katerem je poudarjal delavnost članstva z katerega pomočjo je društvo naraslo v dvajsetih letih, da je postalo največje slovensko društvo v Ameriki. Na proslavi smo radi njegove bolezni pogrešali sobrata sedali j e g a društvenega blagajnika Lowrenc Leskovc-a, ki je bil nad polovico dobe dvajset let aktiven odbornik našega društva. Bil je tajnik, ter celih osem let društveni predsednik. Največ uspeha je naše društvo doseglo za časa njegovega pred-sedništva. Z njegovo zmožnostjo in prirojeno miroljubnostjo je znal vselej začrtati smernice tako uspešno, da se je pokazal rezultat v izredno kratkem času. Marsikateri morebiti resen nesporazum je znal tako spretno urediti, da je za časa njegovega predsedništva vladala pri društvu in članstvu izvanredno lepa sloga. Njemu gre največ priznanja, da je naše društvo danes največje v Ameriki, članstvo kod tudi souradniki društva so se njega spominjali na prireditvi, ter mu želeli skorajšnjega zdravja. Radi velikosti v številu članstva imamo tudi izredno veliko članov vojakov našega društva. Z vsako ekspedicijo novincev je gotovo nekaj naših članov. V petek, 24. t. m., bo zopet odšlo iz ne še naselbine večje število naših slovenskih fantov v ameriško vojaško službo. Med temi bo odhajal fant, član našega društva, sobrat Mike Anzlin. Vsi ga dobro poznamo, kot vzglednega in zavednega slovenskega fanta. Pogrešali ga bomo, posebno pri našem društvu je vedno rad pomagal pri prireditvah. Bil je zanesljiv in pošten, želimo mu c'a bi se mu v vojaškem stanu dobro godilo in da bi se zopet zdrav in vesel povrnil med svoje dremaj, nikar ne spi! Berem dopise in članke, ki kličejo na prebujenje! Tem se pridružujem! Vabim še vas druge vse. Napišite kaj, izrazite se; pridite na zborovanja, na take prireditve da slišite govore in pojasnila, da se boste zdramili, dokler je še čas! Zelo je v nesoglasju to, da ko se vabi in kliče ljudi na razne seje in posvetovanja, pa je tako težko katerega privabiti, taka mlačnost, taka brezbrižnost, taka zaspanost! Vedite, da ni noben v tej deželi več in bolj dolžan kaj storiti od drugega. Sinovi morajo v vojsko, isti niso nič bolj dolžni, da tvegajo svoje življenje, kakor smo vsi ostali ameriški državljani. Sinovi se ne gredo boriti za sebe, pač pa za nas druge. Ravno toliko je naša dolžnost, kot dolžnost posa- ni so bili kapetan Savo Polja-nec, rezervni poročnik Bojovič (vnuk vojvode Bojoviča), podporočnik Miodrag Boskovič in neki narednik vodnik, ki se njegovega imena ne spominjam. Boj je trajal še popoldne okrog štirih, ko sta padla dva pilota s pomožnega letališča v Sremskih ravnicah. Nemci so bombardirali Beograd tudi ponoči, mi pa se ponoči nismo mogli boriti, ker nismo imeli letal za nočne borbe. Borba se nadaljuje 7. aprila so Nemci bombardirali Beograd ves dan, vendar ne v skupinskih napadih kakor prvega dne, temveč v osamljenih letih, toda vedno pod zaščito svojih lovskih letal, ki jih sprva niso pripeljali s seboj, ker se niso nadejali tako močnemu odporu. Naše letalstvo, Ameriška Domovina je že v času, ko se je sklicaval vseslovanski kongres v Pittsburgh, in ki je bil pozneje preklican, povedala svoje mnenje glede tega in kdor je tisti naš članek bral in ga primerja izvajanjem poljskega urednika Mr. Alskija, bo priznal, da so bila naša izvajanja skoro ista. Tudi mi smo takrat zapisali, da če je vzrok takega vseslovanskega kongresa to, da se orgainzira ameriške Slovane /a pomoč Zed. državam v njih vojnem naporu, nima, kar se tiče ameriških Slovencev nobenega pomena, ker so ameriški Slovenci že itak na celi črti za svojim vrhovnim voditeljem Rooseveltom. Ako gremo zdaj v Detroit na ta vseslovanski kongres, bomo s tem priznali, kot da dozdaj nismo bili za svdjo novo domovino, ampak da je bilo treba šele nekaj gotovih oseb. ki so nas k temu zbudili. Vse slovensko časopisje v Ameriki je bilo od vsega začetka vojne odločno na strani Zed. držav, na strani našega predsednika in je topogledno tudi apeliralo na narod, ki se je tudi odzval. Torej čemu se v nekaj organizirati, če smo za to organizirani že davno? Mi smo že trdili in ponovno trdimo, da je vseslovanski meznega vojaka. Vojak gre tja, kjer je zmožen, mi pa moramo biti zopet tam, kjer se nas lahko vporabi. Ker smo pa pri tem še tako ponosni na narodnost in ker nas kot take poznajo in za nas vedo, je torej neobhodno potrebno, da se kot taki odzovemo in pokažemo vselej in povsod, kjer nas po-1 vabijo in kjer lahko moralno pri-pomoremo k temu, da se kot narod lojalne pokažemo. V ta namen bomo v kratkem klicani in sicer ob več prilikah. Poklicani bomo na zborovanja in na prireditve in manifestacije. Pokažimo se še tudi v narodnih oblekah, da s tem pokažemo, da je v nas duh narodne zavesti in lojalnosti do Amerike, v kateri se nahajamo vsa leta v taki udobnosti. Bodimo čuječi in pripravljeni, da se odzovemo vselej, kadar bomo povabljeni na programe, ki so v namenu, da v teh časih znjimi sodelujemo. Kdor se ne bo sedaj zanimal za narodno zavednost, naj potem ne toži, da ni vedel za čas, ko je bila njegova dolžnost se pokazati. V kratkem bomo pozvani od iige kulturnih vrtov, pa tudi cd c dboi'a, katerega je imenoval župan Lausche radi vojnih razmer. Bodimo čuječi! Anton Grd'ina. -o- Borbe nad Beogradom sorodnike in številne prijatelje. John Pezdirtz -o- Kaj bi se bali! Narod, narodi, zbudite se! To je sedaj klic od vseh strani, še nekaj mesecv nazaj sem moral odločno nastopiti, na seji zastopnikov kulturnih vrtov v mestni hiši na rednemu mesečnemu zborovanju, ko je naneslo vprašanje na organizacije kulturnih vrtov za njih delovanje