&ITATELJI! Prosimo, poglejte na
številk« polog naslova a dan, ko Vtis naročnina poteče. V teb časih splošnega poviianja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skuiajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf slovenslcih delavcev v AmerikL
Reentered u Second dam Matter September 25th 194f at the Post Office at New York, N. I, under Act of Congress of March Srd. 1871.
\o 229. — Štev. 229	NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 26, 1943 — PETEK, 26. NOVEMBRA, 1943	VOLUME LL — LETNIK LL
8. ARMAD A PREBILA SANGRO ČRTO
Angleška osma armada je prekoračila reko Sangro. — Armada generala Montgo-meryja je morala korakati preko močvirja ob južnem bregu reke in nato še čez zelo narastlo reko ter zavzela močne postojanke do pet milj v notranjosti od Jadrana ter prodrla na nemški strani na daljavo poldruge nvlje. Angleži so prodirali proti močnemu sovražnemu ognju in proti silnim protinapadom, ki so jih Nemci zmožni ter sredi zelo neprikladnega vremena prebil:, nemško "zimsko črto" onstran Sanira.	-—--
Ostala zavezniška črta čez Italijo je ostala drugače skoro neizipreme njena, razun da so se bili artilerijski dvoboji in je prišlo do nekaterih spopadov med prednjimi stražami.
V prvi vrsti napada na zimsko Črto so l>ile indijske čete, ki so prebile Rommelovo orto pri E1 AJameinu ter so se dva dni borile z Nemci v dežju, zlatu in mrazu.
Mostišče je ibilo utrjeno navzlic močnim m pogostim protinapadom nemške 65. infant e-rije. Nek nemški ujetnik je povedal, da imajo Nemci povelje držati črto za vsako ceno.
Angleška osma armada se je k tem sunkom približala velikemu pristanišču Pescara na 25 milj. V Pescari se končuje čez-deželna cesta iz Rima.
Osma armada se je borila pod zelo težkimi okolsčinami, ker je prodirala v breg in je bila izpostavljena ognju brezštevilnih nemških strojnic, mo-žnarjev in topov, ki so bili razstavljeni po strmih pečinah in opremljeni z električnimi luči. Toda premagana je bila največja ovira—reka Sangro.
Navzlic skrajno slabemu vre-
-Moskva sicer o tem molči, toda poročilo iz Stoofcholma pravi. da je tudi Gomel padel.
Xova ofenziva je v okolici Propoiska, okoli 60 milj Severno od Gomela in je usmerjena
menu so napadalni armadi mnogo pomagali aeroplani in Indijci so po pontonskih mostovih in v gumijastih čolnih pre-bredli Sangro in zasedli postojanke pri Lancianu in Fossaces-siji na severozapadnem bregu Sangra.
Ta veliki uspeh osme armade je prekinil 10-dnevni zastoj in 'boji so oživeli od Jadrana do sredine fronte okoli Alfcde-ne iu Oastel di Sangro.
O peti armadi na zapadnem koncu fronte ni razun artilerijskih bojev in spopadov med prednjimi stražami nobenega poročila.
Nova ofenziva pri Gomelu
Rdeča armada je napravila 37 milj široko vrzel v nemški črti severno od Gomela ter s tem pričela novo veliko ofenz'vo v Beli Rusiji. V teh bojih je bilo ubitih 2000 Nemcev in osvobojenih 180 obljudenih krajev. Rusi so v treh dneh dospeli blizu gorenjega toka Dniepra.	-
rusi dobili dve mesti v reliefni organizacij za evropske dežele
Atlantic City, N. J. — Izolacija Rusije v zadevi evropskih zadev bo najbrž ostala le pdbožna želja nekaterih Sovjctom neprijaznih elementov, če se računa z dejstvi, ki kažejo, da se Rusija živo zanima za obnovo evropskega kontinenta po končani vojni. To se je posebno pokazalo na tukajšnji živilski konferenci, ki je izvolila stalni odbor, kateri bo imel nalogo, da dožene reliefne potrebe posameznih evropskih dežel ali narodov.---
V	omenjeni odbor sta bila izvoljena dva ruska predstavnika. Poleg Rusov so v odiboru zastopani izven evropskih zastopnikov tudi Američani, Kanadčani in Braziljčani. Te dežele so dobile reprezentacijo v odboru, ker bodo veliko prispevale v obliki živil in drugega materijala, ki bo potreben za obnovo evropskih uničenih in napol uničenih ter oplenjenih dežel.
