VINCENCIJ DEMŠAR 
Mejniki na Škofjeloškem, 
oz. kam bi del 
V nedeljo L5. julija 200] sem si zjožetom Habjanom i/ Škofje Loke ogledal dva 
kamnita mejnika na Gahrški gori. Prvi je okoli 50 metrov JV pod p.d. Njivčarjem, 
Janezom [gličem. Sloji na tromeji med lastniki zemljišč Njivčarjem na SZ, p.tl. 
Roglanom na SV, < prej 1 >ebeljak, sedaj Habjan I in p.d. I Imelinčarjem naj (prej Subic, 
sedaj Jelovčan). Kamen stoji okoli 7 m stran od ovinka ceste, ki pelje k Njivčarju. l'o 
Njivčarjevi pripovedi tega kamna ni nihče nikoli nič premikal in kar trdno stoji. 
Njivčar spada pod Gabrško Goro 3 in v katastrsko občino Podobeiio. Hmelinčar in 
Roglan spadata pod vas Na Logu. prvi Na Logu 15, drugi Na Logu 16, in v katastr 
sko občino Visoko. 
Mejnik iz t. i. kamna »brusnika« - kre-
menovega peščenjaka v bližini Njivčarja 
je visok okoli do cm, spodaj širok okoli 
30 cm in debel okoli IS cm. Zgoraj je 
rahlo zaokrožen, sicer pa bolj ploščat 
z obrazno in hrbtno stranjo. Obrazna 
stran je obrnjena proti Njivčarju oz. proti 
SSZ. Na obrazni strani so vklesane v ka 
men okoli K) cm velike črke oz. številke. 
Cisto zgoraj kot velik pisan »N« z visoko 
zaokroženo zadnjo pokončno črtico črke 
X in ob njej rahlo naprej nagnjeno arab 
sko številko 2. Pod njima je črka V (rim 
ska V ?) in še bolj spodaj letnica 1825. Na 
hrbtni strani je nekako v sredini približno 
enake velikosti in stila naprej nagnjena 
kapitalna črka »P«. 
Za drugi kamen mejnik je točno vedel 
Janez Iglič-Njivčar. ki nama ga je tudi 
pokazal. Stoji na Gabrški gori na tromeji 
med lastniki, okoli 30 metrov severno 
[; •• • •'•'-' 'Tf^'f^^^^7.^^U^-r^S^fi 
Kamen je t. i. »hrastoveo - kremenov Mejnikštev.2 na Gabrškigori med k.o.Visoka 
konglomerat. Visok je okoli 50 cm, širok in ko.Podobeno <l-'<iiu VincencijDemšar) 
165 
LOŠKI RAZGLEDI 48 
po daljši stranici malo manj kot 30 cm in 
po krajši dobrih 20 cm. Obrazno je obr 
njen proti jugu, kjer ima v istem stilu in 
velikosti kot prej opisani mejnik, napi 
sano zgoraj pisano črko N in arabsko 
številko 3. Nižje ni bilo moč razbrati no 
benega znaka. Na hrbtni strani ima vkle 
sano naprej nagnjeno veliko kapitalno 
črko »P«. Mejnik ne stoji posebno trdno, 
kar pomeni, da ni globoko vkopan. Ka 
men je sedaj na novo pobarvan na vrhu 
v obliki iteh krakov z rdečo barvo. Tu 
je stičišče lastnikov zemljišč: na zahodu 
p.ti. Pešarja, Zdravka Mraka. Gabrška 
Gora 6, na vzhodu pa: SV p.d. Kobra, prej 
so se pisali Vodnik, sedaj Anton Arvaj. 
Gabrška Gora 5, in na JV p.d. Roglana, 
prej Debeljak. sedaj Habjan. Na Logu 16. 
Razdalja med obema mejnikoma je 
okoli 100 m. Glede na sam ogled je bilo 
moč sklepati, da so kamni tekli po neki 
Jože Habjan ob mejniku štev. J IUI Gabrški meji in so bili oštevilčeni, saj ima prvi 
gori 15. julija 2001 (Foto: VincencijDemšar) omenjeni štev. 2. drugi pa 3. Kaj pomeni 
arabska številka pet ali črka V oz 1'. ni 
bilo moč nič ugotoviti. Letnica 1825 pa je čas nastanka franciscejskega katastra. 
Naj tu omenim, da so mi p.d. Speglčovi - France in Jože Tavčar iz Sopotnice na 
slemenu proti Muretu pokazali podoben kamen leta 1992. Žal takrat nisem ne fo 
tografiral, ne naredil vsaj opisa, kaj piše na kamnu. Spominjam pa se. da je bil mejnik 
visok okoli 70 cm, precej masiven in z. lepo vidnimi številkami oz. črkami. Ko sem 
decembra 2000 spet skupaj z istima želel videti ta kamen, ga žal ni več bilo na mestu. 
Vse iskanje po okolici je bilo zaman. Nobeden od lastnikov ob nekdanjem mejniku, 
ki sem ju kmalu po tem povprašal, ali sta ga videla in ali kaj vesta o mejniku, ni nič 
vedel o tem. Kamna mejnika res žal ni več na prvotnem mestu, toda iz ohranjene 
dokumentacije bi bilo moč ugotoviti precej točno, kje je stal in kaj naj bi na njem 
pisalo. Tako je pokazal ogled in pogovor z ljudmi. 
Kaj pa pravijo strokovnjaki in arhivi? 
Kaj ti kamni, precej grobo obdelani zaradi svoje trdote, z vklesanimi črkami in 
številkami pomenijo, so mi pomagali razvozlati na Območni geodetski upravi Kranj. 
Izpostava Škofja Loka. in v Arhivu Slovenije ohranjena dokumetacija - Cenilni 
operah - franciscejskega katastra. 