in akcije. Nekateri zastopniki so nekje brali, . slišal naš glas onstran morja! Klic naših bratov na pomoč je tako velik, da ga ne more in ne sme preslišati nikdo, kdor ima srce in čut do domovine in bratov. Ako ne bi bilo drugega vzroka, je dovolj velik vzrok ta, da se dvignemo in da zakličemo: "Dovolj je že trpljenja in solz dopri-nešenih! Narod, ki ni ničesar zakrivil ne sme biti mučen, trpinčen in preganjan! Narod, ki se poteguje za njegove narodne pravice, ki so mu po Bogu dane, je opravičen in dolžan, da jih brani, če tudi do smrti! Mi sto- da so vs?ke akcije narodov sedaj v teh časih baje prepovedane ali neumestne. To me je naravnost dirnilo, ker nisem mogel razu- jimo kot njih rodni bratje za njimi in bomo storili vse, da jih pomagamo rešiti. Kar je njim drago in sveto, je to tudi nam!" Narod, dvigni se! Nikar ne kongres dete komunistične stranke in kdor temu sledi, je ali sam komunist ali pa nevedna žrtev iste. Če bodo šli kaki slovenski zastopniki na ta kongres v Detroit, naj gredo v svojem in ne v narodnem imenu. Mi nc maramo madeža na sebi, da se ameriški Slovenci zbujamo /a pomoč Ameriki šele sedaj, ko smo ob njeni strani ICO', že davno. Danes ni čas, da bi se ameriški Slovani obdajali s zidom plemenske razlike. Danes smo vsi samo Amerikanci in kot taki vsi samo za eno: za zmago ameriškega orožja! (Konec.) Med temi pogovori smo zapazili dve letali, ki sta se iz Beograda bližali letališču. Bila sta dva Messerschmidta, samo čigava sta, ali naša ali sovražnikova, nismo vedeli. Čim sta se približala, sta začela streljati. Tedaj nas je bilo na letališču okrog dvajset; k sreči ni bil nihče ranjen in tudi letala niso zadeli. Mehaniki so imeli ukaz, da ne smejo polniti letal med zračnim napadom, temveč, da se morajo skriti v zavetišča, vendar se na to niso ozirali; polnili so letalo, govoreč: '"Naj le napadejo, vseh nas ne morejo pobiti." Tedaj so se naši letalci v zraku že borili z nemškimi. Jaz sam sem videl, kako je neki naš pilot (pozneje se je pokazalo, da je bil to kapetan Savo Poljanec) napadel nemškega Stuko in ga zrušil v Pančev-sko korito. Čeprav so nemška letala prihajala val za valom, naši piloti niso odnehali. Čeprav jih je bilo manj in manj, so se dvigali in spuščali iz borbe v borbo in povzročali sovražniku škodo; mnogi so to plačali s svojim življenjem. Naši višji častniki, ki so opazovali te borbe, so nam globoko pretreseni izvažali svoje občudovanje. Sam vrhovni poveljnik letalskih sil, general Borivoje Mirkovič je objemal nekega pilota, ki se je spustil na zemljo, ko je uničil sovražnikovo letalo in mu govoril : "Nikdar si nisem mislil, d& imam tako požrtvovalne in hrabre pilote-lovce." 6. aprila je na prvem letu vi borbi padel moj komandir, kapetan Miloš Zunič, narednik vodnik Karlo Štaben in podporočnik Dušan Borčič. Ranje- vražno letalo in vrglo ki pa niso zadele in 50 na polje. Tedaj se je d* svojim letalom nared slav Simič, dohitel sovrj nad Fruško goro in ga se5f Popoldne ob treh je Peta^ na, prav za prav Nem^ , li na svojih domovih ^ stave, znamenje predaj«. Ob štirih popoldne ie Mitrovico priletela skuP® i - vražnih letal tipa Stuka.^ " tela dvakrat mesto, a g"1', streljevala, ker je v* j', zastave. Kar nas jeost^ ^ vih, smo se dvignili s ^ letali in napadli so?^ M Kapetan Todor Gogič ® JI njk Dušan Vujičič ^ 4 vsak svojega sovražni I jaz sem napadel svojej^ vendar nisem dobro v) ' i je vžgal ali ne. Misli®',, sem ga vsaj poškodo^ > ne zrušil. JI Ig, 10. aprila okrog ^ [ , nam priletel z nekega ip , ( ga letališča pri IndiJ1 | Milutin Grozdanovic. j stajanju je bil tako ^ ^ ni več mogel upra™ p \ „ ga stroja in je pade1 ,, na tla. K sreči je ^ ^ Pripovedoval nam Je' ^ „ ves dan letal s svoj"®^ | „ v družbi tovarišev imi i( Nemce, ki so obstre'Je ^ . jo in železniško pjp j munom in Novim ^ i „ borbah je izgubil 111 ^ „ tov, a tudi Nemci so ^ ke izgube. . dš «. Okrog polnoči ®® je (1; in enajstim apn10^ , ' padati sneg, P01*16^! jem in oblaki so se5^ • sto nizko. Sporoči'1 ^ * sedaj nam je z"3"0' vestilo bilo napac" ^ ^ dala najbrž petaJK . s so Nemci že odšli ^ ski Mitrovici in da ^ ^ tili proti Rumi'11oIr lie smo se, kaj bi. & g0 bil čisto malo, letala škodovana, snežni ^ je zastiral Pogle smo mogli.\ (Dalje na čeprav okrnjeno, je dajalo neustrašen odporj Tega dne je padlo mnogo naših pilotov, jaz sam vem za sledeče: kapetana Slavko Klavora in Ziviča Mit-rovič, podporočnika Miodrag Aleksič in še neki Aleksič, čigar imena se ne spominjam, narednika Milivoje Boskovič in D.jordje Stojanovič ;in mnogi drugi s pomožnih letališč okrog zemunskega aerodroma. Tukaj omenjam imena teh padlih borcev, ovenčana z nesmrtno slavo, ker jih v domovini, kjer vlada sovražnik, ni mogoče dostojno počastiti. V pondeljek 7. aprila ob štirih popoldne smo odleteli v Sremsko Mitrovico z namenom, da tam prenočimo, vendar so nam okrog sedmih zvečer naročili, naj se vrnemo v Zemun. Ko smo se dvignili v višino tisoč metrov nad Sremsko Mitrovico, smo opazili v Beogradu silen požar, ki se je širil po vsem mestu. Ko smo se malo približali Zemunu, nas je zajel oblak črnega dima, prihajajoč od Beograda in nas začel dušiti. Komaj smo se spustili na tla, ker zaradi dima skoraj nismo videli pred seboj.: Prenočili naj bi na zemunskem letališču. V bombardiranem Beogradu Bil sem v skrbeh za svojo rodbino v Beogradu in zaprosil sem za dovoljenje, da jo obi-ščem. Odšel sem v mesto peš čez savski most. Dočim Zemu-na Nemci sploh niso obstreljevali, morda iz obzirov do nem ških naselbin v okolici, je Beograd nudil žalosten pogled, čim si prišel čez most