V	odboru za dostavo zalo<? bodo poleg ruskih tudi angleški, ameriSki, kitajski, kanadski, br&zilj&ki, nizozemski, francoski ter belgijski delegatjo.
Naloga tega zadnjega odbora bo, da izdela hačrt za dobivanje potrebnih zalog živil in drugega materijala, ki ga bo treba dostavljati pregaženim deželam, da se jim pomaga k zopetnemu normalnemu življenju.
Na konferenci je prišlo do manjšega zastoja v poteku dnevnega reda, ko je poljska in francoska delegacija zahtevala, da m bdbriše določbo »prejeto na prvi konferenci, po kateri bi imela organizacija za obnovo iu relief odločevati todi glede tzgona Nemcev, ki so se naselili po zasedenih deželah.
Obe delegaciji sta bili mnenja, da je prva in glavna dolžnost UNRBA, da skkifci za dobav« k čmiMf* reliefa. Poleg
tega je omenjena delegacija izrazila bojazen, da bi problem odstranjevanja "pete kolone" iz podjarmljenih dežel postal predmet političnih spletkarij na mirovni konferenci, ako bi v tem imela prste organizacija, ki je predvsem bila organizirana da pomaga pri obnovi Evrope in drugih od vojne prizadetih dežel.
Glede problema vračanja beguncev v porušene kraje in mesta je bilo poskrbljeno s tem, da je bil sestavljen poseben odbor za obnovo prevoznih redstev. Ta odbor bo imel nalogo, da prične (takoj dbirati zalogo, ki bo vključevala stroje za obnovo industrije ter razen s«rov materijal, kot tudi nadomestljive kose za industrijski obrat.
Odbor, ki ima v vojem področju twfi industrijsko dbno-vo, pravi, da je zelo važno, da
čimprej vzopstavi industrijsko obratovanje ker bo to pomagalo re&ti težaven problem transportmcije, katera bo delala UNRRA največji problem.
Ker so se nekatere južnoameriške dežele izrazile, da ne bodo mogle prispevati eA odstotek svojih letnih dohodkov, kakor je bilo predvidevano tekom konference, je sedaj predloženo priporočilo, da naj prispevajo omenjene dežele po svoji motnosti.
Princip samoodloče narodov v zadevi izbiranja vlade je bil vzpostavljen n a moskvoski I konferenci, katera je pripravila tla za sestanek treh velikih predstavnikov, toda sovjetski list "Izvestia" in publikacija "Vojna in delavsl^i razred", sta vzlic temu na dolgo in široko razmotrivala o tem vprašanju zadnje dni.
Komentarji teh dveh polura-dnih poiblikacij so jasno izražali, da Moskva nima namena vsiljevati sovjetske forme vlade I nobenemu narodru. Istočasno pa je bilo v uvodnih člankih enako odkrito in jasno povedano, da je Rusija nasprotna povrnitvi zamej-nih vlad, ako ljudstvo prizadetih dežel tega noce. Po tem pisanju bi bilo soditi, da bo premier Stalin zastopal tako stališče na bližajoči se konferenci treh velikih zavezniških predstavnikov in to izrecno v zadevi Poljske, Jugoslavije m Grčije.
Povojna Poljska velik problem 3 velikih sil
London, 22. nov. — Moskovski tisk je potrdil zadnje dni odločno stališče Rusije glede ljudske odločitve v izbiranju forme vlade po končani vojni in londonski opazovalci vidijo v tem del priprave za napovedan sestanek Roosevelta, Churchilla in Stalina.