Na originalnih franciscejskih katastrskih mapah iz okoli leta 1S2S niso vrisani 
mejniki med posameznimi katastrskimi občinami, niti v t. i. indikacijskih skicah -
reambulaciji leta L869, pač pa leta 1900 na kartah, ki jih je objavil Katastrski zavod 
166 
UI./MKI VI SKOfJElOŠKEM. OZ KAM BI 1)11 
s pojasnilom, da gre za stanje leta 1900 in da je bilo premerjeno leta 1825. Iz teh je 
razvidno, tla so bili med (tistimi katastrskimi občinami, ki sem si jih ogledal' kata 
strskimi občinami postavljeni mejniki, precej verjetno v enakem stilu, z ustrezno vse 
bino. Razdalja med posameznimi mejniki ni enaka, temveč se je prilagajala terenu 
in lastništvu. Ko se bo našlo še več tovrstnih mejnikov, bo moč ugotovili, po 
kakšnem sistemu so vklesali na mejnik črke in številke in ali so povsod vklesali na 
ustrezno stran začetnico imena tiste katastrske občine, kamor je bila ta tudi obrnje 
na. Na tromejah katastrskih občin so na kartah vrisani mejniki kot trikotniki, vmes 
pa s polkrožno obliko zgoraj, kot nekdanji obcestni kamni. 
V prvem zgoraj opisanem primeru mejnika predpostavljam, tla črka N pomeni die 
\umer - številka. V pomeni Visoko (katastrska občina) in 1' Podobeno (katastrska 
občina). Številka 1825 pa pomeni letnico meritev in tudi letnico, ko so mejnike 
postavljali. Kar sama se ponuja primerjava z mejniki med državami, kjer so prav tako 
vklesane oz. vtisnjene začetnice držav, zaporedna številka in letnica postavitve 
mejnika. 
Mejnik na tromeji med katastrskimi občinami Podobeno, Visoko in Sopotnica ima 
po dokumentaciji številko 10. Zanimivo 
bi bilo ugotoviti, ali so bile vse te tri za 
četnice vklesane v ta kamen. 
Iz pregleda samo katastrskih map še 
ne bi bilo moč z gotovostjo zapisati, da 
so te mejnike postavljali že ob nastanku 
Iranciscejskega katastra. Gojmir Mlakar 
\ knjigi Meje: posestne in državne. 
Ljubljana. 1900. na str. IS piše. kako so 
merili pri nas po načrtih grafične metode 
leta 1831. »k naravi takrat meje na 
jvečkrat niso bile z zamejičenjem vidno 
označene. Pred meritvijo je geometer le 
približno ugotovil potek meje, mejne 
točke jut je oh tej priložnosti označil le 
s količki.« Ali so mejnike z napisi postav 
ljali kasneje in datirali z. letom 1825' Ne. 
V t. i. Cenilnem operatu za vsako kata 
strsko občino so tudi natančno popisali 
potek meje in kje stoje mejniki. Tako 
na primer piše v operatu za katastrsko 
občino Visoko, da je na meji te občine 
z katastrsko občino Dobje in Kovski vrh 
na Kuclju vzhodno od Hotovlje mejnik -
kamen z. začetnicami teh treh katastrskih 
občin. S križi so označevali tudi meje na 
posameznih drevesih, tak.» pravi zapis iz Jam,: [gHČ nh meJulL,u Sm , )M Gahimgori 
leta 1825. 15. julija 2001 (Foto: VincencijDemšar) 
167 
IOSK1 RAZGLEDI ta 
Mejniki med različnimi lastniki so v naravi precej različni, pa tudi na različne 
načine označeni. Tudi ob različnih časih so ustrezne geodetske službe uradno pred 
pisovale različne materiale in oblike. V zgodovini pa je bila pisanost še večja, saj so 
posamezna gospostva ali mesta imela pravico označiti svoj teritorij. Mesto Ljubljana 
je že v srednjem veku imelo z mejniki označen t. i. pomerij (Burgfried). Ali je tudi 
mesto Skorja Loka imelo tak pomerij? Dr. Blaznik v knjigi Škofja Loka in loško 
gospostvo na to ne da odgovora. 
Kdaj pa je mesto Škofja Loka postavilo po mejah svoje' posesti posebej lepo ob 
delane kamne iz kamnitni.škega kamnoloma z vklesano veliko kapitalo črko M. ni 
znano. Dva taka kamna - mejnika sta se ohranila nad Poljansko cesto na vzhodnem 
pobočju Kranclja oz. točneje štangrufa v Skofji Loki med privatnimi parcelami 
štev. 392 in 393 na eni strani in občinsko parcelo štev. ^K*, 1 katastrske občine Škofja 
Loka. Eden od teh dveh je odbit in ni več na svojem prvotnem mestu, sicer lepo 
ohranjen, drugi pa slabo ohranjen, vendar še vedno v svoji funkciji. Mejnika gledata 
okoli 2^ cm iz tal. Ali je občina imela tako označene vse' svoje posesti ali samo del 
parcele, kjer je imela in ima še v bližini kamnolom. Zakaj je čutila potrebo po takem 
načinu označitve? Ta vprašanja Se čakajo na odgovor. 
Priložene fotografije naj pomagajo ustvariti boljšo predstavo o obravnavani prob 
lematiki. 
Lepo se zahvaljujem Jožetu I labjanu in Janezu Igliču iz. Škofje Loke. ki sta me 
opozorila in mi v naravi pokazala oba mejnika, konfina. Prav tako velja zahvala za 
vso strokovno pomoč strokovnim delavcem Območne geodetske uprave Kranj, 
Izpostava Škofja Loka. 
168