v mesto. Levo, desno, kamorkoli ti je padel pogled, povsod porušene in zgorele hiše. Po ulicah trupla ubitih nesrečnikov, ponekod kar v kupih, žene in otroci med njimi. Nekatere sem si od blizu ogledal, pa nisem mogel opaziti nobene rane. Najbrž so mnogi bili ubiti zaradi silnega zračnega pritiska pri eksplozijah bomb. Iz okna neke pol porušene hiše je z glavo navzdol viselo truplo neke žene, ki je prejkone hotela skočiti skozi okno, pa se je nekam zataknila in obtičala. Obrnil sem se proč od teh grozot in odšel na neko vzvišeno mesto naše lepe prestolnice. Ogenj je požiral mnoge predele mesta, po večini take, kjer ni bilo nobenih vojaških naprav in poslopij, kjer je stanovalo samo civilno prebivalstvo. Na ulicah ni bilo žive duše. Bile so polne razvalin in povsem neprehodne, kajti hiše so se zrušile vanje in avtomobili, ki so jih lastniki puščali na cestah da si rešijo golo življenje, so zastavljali pot. Prizor je bil obupen, vsa pota neprehodna in nobenega upanja ni bilo, da bi se mogel prebiti do hiše moje rodbine. Kaj sem mogel, moral sem se vrniti in odhitel sem nazaj proti zemun-skemu letališču. 8. aprila sem bil v.es dan na letališču, a sovražnika ni bilo. 9. aprila ob petih popoldne je začel padati sneg in dobili smo ukaz, da ob pol šestih odletimo v Sremsko Mitrovico in tam prenočimo na pomožnem letališču. 10. aprila okrog poldne je priletelo nad letališče so- iUra % h Nekateri ljudje d j usmiljeno in čuteče - f samo do gotove P ^ pripoveduje o nek ^ ^ je šel na pokop?11 fof ^ grob svojega bra Tnenik< Hi ob nagrobnem sp° in f polni uri jadik0V V; ^ grenke solze po Ij^1 pokojnem bratu- < da bi šel domov, r- ^ n0 meniku ime neke^ ^ j« ^ moškega in je vl( L' j o^ davo jokal. j Toliko mu P«« bi»«, in poiskal prav1* ^[i iz važnega vzroka- cinj i da je že v,e solze če krivda na bratu, ^ ^ pravem kraju. , , i <■». * lil0* - T Nekdo si je ca pet dolarjev ^^J [ % ljubil da mu bo P ^ftl "tj. pnuji dan. P«311*,1 v/A ln ko je zvečer Mei \ >1 premišljaj je V>j Sijal, bolj ^t j/ ^ taka drugi da" 11 A ^ kiti. „ je fj: It, Vsled skrbi , po postelji, pa "^s^V , \ Končno je vstal , do hiše svojega tfJ ^ gem butanju ob J . je [ f V vil POkonc«. ^ K in ga ves nevoid • / j \ nuLda ga bud^Aj L 'Trišel sem, J, M N ne bom mogel %ii>y jKsj k a. Vsled skrb. ^ spati, zato *clT1 v bo povem." . htc^J: I t>i •'Naj te k^^ S vrne upnik, Je / [ bN »kuti do jutri /J H be skrbelo rf V^ 1 še mene in jji u metavala po P° S t ca." "jfe I SATAN IN ISKARiOT Po nemikem lirlrnlk« K. May« i(V beli ije. je upim t ji- dela ost"1 s jvraJ in111 sesl lika. ega ridel tim )VJ1) jesta 1 P01 ji 11 jtflf Ljati .ilffl ost4' Obležal sem za grmom, nič Več mi ni nagajal indijanski "tokak." Duh ima le moč nad telesom in tudi nad nosom. K°Pita so zatopotala na pre-r'ii. Čul sem zamolkel udar' ka, P; n°g, jezdeci so poskakali iz se-Dva rdečkarja sta prišla v svit ogenjčka, eden je spošt-zaostal za nekaj korakov, s® ^gi je stopil pred poglavarji poroča. Dostojanstveno je 'poglavar pomolčal in končno zinil: "Pozna sta mojia brata —. Daleč na jugu sta bila —." "Da!" "Do kam sta prišla?" ,. 'Do Temnega dola in še dalje." "Sta videla pašnike Ni j or?" "Ne." 'pa pot k njim sta si dobro pomnila?" Poznava jo, kot da sva že S7rat jezdila po njej." "Je težavna?" Edino težavna bo pot ie, h ploščad v canonu in z nje." :nl i bojevnike ?" Hi; Za voz z ujetnikoma." J ; videla katerega od ni-^ ^h psov?" \ samega." j N e?" J j Ploščadjo v canonu in i 5nim dolom." ci je prišel?" l »severa." iSt3 !'In kam je jezdil ?" r . uPazovala sva ga., Domov 'jI Je^zdii." J !'Je bil na naši poti?" 1 Ne." Ji JTaju Je videl?" ,el Skrila sva se mu." |j nista prijela?" Ji! Ije Zasodila sva, da je bo- jjli ee ga pustiva domov." te« ok 6 imel bojne barve na i j "Ne.» n ,glavar je spet pomolčal. r Jt[. °rej pot na Ploščad v cano-D t «!p z nje je težavna za voz? J, i to ls> da bi ne spravili voza i nI njej v» "L „,.6 s trudom in naporom." "JV čii0 l čul sem tvoje poro" jd Ik,,, ■>dita Pa lezita k tovari-ieie'.J ^ tilnika sta odšla k.potoči- ^ Sem, da se bo poglavar Dij eJ°val s svojimi starejšina-sl„v a se ni. Vsi trije so spet .molčali, i So kal sem in čakal, — molča-Pa kadili, kadili in molčali, ti0 ,.e je divja konoplja nevar-li^.^tala po nosu. že sem ogl/.' kaj bi počel, ko se je le -jj .Poglavar: v bratje so culi poročilo ^•'pravijo?" •.v'1 je odgovoril: k c^ E KARKOLI ni1" f \i Uje od zobozdravnika, H j, Učenje zob, puljenje / J l)ol6nuko lahk0 dobitu v va" ,/i Snil"° ^dovoljstvo pri dr. ''r.iA V, u- ne da bi zgubili pri STl1 ^ V«c delo je na- t> J1 Vi dar vam čas dopušča. I ft?. J. V. ŽUPNIK !Sdn131 St. Clair Ave. ^ 4 cesti, Knausovo po- bili hjegovo sled. Pa nismo našli nobene sledi, ko smo prispeli. Torej je bil drugje in ni bil oglednik." Na to duhovito logiko je odgovoril poglavar: "Moj brat je dobro povedal! Pa sta prav storila naša oglednika, da ga nista prijela?" "Prav sta storila!" je spet povedal najstarejši, "če bi se ne vrnil v tabor, bi Nijore zaslutili nevarnost, če se povrne, pa ne bodo zvedeli, da smo na potu k njim." v Poglavar je pomolčal. "Kaj pa če je bil le oglednik — ? Nijore vejo, da jih mislimo napasti, le tega ne vejo, kedaj pridemo —. Videli bomo, ali je bilo prav, da ga nista prijela —." Na pravi sledi je bil. Nijora, ki sta ga srečala oglednika, je bil res oglednik, tisti, ki smo ga poslali od Črne vode k Nagli puščici, če bi ga bili Mo-golloni tudi prijeli, bi nam nič ne bilo škodovalo, ničesar bi jim ne bil izdal. Poglavar je nadaljeval: "In kaj pravijo moji bratje k vozu?" Srečko Kosovel: BALADA sodi'j ^ n je5 soli1!? m m jj» / .ie "V taboru bi bil moral ostati!" je povedal najstarejši. "Ko pa ujetnika ne znata jezditi —." "Tudi ujetnika bi bili morali pustiti v taboru!" "In kdo bi ju bil stražil?" "Pustili bi bili nekaj izkušenih bojevnikov doma." "In tisti bi bili zadovstovali?" "Popolnoma!" "Tudi če bi bila prišla Win-netou in Old Shatterhand k Beli peči?" "Ali misli poglavar Mogollo-nov, da prideta tista dva v naš tabor?" "Da! Saj je čul moj brat, da sta bila v pueblu, ki stoji ob Beli vodi. Iskala sta belokožca, ki mu je ime Melton. Ušel j ima-je, za njim bodeta prišla." "če najdeta njegovo sled —!" "Tista dva najdeta vsako sled —! Našla bodeta tudi Meltonovo in prišla za njim. Naščuvala sta Nijore, zato sem jima poslal Meltona s petdesetimi bojevniki naproti. Ako ju sreča, ju bo prijel." "In če ju ne sreča —?" "če ju ne sreča, prideta k Beli peči. Zalezovala bodeta tabor, našla, da imamo "dva bela ujetnika, — in tudi dvajset, trideset bojevnikov bi .jima ju ne ubranilo. Osvobodila bi ju!" "In prišla za nami —t" "To je tisto! Zvedela bi, kam smo šli." "Velika nevarnost bi nam pre-žala za hrbtom —!" "Tisto spet ne! Preden bi nas dohitela, smo opravili z Nijora-mi in ju prijeli." Poglavar Mogollonov je res zelo visoko cenil naše sposobnosti. Žal je računal čisto napačno. Prehiteli- smo ga. Da je vedel, kako blizu sem, bi ne bil samozavestno nadaljeval: "In zato smo morali vzeti kočijo s seboj. Ujetnikov nismo smeli pustiti doma, jezditi pa ne znata." Najstarejši je majal z glavo. "Kako pa bomo spravili voz Prišel je pevec slovenske dežele, prišel je pevec v daljno tujino, v strunah njegovih so pesmi drhtele v eno z radostjo in bolečino. Pel je, kako so gozdički zeleni, glej, pa se solza v očeh mu zasveti, pel je o smrti, ljubezni in ženi, o domovini ni mogel začeti. "Poj nam, zapoj nam o naši deželi, da nam nje sonce, nje zdravje zašije, o kmečkih domovih, o pesmi veseli, ki v noči se mesečni v polje razlije." Močno srce je, močno in mlado, krepko od upanj, od sile pogumno, a ko je trudno (o čudo neumno!) tiho zamisli se v tole balado: "Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, tisočkrat tisoč hlapcev in sužnjev, tisočkrat tisoč ponižnih, boječih, tisočkrat tisoč v prokletstvu tonečih, tisočkrat tisoč z žolčem pojenih . . . Pa nam udarilo v desno je krilo, pa omahnilo je in se zlomilo, pa se še levo jje uklonilo — tisočkrat tisoč, še več nas je bilo. Pel bi, kako so razšli se po sveti, pa morala kri bi iz srca mi privreti, bratje, ne morem vam pesmi končati, smrt že prihaja, že je pred vrati . . . Ženo mi vzela, vzela bolest je in domovino . . . Zdaj hodim in gledam, ko zvezde se vsipljejo v črno brezcestje . Prišel je pevec slovenske dežele, src se dotaknil z njenim spominom, srca nalil nam z grenkim pelinom . . . -o- BORBE NAD BEOGRADOM ' (Nadaljevanje z 2 strani) Svet postaja kratkoviden Prav za prav bi se ne smel nihče čuditi, da postaja svet čedalje kratkovidnejši. To si je lahko mislil že .s a k, ki je tjino prebivalstva. Tako jih imajo v Zedinjenih državah 45 ; milijonov, na Japonskem 20 milijonov, v Nemčiji 18 milijonov. Zanimivo je, da je število kratkovidnih v germanskih de- 1 želah in na Japonskem (toda ne na Kitajskem) po odstotku znatno večje nego v slovanskih : in latinskih deželah. -o- [Sokrat ni napisal niti ene knjige. Njegova filozofija nam je poznana le iz spisov njegovega učenca Platona. s svojimi očmi opazoval dogodke zadnjih let. Pa ne gre za politično kratkovidnost, tudi dejansko je tako. Čedalje večje število ljudi nosi naočnike'in sifael- večinoma naočnike zoper kratkovidnost. V nekaterih deželah predstavljajo ljudje z naočniki celo tre- malo letal, kar nam jih je še ostalo in čez Rumo in Zemun prišli v Beograd. Tu smo še v petek, enajstega, bili priče, kako so naši podirali mostove med Beogradom in Zemunom. Iz Beograda smo se umaknili proti Sarajevu, upajoč, da bomo ušli sovražniku. Toda v Sarajevu, so nas Nemci ujeli in odpeljali. Posrečilo se mi je pobegniti iz ujetniškega taborišča in evo, sedaj sem v Ameri- P- Splošni pogledi na našo obrambo Beograda Drugi naš pilot, poročnik C. Miloš Jelič, ki je bil udeležen pri državnemu povratku 27. marca in je s svojim letalom v trenotku, ko je bil odpor naše vojske zlomljen, odletel iz starja naravnost v Rusijo, je med drugim dejal: "Kakor vidim iz pripovedovanja mojega predgovornika, so bile borbe za obrambo prestolnice hude. "Prvo jutro je priletelo nad Beograd 300 nemških letal. Naša avijacija se jim je ustavljala, vendar jim ni mogla mnogo škodovati, kajti celo na zemunskem letališču smo imeli vsega deset letal, a na pomožnem letališču pri Fruški gori 50 km severno od Beograda okrog 25. Neka skupina približno z istim številom letal je bila pri Kragujevcu, okrog sto kilometrov južno od Beograda. Vse te edinice so imele nalogo braniti pred zračnimi napadi sovražnika ne samo Beograd (ki so ga sicer na dan pred vojno napovedjo proglasili za ne-branjeno mesto), temveč vsa naša ostala vojaška in prometna središča na prostoru: okolica Beograda — Kragujevac — Kraljevo — Valj evo, vseh letal pa je bilo na razpolago okrog šestdeset. Ker smo napad pričakovali, smo našo malo letalsko silo razporedili. Zato je bila naša zračna obramba za silno nadm« čnega sovražnika manj važna stvar. Pri tem je tudi treba vpoštevati, da so Nemci neprestano spopolnjeva- Miami Beach, Fla., se spreminja iz dosedanjega luksuznega izletniškega raja v vojaško taborišče. Stric Sam je "zarental" več hotelov, kjer so gostje prej plačevali po $12.00 na dan za sobo in bo