Ker bo vprašanje povojnega statusa Evrope v splošnem in (Poljske še posebej, najkočlji-vejša zadeva bližajočega se sestanka, se more smatrati uvodnike listov, ki so blizu Krem-linu, kot predhodni obris stališča. ki ga bo na konferenci zavzemal Stalin.
V splošnem prevladuje mnenje, da je glavni dogovor glede tega že bil dosežen na moskovski konferenci, ter da more ta vojaški dogovor ali sporazum bistveno spremeniti samo nenaden razpad Nemčije, katera bo tudi izredno važen predmet sestanka. Pričakuje se, da bo na tem sestanku vzeto v končni pretres vprašanje politične in ekonomske ureditve Nemčije po vojni. Tozadevni zaključki ali priporočila treh predstavnikov bodo predložena pozneje Evropski svetovalni komisiji v Londonu v proučitev.
Glede povojne ureditve Nemčije so bili predloženi že razli-
čni načrti, toda odobren še ni bil nobeden v celoti. Načrt za razdelitev Nemčije v majhne države ne prija trem glavnim zaveznikom, čeprav je v tem vključena obenem decentralizacija nemške industrije. Mnogo izvedenci so namreč prepričani, da če se Nemčiji še v bodoče dovoli osredotočenje industrije na nemški zemlji, bo ta zopet pričela na tajno kovati orožje za bodočo vojno.
Mrliča je okradel
New York. —Matthew Da-miani, ki je uposljen v Knicker bocker bolnišnici, je bil obtožen, da je okradel truplo nekega zdravnika, ki je nenadno umrl za kapjo. Žena umrlega, ki je poklicala ambulanco, je dejala, da je na umrlem pogrešila osemsto dolarjev vreden demantni prstan in pa $125.— gotovine. Policija je stvar preiskala m dognala, da je umrlega okradel Damiani, ki je prišel z amlbulanco na zdravnikov dom. Prstan so dobili pri njem, za denar pa je tajil, da bi ga on vzeL
J3F NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
proti nemški Orša - Mogilev-Gomel črti ofb Dnjepru, 110 m vzhodno od Minska in ob cesti v Berlin.
Z drugim važnim sunkom so Rusi prebili Žlobin-Kalin-koviči železnico severozapadno od Režiee in sicer pri Ostanko-vičih in Žerdu.
Edina železnicca, ki je Nemcem še odprta za umik iz Gomela, teče severozapadno skozi Žlobin v Bo-bruisk. Po ruskem polnočnem poročilu so Rusi vrzel za umik zožili za 33 milj med Žerdom na jugu in Juraviči na severu.
Rusi so prebredli reki Sož in Pronjo ter se prebili skozi najmočnejše nemške utrdbe ter so vplenili velike zaloge vojnega materjala.
Armada zapadno od Kijeva pa uspešno zadržuje Nemce, ki potiskajo od Žitomira; v kolenu Dnjepra pa so Rusi napredovali ter zavzeli vec utrjenih vasi. Zavzeli so tudi več nem-wkih utrjenih postojank v Pri-petovih močvirjih.
Rusko poročilo naznanja, da so bili odbiti vsi nemški napadi okoli Korostena, 45 milj severno od Žitomira.
Nemci odnašajo zvonove
Nemci so potorali iz vseh cerkev v Milanu 210 zvonov v skupni teži 24.2000 funtov v svoji nameri, da oplenijo celo Italijo.
Vzlic nevzdržni ofenzivi, pa nimajo nacijske čete nobenih senzacijskih uspehov in je celo jasno, da jih partizani ovirajo v toliko, da morejo sproti vzpostavljati nove pozicije na golih in kamenitih predel jih dalmatinske obale. Tito na ta način ovira Nemce pri njih prodiranju in hrani svoje sile, dočim prizadeva naeijem precejšnje izguibe.
\T okolju Sinja v Dalmaciji se vrše boji na treh mestih. Tu poveljuje partizanskim četam gen. Vincent Buljan, ki je bil prej vratar v nekem nočnem klubu v Splitu.
Radio Svobodna Jugoslavija priznava, da so Nmci dosesrli nekaj uspeha v bojih pri Imot-skiju, ker so dobili ojačanja.
V Slavoniji, kakor poročajo partizani, je poiskušala nemška divizija prodreti iz Vara-židina proti partizanskim četam, toda je bila prisiljena na takojšen umik.
*
JUGOSLOVANI PRISILI U NACIJE NA UMIK
London, 25. nov. — Listi prinašajo danes poročilo United Pressa, katero se glasi, da so partizani podali vest, da so potisnili nazaj eno nemško kolono ob dalmatinski obali južno od Reke.
Poročilo obenem navaja, da vodijo Titove čete defenzivne ali obramlbne boje vseskoz ob dalmatinski obali, kjer naciji napadajo z motoriziranimi oddelki.
Titov glavni stan je sporočil, da so bili naciji potisnjeni
Titova strategija ovira Rommelovo ofenzivo
Kairo, 24 nov. — Nemci z vso silo vodijo ofenzive proti hudemu odporu partizanskih čet gen. Tita ol dalmatinskem obrežju, ter potiskajo partizane v čezdalje ožjo obrežno pozicijo, da b; tako odrezali Tita in njegovo armado od jadranske pomorske poti, po kateri morejo zavezniki dostavljati partizanom zaloge iz Italije.	—
nazaj tudi pri Sen ju, ki leži 3Z milj južnovzhodno od Reke.
V	centralni Jugoslaviji je bilo pri Užicah in Prijepoljiu ubitih tristo Nemcev in vojakov lutkarskih držav.
V	okolju Klenema so dobili Nemci ojačanja. Partizani pa so jim takoj pobili 180 svežih došlecev v bojih kakih dvanajst milj zapadno od Užic.
Nemške in albanske čete so skušale prebiti skozi partizansko črto v smeri proti Prijepo-polju, ter so pri tem zgubili dvesto mož.
*
Partizanski oddelki udarili v Nižjo Avstrijo
Isto poročilo pravi, da so močni partizanski oddelki vdrli na nčžje-avstrijsko ozemlje, d a tamkaj rušijo proge, po katerih naciji vozijo vojaštvo in materijal v Dalmacijo iz Čehoslo-vaške.
Oddelki so baje slovenski
Smatra se, da so partizanski oddelki, ki so vkorakali na avstrijsko ozemlje, najbrž slovenski, posebno še, ker partizanska poročila govore o napadih na nemške garnizije in na nemško policijo na Spodnje Štajerskem, kjer partizani pobijajo Neince v raztresenih manjših spopadih.
Nemška kolona na poti v Dalmacijo pognana nazaj
Partizani napadajo nemške transporte na vseh koncih in krajih po Sloveniji. Slavoniji in drugod po gornji Jugoslaviji ter so pognali nazaj nemško kolono, ki je bila na poti v Dalmacijo.
j partizansko Časopisje igra važno
vlogo v borbi jugoslov. naroda
Moskva. — Brzojavno sporočilo iz Moskve, poslano po Vse-slovanski novinarski službi in sestavljeno po Djuro Salaju, ki je član Vseslovanskega odbora, tel zana oseba v hrvaški javnosti, navaja kako so po gumni borci Jugoslavije osvobodili več kot ene tretjino svoje dežele izpod tujega jarma.
To borbo za osvobojenje je vodil dve leti in pol Tito, ki je vreden sin svojega naroda. On je vodil Slovence, Srbe in Hrvate v skupni borbi proti fašističnim vpadnikom ter izdajalcem. Najboljši sinovi naroda, izhajajoči iz vseh slojev ljudstva, so v njegovih vrstah.