tam nastanil zračni Jcor. Vežbalo se bo tam do 30,000 mož. na Ploščad v canonu —?" "Bomo videli, ali je pot re$ tako težavna. Saj ni tfeba, da ga vzamemo že kar s seboj. Jutri odrinemo ob zori pa pustimo voz pri studencu. Nekaj bojevnikov bo zadostovalo za stražo. Sami pa pri-spcrro še dovolj zgodaj na Plo-ščad, da si ogledamo prehod in da popravimo pyt, če je res pre-< jfka. In črez nekaj ur pride voz manami." "Bemo utegnil tako dolgo čakati?" "Ne bomo se predolgo zamudili. S tomahawkom se bo dala pot kmalu toliko razširiti, da bo za voz dovolj široka. li in nadomeščali svoje zračne edinice, mi pa nismo imeli nobenih rezerv, da bi nadomestili velike izgube v neenaki borbi. Ne morem se strinjati s trditvami, da so nemški letalci pri svojem delovanju bog ve kako spretni. Pač pa so vedno napadali s silno premočjo, zraven tega pa so imeli odlična letala, vedno pripravljena in urejena za okoliščine boja in obrambo nasprotnika. Ce bi se borili pod enakimi pogoji, prav nič ne dvomim, katera stran bi zmagala. Čeprav smo bili premagani, to ne pomeni, da se nismo borili kakor so se oni. Po uradnih podatkih je bilo v prvih dnevih nemškega obstreljevanja okrog Beograda sestreljenih okrog 40 nemških letal, naših pa petnajst, Točno število sestreljenih nemških letal pa je v resnici bilo mnogo večie. Naša- lovska letala so bila neprestano v zraku, tako, da so Nemci na našem letališču zažgali samo dve stari lovski letali. Vsak naš pilot, če ni v bojih padel, je sestrelil vsaj eno sovražno letalo, nekateri tudi dve. V kratkih dnevih naše borbe na nebu so piloti po šestkrat in sedemkrat na dan odleteli v boj in vračali so se na letališče samo, če so bili ranjeni ali letala poškodovana, ali, če jim je zmanjkalo streliva in goriva. Če se vzame v poštev, da je maksimum, kar more pilot v normalnih okoliščinah storiti, da se dVigne z letalom dvakrat ali trikrat na dan, je mogoče najboljše oceniti, kako sijajen je bil duh naše vojske in kako nadčloveški napor naših letalcev.!* Nekateri tuji dopisniki so se čudili, ko niso videli naših letal nad svojimi hoteli v Beogradu. To samo pomeni, da ne vedo za način letalske obrambe, ki pripoveduje obrambnim letalom prihajati v območje protiletalske obrambe s tal; protiletalskih topov in strojnic. V času zračnih napadov so se naša letala borila pred Beogradom, pred obrambnim pasom protiletalskega topništva. V teh usodnih urah naše zgodovine' so naši letalci storili vse, da pomagajo narodu in napadeni domovini. Da se niso varovali dokazujejo številke. Od desetih pilotov moje eskadrilje so bili štirje ubiti, štirje težko ranjeni in samo dva sta ostala zdrava." Poročnik Jelič je končal svoje pripovedovanje razburjen, spominjajoč se vsega, kar je doživel, spominjajoč'se svojih tovarišev, ki so pustili življenja jza obramlbo domovine, 'svojih dragih, ki danes trpijo pod nasilstvom osvojevalca. Naši mladi junaki ne more j,o ostati mirni in hladni. Njihova edina želja je, da jim Amerika to skladišče demokracij, da vsakemu po eno letalo, da se vnovič dvignejo pod oblake in maščujejo sovražniku za vse, kar je zaradi njega pretrpel in za vse današnje trpljenje jugoslovanskega naroda. -o-- Dvorana se odda Odda se Knausova dvorana za sejle, partije, bankete in svatbe. Zmerna cena. Vprašajte American Legion, 6131 St. Clair Ave., Suite 3, ali pokličite HEnderson 6071. (93) Perilo sprejme Sprejmem perilo na dom. Kdor želi zanesljivo perico, naj se zglasi na 1132 E. 66. St. (95) Čistimo in oživimo! Obleke, preproge, odeje, kar-pete, vse bolj fine robe, volnene ali svilene, sčistimo in oživimo, da imajo isti pogled kot takrat, ko so bile nove. Shramba (cold storage) za obleke in kožuhovine (furs) samo 2 centa z,a en dolar zavarovalnine proti moljem, ognju ali tatvini; plačate jesen, kadar jih potrebujete. Prihranite si 20 odstotkov, ako sami prinesete. Pridemo tudi na vaš dom iskat. Pokličite HEnderson 7123. Mervar's Dry Cleaning Plant, Inc. (Ustanovljena 1911) 5372 St. Clair Ave. 7801 Wade Park Ave. (Apr. 21, 27, May 4, 11). Lepa služba! Službo dobi ženska za hišno delo in kuho. Zelo lep dom. Plača od $13 do $15 na teden in vse prosto. Vsako nedeljo popoldne prosto in enkrat v tednu ves dan. Ako bi se zanimala kaka ženska izven mesta za to službo, naj piše. Vozne stroške dobi povrnjene, če bi prevzela službo. John Potokar 6517 St. Clair Ave. HE-4629 Cleveland, O. (97) Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50f! MandeTs Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 MALI OGLASI Bara naprodaj Malo rabljena in v dobrem stanu bara se proda po nizki ceni, dolga je 12 čevljev; proda se tudi sink, register in show case. Odda se tudi prostor, pripraven za vsako trgovino. 1142 E. 66. St. (98) Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x); Delo dobi ! Išče se ženska, ki bi zjut^jlRR odpirala gostilno. Mora biti j ^ stara nad 21 let. Plača po do- ^ Oglasi naj se na 7513 j PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE Več kot 15,000 zračnih napadov je bilo izvršenih, od strani osišča od začetka vojne na mali angleški otok Malta v Sredozemskem morju, ki je blizu italijanskega otoka Sicilije. Slika vam predstavlja hiše, cerkve in trgovine ob glavni cesti otoka; toda prebivalstvo še vedno gre po svojih opravilih, kot da se ničesar ni zgodilo. 'Nekaj jih živi v duplinah. govoru. St. Clair Ave. (April 21, 24, 28, 30) Mora prodati VDOVA mora prodati svojo ^ 7 sob hišo. Se prav lahko preu-| redi za dvodružinsko hišo. Fur-nez, dve garaži. Blizu St. Clair Ave., 1014 E. 71. St. Cena je Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM oohtšt.vo In vse potrebščine z» dom tifii; ST. CLAIR AV«. tUnrid.rso« 2978_ $4,100. (95) i V or Victory ... Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS Sherwin-Williams Paints Kupujte obrambne bodt Kupujmo obrambne obve^ kaj giblje. Ne vedoč, s kom imam opravka, sem se prebli-žal. In res — bil je Gargouf! Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jam« Vam in Vašim Otrokom RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Samo Deniza se je brzdala: bleda in trmasta je stala sredi sobe. Z naglim pogledom sem ošinil to sloko osebico v svetli halji, nato sem se qbrnil v stran. Nisem se upal izreči misli, ki mi je vrtala po možganih. Saj je bila sama slišala. Ona je izpregovorila name-stu mene. "Ali ste jim odgovorili?" mi je šepnila, gledaje mi naravnost v oči. "Ne še," sem dejal in pobesil trepalnice. "Dali so nam minuto časa, da se odločimo ..." "Slišala sem," je odgovorila trepetaje. "Odgovorite jim." "Ali, gospodična ..." "Odgovorite jim: nikoli! Nikoli!" je viknila z vročičnim glasom. "Brzo, brzo — ne dajte jim misliti, da se hočerno ukloniti!" Vzlic temu sem se obotavljal, med tem ko je zunaj prasketal požar. Kar je bilo koncem koncev življenje tega lopova v primeri z njenim življenjem? Kaj je bil ta brezčastni človek, ki je toliko let izžemal siromake in oskrunjal nedolžnost, v primeri z njeno mladostjo? "Gospodična," sem zamr-mral naposled, ogiba je se njenega pogleda, "uverjen sem, da niste dobro premislili . . . Odbiti to ponudbo je toliko kakor žrtvovati nas vse ... ne da bi ga s tem rešili." "Pač, premislila sem!" je odgovorila in nestrpno trenila z rameni. "Premislila sem. Toda Gargouf je bil oskrbnik mojega očeta in služi zdaj mojemu bratu: če je grešil, je grešil na njuno ime. Zato je naša dolžnost, da vzamemo odgovornost nase. In tudi—kdo ve, ali vob-če pride do tega?" je nadaljevala z bolestnim obrazom in nenadno grozo v očeh. "Saj se ne bodo upali, jelite da ne? Ne bodo se upali ..." "Kje je Gargouf?" sem vprašal osorno. Pokazala .je v kot za svojim hrbtom. Pogledal sem vanj — in toliko da sem verjel svojim očem. Človek, ki sem ga bil ostavil polnega obupne hrabro- Najstarejša slovenska podporna organizacij31 v Ameriki. . . Posluje že 49. leto Članstvo 37,800 Premoženje $5,000,000 Solventnosi K. S. K. Jednote znaša 127.24 pO- I Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri iiajboljS'-steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI- jjf pr«11 kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operac bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do G0- " otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. gjdafli' K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše VTste certifikate dobe od $250.00 do $5.000.00. - nisi419,1 K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce s® jje, P0' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dru K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD . 351-353 No. Chicago St. Joll!*wJ NAZNANILO IN ZAHVALA ^ggifl Hfcjj V bridki žalosti globoko potrti naznanjamo^, ■ sorodnikom, prijateljem in znancem P^^'V^ai' 1L vest, da smo za vedno izgubili preljubljeno m pozabljeno soprogo in mater Apolonija Kerzicnlf • -n svo3° 111 ki je dne 18. marca, 1942 nanagloma izdihn^ H blago dušo in za vedno zaspala. Doma je bda |1|, Dane pri Ložu na Notranjskem. K večnemu PJI smo jo položili dne 21. marca, 1942 po opravlje ■ ti maši v cerkvi sv. Vida na Calvary P°ko? 11' Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti 1 1» norju Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene c ne pogrebne obrede. t,ili h. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so " i0st; L v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v * o nih in težkih dnevih, enako tudi vsem, ki so J® L pokropit, vsem, ki so culi in molili ob krsti > ki so se udeležili svete maše in pogreba. . g0 v Naša prisrčna zahvala naj velja vsem. ^gti, j * blag spomin pokojni položili krasne vence o ^li : j, vsem, ki so darovali za. svete maše ter vsem, k1 svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. ^neiskreno se želimo zahvaliti članicam od P® 0b nice št. 25 SŽZ, ki so se udeležili skupne po- krsti pokojne in za lepo udeležbo pri pogre "n0sile sebna lepa hvala pa še onim članicam, ki SO)()iijtKl1' krsto in jo spremile in položile k več nemu P ^ 25 j L Obenem tudi iskrena hvala'St. Vitus Cadets, • SŽZ za častno stražo večer pred pogrebom. Iskreno se zahvaljujemo tudi pogrebnem^ du Josip Žele in Sinovi za vso prijazno pos 1 za lepo urejen pogreb. ( ^ if Preljubi jena in nikdar pozabljena sf)P ^ draga mati, ki si se morala za vedno ločit' ^o ohranili Te bomo vedno v sladkem spominu fov* potrti nad Tvojo veliko izgubo Ti želimo, da ^ef'' mirno v zasluženem počitku in lahka naj Ti ' ška zemlja ter večna luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: AUGUST KERZICNIK, soprog. gef6. AMELIA, CHRISTINE in JOSEPHINE- Jl AUSTIN in ERNEST, sinova. ^ . MARGARET MARY ANN, vnukinja, MAE' JOHN, zet. Cleveland, O., 20. aprila, 1942. Jj ZA BARVANJE STEN, ^uPfj^^^MJmMV STROPOV • • i" PgEKO m IPW I JL|UflJ fP* 1 STENSKEGA PAI'IRJA "WguS^^^' \ Ne barvajte niti ene sobe v vaši hiši, V Vit^J}*^ \ dokler niste slišali podrobnosti o \ KEM-TCNE stenski barvi, nova ču- "*%«»&»• A do vita barva Sherwin-Williams! Je čisto drugačna kot navadne barve \W . ! prinese novo udobnost in ekono- V^mmattfSSZSza&žZ' i nii.io barvanju. Oglasite se pri nas - iSBMHI^^^ še danes! -- NOBENE SITNOSTI S TO BARVO! V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SOPROGA IN OČETA David Wretscko SE POSUŠI V ENI URI...... RAZREDČENA Z VODO . • •' POKRIJE Z ENIM BAR VANJEM .. .. SE RADA PRIME . .. GALON zgoščena Zmešajte 1 galon z vodo in imate 1 ^ galon barve. Vas stane, v redu za barvanje na. galon po $298 ki je preminil dne 21 .aprila, 1936. Dragi soprog in ljubljeni oče! Danes ob blagem spominu pete obletnice močno žalostni klečimo na Tvojem grobu; solza nam moči oko in rosi zeleno trato. katera krije naš ubegli up in nado. Snivaj v Bogu v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami! Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 21. aprila, 1942. NE DA NIČ SE LAHKO SMRADU .. . • OMIJE .. .. NAJNOVEJŠE IN NAJLEPŠE BARVE! sti in pripravljenega, da drago proda svoje življenje, se je zdaj krčil na najtemnejšem koncu obstenske klopi. Čeprav I sem govoril o njem z zamolklim glasom, me je vendar slišal, in ko je dvignil glavo, mi je pokazal obraz, vreden njegovega vedenja: bled, poten od strahu, najostudnejši obraz, ki si ga je moči misliti na zemlji . . . "Bože moj," sem pomislil, "ali je mogoče, da spravi strah človeka v takšno stanje?" Ko je prestregel moj pogled, je hotel nekaj reči; toda njegova usta niso izdavila glasu. Samo še bolj se je zrušil vase, prava slika brezumne strahopetnosti in za-glavne krivde. "Kaj mu je?" sem vprašal, ■ da bi vsaj od drugih izvedel ' vzrok te čudne izpremembe. Nihče mi ni odgovoril: toda ' resnica je bila očitna. Dokler je videl nas vse v enaki nevarnosti, kakor je pretila njemu, ' ga je držal prirojeni moški pogum. Toda kdo ve, koliko znanih glasov, koliko krikov glad-1 nih ljudi in onečaščenih žensk je bil spoznal v divjem rjovenju, ki je zahtevalo njegovo ' smrt! Ta enodušni glas uboge-" ga ljudstva, ki je hlepelo po njegovi krvi, ga je bil izpreme-" nil v cunjo. Tresoč se kakor šiba na vodi je čepel v svojem kotu in proseče sklepal roke. Tak strah je nalezljiv. Ogorčeno sem stopil k njemu in sem ga zgrabil za ramena. "Pokonču, pes*" sem velel. "Pokoncu, da braniš svojo ko-i žo — zakaj Bog mi je priča, nihče je ne bo branil namestu 1 tebe!" ') Vstal je. ' j "Evo me, gospod, evo me," je jzajecljal. "Pripravljen sem se i boriti za gospodično. Priprav-! ljen sem ..." ,! Toda čul sem, kako so mu 'šklepetali zobje, in videl, kako je blodil z očmi nalik zajcu, ki ve, da je obkoljen po psih. Spoznal sem, da se nanj ne morem zanesti. In ker se je prav tedaj dvignil pred gradom divji hrup — znamenje, da je naš rok potekel — sem ga pahnil J od sebe in sem se vrnil k oknu. i Prepozno! Nisem še utegnil | pogledati doli, ko je treščil gr- j meč udarec ob velika vrata; sveči na mizi sta se zamajali in i ženske so zaječale okoli nje.j Zaslutil sem, da je vse izgubljeno. Kamen je priletel skozi j okno, za njim drugi in tretji. Drobci stekla so padali na nas; | prepih je utrnil eno izmeti j sveč; ženske so poblaznele od j groze ter se z obupnim vriščem j razbežale na vse strani. To in! pa tuljenje množice, ki je zdaj neovirano udarjalo med nas, me je dotorej zmedlo, da sem stal nekaj trenutkov v popolni j neodločnosti in zbegano gledal| okoli sebe. Bojazljivec v meni je čakal samo znamenja, da bi se oglasil. Toda nekdo se je dotaknil mojega komolca; ozrl sem se in zagledal Denizo, ki je dvigala obličje k meni. Bila je bleda kakor smrt; strah, ki ga je tako dolgo premagovala, ji je večal oči. Oma-hovaje se je obesila na mojo laket. / "Oh!" je šepnila z glasc>m, ki mi je segel naravnost v srce. "Rešite me, rešite me! Ali ni več nikake pomoči? Dajte, gospod, povejte? Ali nam je res umreti ?" "Vse je na tem, da pridobimo časa," sem odvrnil. Zdaj, ko je slonela ob meni, se mi je čudežno vračal pogum. "Ni še ; konec vsega. Poizkusil bom go- : \oriti z njimi." i Posadil sem jo na klopico, ; stekel k oknu in stopil venkaj.| Na prvi pogled se je zdel po-.: ložaj še vedno tak, kakršen je bil. Vijoči se plameni, svetloba, iskre in oblaki dima, vse -to : je bilo neizpremenjeno. A že v naslednje mtrenutku sem opazil, da požigalci ne tekajo več okoli ognja, ampak da se v gosti trumi gneto pred vrati in delajo na vse kriplje, da bi jih vtrli. Vpil sem nanje kakor iz uma, da bi jih zadržal. "Petit-Jean!j Petit-Jean!" sem klical , kovača po imenu. Toda v. trušča me niso slišali ali pa me morda niso hoteli poslušati; in sredi mojega jalovega prizadevanja so se velika vrata razletela in množica jez zmagoslavnim rjovenjem vdrla v grad. Niti trenutka nisem smel izgubiti. Jadrno sem skočil nazaj in zgrabil za puško, ki mi jo je bil dal Gargouf; a kako sem osupnil, ko nisem videl pred seboj nikogar več! Hiša se je tresla od teptanja; zma-. goslavni kriki so se že razlegali po stopnicah; v desetih sekundah je "morala biti vsa divja tolpa nad nami. Toda kam je bila izginila Deniza? In Gargouf? In sluge, služabnice in kuhinjski dečko, ki so bili pravkar še tu? Praznota okoli mene me je ohromila kakor moreč sen. Nato se je začul na stopnicah prvi topot težkih nog — in obenem se je oglasil rahel vzklik nekje na moji desnici. Takoj sem planik k vratom, ki so vodila iz tega prostora v levo krilo gradu. Še trenutek in uporniki bi me bili opazili; baš toliko da sem utegnil zakleniti vrata za seboj. Dirjal sem iz sobe v sobo, dokler nisem zagledal odprtih vrat, izza katerih je uhajala luč. Tam, na koncu krila, sem našel begunce. V naglici svojega bega se niso bili .spomnili, da bi bili zaprli vrata za seboj. V tem poslednjem pribežališču, v belem in zlatem markizinem budoarju, sem jih našel ždeče za pozlačenimi naslanjači in s cvetjem izvezenimi blazinami. Svilenina in dragocene drob-n j