V slednji vasi in v slednjem trgu ali mestu, ki je bilo osvobojeno, je kulturno in politično življenje v polnem razmahu. Povsod ?o odprte čitalnice, or-
Boji za dalmatinske otoke
London, 23. nov. — Kot poroča United Press so naciji zavzeli nekatere otoke, ki so jih Jozdaj držali v svoji oblast partizani. Ofenziva, ki jo vodi proti partizanskim silam v tem predelju maršal Rammel. bi bila hitro zlomljena, navaja poročilo, ako bi čete gen. Tita dobile količkaj zunanje pomoči.
Jugoslovanski krosi v Kairu apelirajo na zaveznike, naj dajo partizanom pomoč, da bodo mocrli obdržati preostale o-toke. ki so še v njih rokah. Poročilo ne omenja kateri otoki bo padli v roke Nemcem. O-menja pa, da stremijo Romme-love sile predvsem zatem, da zapro partizanom vsak dohod do morskih poti, katere jih vežejo kolikortoliko z zavezniki.
Železniška mostova razstre-liena na glavni progi med Zagrebom in Belgradom
Poročilo iz partizanskega glavnega stana se glasi, da je bila glavna proga na črti Za-greb-Belgrad pretrgana na 13 mestih in razstreljena sta bila na isti črti dva železniška mostova.
Uspešen napad je bil prirejen na železniško progo, ki pelje od Skoplja proti Banova-/Jarugi in Lipiki. Na cesti, ki pelje iz Zagreba proti Beogradu je bilo pognanih v zrak pet mostov.
-1—\-
i
Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošlji te Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru.
ganizirani klubi. Vsepovsod po osvobojenih krajih imajo ljudje na razpolago številne letake in drugo slično literaturo, ki jih sproti obvešča o poteku borbe in drugih stvari.
Izhajajo pa tudi listi, katere se širi ljudstvom v osvobojenih predeljih in tudi na okupiranem ozemlju. Ko je bila o-svobojena Dalmacija, je pričel takoj izhajati list "Slobodni Dom", dalje časopis "S'obo-dna Dalmazia". Urednik Božidar Magovec. ki je urejeval o-srednje glasilo hrvatske krneč, ke ozir. sel jaške stranke, je takoj po osvobojenju pričel z delom za izdajanje publikacij. — Njemu so sledili zmožni pisatelji in časnikarji, ki so takoj prevzeli urejevanje in izdajanje listov. Med temi je bil tudi bivši urednik največjega bel-gradskesra časopisja "Politika", Ribnikar, dalje novinar Vladimir Dedior. pisatelj Avdo ('urno. zagrebški novinar Sime Da 'en in Veselin Maslesa. žur-nalist iz Bosne in Hercegovine.
Slovenski časopisi
Slovenski listi na osvobojenem predelju vključujejo "Slovenskega Delavca", dalje list "Slovenski Partizan"; "Slovenska Osvobodilna Fronta". V te liste prispevajo pisatelji in novinarji, kot so Josip Wid-mar. France Bevk, Mile Klop-eie, Edo Kocbek, Boris Kidrič in še mnoiri drugi.
Poleg časopisja so bili ustanovljeni tudi amaterski oderski ali dramski krožki in pa poto-valno ljudsko gledališče, katerega je ustanovila skupina gledaliških igralcev, ki «o se pridružili ljudskemu osvcbndilne-mu gibanju. To gledališče sedaj pdaja itrre in druge predstave za ljudi v osvobojenih krajih, ter za borce Osvobodilne armade.
Jugoslovanski patriotje in ljudstvo Jugoslavije sploh je inspirirano po veliki borb' in po mogočnih zmagah ruskr ira ljudstva in njegove rdeče armade. ter nudi vso svojo silo za dosego skorajšne in kor'm* zmage nad krvoželjnim H tle-rizmom, tem smrtnim sovra žnikom človeštva.
T.I \'4Rnn«' — NFW VORK
FRIDAY, NOVEMBER 26, 1943
fWAlWTIJltN I* 1M
GLAS NARODA'5
_____(VOICE Or THB PEOPLE"_
»••».-.■ a«« PaMlated Hy Slo«enk Pabllatun* Company. <1 Oorporttfoai i'tui Mkm nwMwt, t guar Bud« Treaaorar; Joaepb Lapaha. 8m
«| kuaiM« of cbf nwriontluii ind «<l<lr»**** of iboti ofttcera. 216 west 18u> 8tbeet, new yoke 11, n. Y.
51st Year___
"Glaa Naroda" la Uro«! e^ery day «cept Saturday«. Sunday« and Holidays.
fcufi-ri prion Yearly $7	Advertisement on Agreement.
/Jk Ci Lit LKTU vkua list za združene i»r2ave in kanado: j ZA POL leta «50; za f'ETBT leta VI.—.
Variola" Izhaja vsaki dau izv*ew£l ttubot, nedelj In praznikov i 1.LAS NARODA" 216 MR*! 18tb STKKET. NEW YORK 11, N. 1 Teirpbooe; CUrlaea a—1242
BERLIN V PLAMENIH
V poudeljek in torek ponoči so angleški bombniki .nesli vojno v srce in možgans-ko središče Nemčije. Na trlin, od koder so prihajale vojne napovedi zadnjih _ 0 Icl, so deževale bomoe in mesto je bilo po napadu zarit} v plamene.
Berlin se razprostira čez velikansko ozemlje, pa na .cm akru zemlje od Brandeburg vrat pa do skrajne mesta so nastali velikanski požari. Središče mesta o eno samo morje o^nja, okoli pa je bilo na tisoče a požarov.
Tako pripovedujejo nekateri Švedi, ki so bili tekom a rdi ran j a v mestu, pa se jim je posrečilo še z zdravo bežati. Sij požara je mogoče videti na sto milj raz-oai c.	.	«
Kot pravijo očividci, se je asfalt po ulicah kar kuhal lj'.dje po med gorečimi poslopji begali v največjem ob-
. pa vendar še noseč s se»boj pod pozduho. kar so moli c ItiC^ti najpotrebnejšega.
Berlin danes nima vode, nima plina, nima elektrike.
Posebno v veliki množini so padale bombe na oni : n; Brrlina, ki ga , e Hitler dal porušiti in na njem so
diii več vladnih poslopij, med njimi največjo palačo, ni bo1 nacijftke Nemčije, palačo kanclerja. Tudi to pa-iač' ; adela bomba in nastal je požar, ki ga kmalu poga-ili.
B ilin ni samo središče nemške vlade, temveč tudi j vojne indu-tri e. Tovarne v raznih predmestjih t činoma porušene. Porušena so bila razna posla-amcriško poslaništvo je bilo poškodovano. Čuden pa je nanesel. da italjansko in japonsko poslani-tv • i jilo zadeto in ju tudi požar ni zajel.
4	B ; lin si ne bo nikdar več opomogel," je rekel nek
časnikar, ko je videl veliko razdejan, e. ..ui na zverin,jak so padale bombe in po ulicah so lomastiti divje živali. Ljudje so srečavali slone in .. — pa se zaradi otopelosti svojega duha niso zmenili. : »u nč, kot so levi, tigri, leopardi ir druge krvoločne .'.u.i. -o najbrže Nemci že prej odpeljali, ker so prieako-l;viko pridejo sovražni bombniki in razbi ejo ži-- alike kletke.
Po /«:dnjih dveh bombardiranjih je 'bil Berlin med \--\i: inesti najbolj bombardiran. Do sedaj je na Berlin u j že 12,000 bomb, na Hamburg 10,000, na Essen na Hanover 8,000, na Kolin S,000 in Ludwigshaven 00 bomb.
Angleško zračno vrhovno poveljstvo pa pravi, da je to samo pričetek. kajti Berlin mora biti do tal porušen, ■cot e bil Hamburg in še bolj, ker Berlin je glavno mesto in središče Nemčije.