arije, na /katere je ipadala klavrna svetloba edine sveče, ki so jo bili vzeli s seboj, so dajale njihovim belim obrazom in v strahu razširjenim zreni-cam še bolj pošasten izraz. V svoji bojazljivosti so bili porinili Denizo v prvo vrsto — ali pa je bila nemara sama stopila v ospredje, ker se je nadejala, da pridem za njo. Ona me je prva spoznala in pomi-| rila ostale. Vprašal sem jih, I kje je Gargouf. Nihče izmed njih ga še ni bil I pogrešil in vsi vprek so se vznemirili, češ da je ubral isto pot i kakor oni. "Po tem takem ste šli za ! njim ?" j "Da, gospod." To mi je pojasnilo njihov I beg, ne pa oskrbnikovega ne-j stanka. Prav za prav mi ga pa J ni bilo dosti mar, ker .sem itak j vedel, da se od njega ni nade-! jati pomoči. V brezup ju sem pogledal okoli sebe; zdelo se mi je, da se še tolstolici amor-čki na oponi rogajo naši stiski. ; Imel sem puško in v njej en 1 strel: življenje enega človeka je bilo v mojih rokah. A kaj mi je to pomagtalo? Še minuto, najdelj dve, pa bodo vrata vlomljena in vsa tolpa divjih zveri bo planila na nas . . . "Oh, gospod — tajne stopnice! Ušel je po tajnih stopnicah !" Kuhinjski dečko je zaghal | ta klic. On edini je bil ohranil prisotnost duha. "Kje-so te stopnice?" sem vprašal. Dečko mi jih je hotel pokazati, toda Deniza ga je prehitela. Vzela je svečo in me odvela nazaj, k dva ali tri črevlje širokemu prehodu, ki je vodil v sosednjo sobo, ter odprla v zidu tega prehoda skrita vrata. Ko sem pomolil glavo naprej, sem zagledal nekakšno skrivališče in v njem pragove ozkih stop-1 nic. Srce mi je zaigralo. s "Ali vodijq v vrhnje nad- 'i stropje?" "Ne, gospod: na streho!" ] "Naprej!" sem viknil z bre- < zumno nestrpnostjo. "Brž na- 1 prej! Tako pridobimo časa. Hi- i tro, hitro. Že gredo!" ] Zakaj slišal sem pokanje : vrat na onem koncu, ki sem jih bil zaklenil za seboj. Vsak tre- ' nutek so se utegnila odpreti. S ■ kraja, kjer sem stal, čakaje, da 1 se begunci zvrste mimo mene, : sem razločno čul njih hripavo kričanje in preklinjanje. Toda , vrata so držala dobro ali vsaj dokaj dolgo. Preden so oma-j gala, sem bil že na stopnicah in | sem zaprl tajna vrata za seboj. Prijel sem se za krila ženske, ki je bila pred menoj — in lezel više, čedalje više v črno temo, po kateri je prhala jata netopirjev. Preje nego sem pričakoval, sem stal ves zasopel in tresoč se na strehi sredi beguncev. Svetloba gorečih poslopij je obsevala nedaleč od nas veliko skupino dimnikov; rdečila je nebo nad našimi glavami in škr-latila listje oreha, ki je rasel malone do nas. Toda streho vse okoli nas in žlebove, ki so jo obrobljali, je odevala črna tema. Prasketanje ognja, tuljenje plamenov in hrup razdejanja, ki je divjalo spodaj, nas tu niso več dosegali s polno silo. Dih noči nam je hladil čela in jaz sem si vzel minuto časa, da pomislim in se oddahnem ter pogledam okoli sebe. "Ali je še kak dohod na streho?" sem vprašal v skrbeh. "Da, gospod, še eden." "Kje? ... A ne, ostanite tu in čuvajte vrata," sem velel ter dal svojo puško slugi, ki mi je, bil odgovoril. "Ta dečko naj gre z menoj, da mi bo kazal pot. Gospodična, prosim vas, ostanite tu." Dečko me je odvel prav na konec strehe in rni je pokazal veliko loputnico v svinčeni ploskvi med dvema pologoma. Ta loputnica ni imela zunaj nikake zapore'; toda v bližini sem opazil velik kup opeke, ki je bila menda ostala tam izza kakih poprav. Z vso naglico sem jo jel prekladati na loputnico in dečko mi je pomagal. V nekaj minutah sva je nakopičila več ko sto kosov. Ukazal sem svojemu spremljevalcu, naj je doda še toliko; nato sem ga pu-1 stil pri delu in sem se vrnil k 1 ženskam. i Uverjen sem bil, da nam bo 2 poslopje zgorelo pod nogami in -da nam je umreti strašne smr- ( ti; a vendar sem dihal tu bolj i svobodno, nego spodaj v mar- j kizinem budoarju, kjer mi je \ srce omagovalo od tesnobe, i Tam sem v duhu že videl podivjane selja^e, kako bodo planili na nas, na ženske, ki se bodo tuleč skrivale za naslanjači in kanapeji; tu, pod milim nebom, je bilo vsaj upanje, da poginemo v bojuj Onkraj žlebov Je zevala globina: tudi najmanj hrabremu izmed nas se ni bilo | bati drugega kakor smrti. In I mimo tega je bil naš pogin odložen, zakaj poslopje je bilo | veliko in ogenj ga ni mogel zajeti vsega namah do vrha. Tudi rešitev je še utegnila priti od kod. Zasenčil sem si oči pred svetlobo ter jel oprezati proti vasi in po cesti, ki vodi v Cahors. Čez kako uro je morala dospeti pomoč. Svit požara so gotovo videli več milj daleč; prepričan sem bil, da bo priganjal maščevalce k naglici. Tudi abbe Benoit je utegnil vsak trenutek prihiteti, če je le vedel kako sredstvo, da nas otme. Po tem takem je bilo še upanje. A tisti mah se je oglasil stari sluga. "Kje je gospod Gargouf?" je šepnil s pridušenim glasom. "Oh," sem vzkliknil, "pozabil sem nanj." "Na streho je zbežal," je nadaljeval starec, gledaje okoli sebe. "Ko smo prišli mi, gospod vikont, so bila ta vrata odprta." "Nu, kje je tedaj?" Ozrl sem se po strehi; bila je temna in sence dimnikov so ponekod ovirale razgled. Oskrbnik se je bil nemara skril kje v temi blizu nas — če se ni iz obupa strmoglavil v globino. A v tem je pritekel dečko, ki sem ga bil pustil pri opeki. "Tamle je nekdo!" je dejal. Ves prestrašen se je oklenil starega sluge. "To mora biti Gargouf!" sem odvrnil. "Počakajte me tu!" Ne da bi poslušal ženske, ki so me zaklinjale, naj ostanem, sem oprezno krenil v naznače-no stran. Izprva nisem mogel ničesar opaziti; a kmalu se mi je zazdelo, da se nedaleč od I mene, prav na robu strehe, ne- r SMREKAR HARDWARE v 6112 St. Clair Ave. HE 5479