Maršal Goering je lansko leto in že pogosto prej Nemcem obljubil, da ne bo nobeno nemško mesto trpelo red sovražnim zračnim bombardiranjem, toda Goering e podcenjeval zavezniško zračno silo.
Ako so bila uničena mesta kot je Hamburg, Essen i: Kolin sedaj pa je prišel na vrsto še Berlin—tedaj mo-a nemški narod izgubiti vero v tsvoje voditel.e in mora ' injic tudi priti do prepričanja, da na zmago ni mogoče vee misliti.	6
5	takim bombardiranjem hočejo zavezniki zlomiti iralo nemškega naroda doma. da bo pričel govoriti in
e hudo vati na one. ki so ga pahnili v to nesrečno vojno.
Človeku je prirojeno, da čuti usmiljenje do onega ki -a je zadela kaka nesreča in še posebej tedaj, če v duhu i n, kako 1 udje vsi zmedeni in brez pameti drviio po gorečih ulicah.	J F
Toda ta način vojne si je izmislil Hitler, ki je neu--liu.jeno bombardiral in porušil že mnogo mest in sedaj rr m vrača, kar je posojeval. In sejal je veter, sedaj ža ar. Nemški narod pa je že tako zaverovan sam v n v svoje voditelje, da do zadnjega verjame, da V	n-e?0V1 voditelji vse prav, tudi tedaj, ko so na
, )Ao 2 orožjem in ognjem ubijali nedolžno civilno pre-'■-tvo. Naj tedaj sedaj trpi tudi nemški narod, da se _ 'io enkrat odprle oči in bo spoznal, da Nemec ni nad-. t mvec da so vsi ljudje pod soncem med seboj
-GJI HA PACIFIKU
Amcrški aeroplani z ene matične ladje so izstrelili 46 japonskih aeroplanov, Ameri-kan.i pa so izgubili samo štiri aeroplane.
Admiral Cheater W. Nimitzj poroča, da je bilo na Gilberto-i vih otokih ubiti 6000 Japoncev in da je na Taravi, tyflfri.1
nu in Albemani ostalo živili le še malo Japoncev.
Družinska tragedija
Chicasro. — V ognju, ki je izbruhnil v hiši družine Hooge-woning v cikaškem predmestju, je norelo šest otrok przadete družine. Pri življenju sta ostala samo se triletni sinček in 17-letna hčerka.
Glavni zaključki iz seje SANS 14. novembra.	j.
i.
Seja se je vršila v Slovenskem Nar. Domu na St. Clair v nedeljo 14. novembra dopoldne. Navzoči so "bili sledeči: častni pred&ednik Lou:s Adamič, predsednik Etbin Kristan. I podpredsednica Marie Pri-sland, n. podpresednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Joseph Zalar, odbor nika Vinseent Cainkar in dr. F. J. Kern, namestnica Katka Zupančič, kot crost j? prisostvoval tudi Sava Kosanovič-
Spr oieta je bila resignacija iz odbora od rev. Aleksandra Urankarja in rev. John J. O-mana Izraženo je bilo obžalovanje. da je prišlo do tega.
V	cdbor sta bila soglasno potrjena od koncrresa izvolj na namestmka: Katka Zupančič in John Lokar. Viucent Cainkar j? bil izvoljen za zastopnika SANSa v Združenem odboru južnoslovanskih .Amerikan-cev Na tej seji bilo ugotov »■•eno. da vzroki za odstop iz SANSa om njenih dveh ne dr-J H ter da ,?e je eksekutiva! SANSa ves čas držala in ?-? ^e-daj drži in izvaia zaključke ' Slovenskega narodnega kon- •
Oblinblj na je bila Zd-uže-nemu odboru f-raučna pomoč v zneslni Ž1500 mesečno za do-■ho p-] iefa v?a kampanja za', zbiranje pnsperkov med <Slo-? vpr^^i 7n Zdrurem* odbor se bo1 v-^la le r»o SANSu. Ueotov-j l.jeno je bilo. s0 slov oski' into'-e^i v Združenem odboju « vp? j i reTo h'-vntski. b^lsranski
a'i Tn--,»edouski in radi Wa ie SANS rHp~avljen -oodpi^atii r-n v rolri" rneri. ' 0^st^n;tev m^V-rrr, {ron^^Vo B-oatteI iz Pndotr ji"everrf> kfhiueta. io ^elna zadnja 7d bora. Polpe Mus?olinija in; fi'T^iVi f^t'stov je ta ppTio^ij i"1'™" odgovoren za zločine; nrd ciormskim narodom v Sloj
VPn'ii
Kri^t-«u je b;l ■pooTiVe^ri. da p-p'^o ^ TPc+orN^i^i ^prnokmt'o^ih av-cfv?o-^de vpra-
(r'-^diVn 7J5 lie^o V>o v bo^o-
on iinsfnvli-Tio	na to.
f^ov in r.Vi-'ovl^pr,0 {"m n^oio. OotoT-o n^-'Tp b°do ■onapii'no •na r^^nižnice iz urada bolj
V	/»f'nH rvK'nr-1 'r„ v l^fJ}! Pav
no fpVn 7n.r>'<?r>ik t" s°ie
Prva S AN Sova obletnica.
Dnevi našega življenja se z ve&e ini in žalostnimi dogodki vr?d vrstijo drug za dru-frim ter toono stapljajo v tedne. ti pa v mesece in dvanai-storiea si dnjih tvori časovno enoto, ki ji pravimo leto.
To
časovno razdobje bo sko-ro za nami, odkar se je vršil naš prvi narodni kongres, na katerom ?e je iz lepe misli porodila lepa slovenska narodna organizacija: Slovenski ameriški narodni svet.
Smernice n^eirovegra "nrevaž-nojra ;n prepotrebnega delova-so bile T»odanp v reso^ioi-inh. so<rlr».^no spr-jetih na kon-JTresu. V javnem so rrcn za-«ff,r,n;ki vseh «lovencV^b Amp-r knnoer ra^oeHi z niimi. naj po vseh svojih močeh delnjp "a t o. po s^oven^o narod v •sfari domovin? osvo"hMi, rešn trjon«, jarma in združi v olrvi-ru nove, ^emoVr*rfi?rfp ft'vno Jn?rn<!lnvnp, Vi nai "^žnosti p»vt?nA del tične bn'TrancVe federate *n5nib Stvorov. Zato mn in -naloTnyn fnd' nalo-rr>, rln pT-riSa rhfižatj in *nra-r'ti v	Vro~ f?^«,
FTrvafr- ?n v«p druge južne Slo-fane v Amarfki
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega
3935 W 26th St. Chicago 23 HI.
Po koledarju, ki je sedaj tu j v veljavi, bo dne 6. decembra prva obhtnica SANSa in vpra šanje nastane, ali se je ta naša narodna politična organizacija t držala ves ta Čas svojega obstanka od kongresa začrtanih smernic. Ali je bilo njeno d, Iovanjo plodovito in uspešno ? ( Ali je njeno vodstvo z njenim članstvom v:ed držalo roke križem, ali pa je neumorno ! streme o za cilji, določenimi v kongresnih resolucijah?
Preveč bi vzelo prostora, če bi hoteli podrobno našteti vsa dela, ki jih je opravila ta organizacija v svojem enoletnem' življenju slovenskemu narodu v prid Zato naj omenimo le to, da j? SANS natanko seznanil z željami in težnjami tistih, ki jih predstavlja, in s pravicami tutega naroda, v čiga . imenu govori, vse odločujoče činitelje tu, v Londonu in i\f j skvi, d to pa tako, da se nje-j gove beseda upoštevajo pri naj višjih vladnih krogih na zavezniški strani. Vrh tega vse £ra mu ;e usrHo zbližati vse na J predno misleče Am^ri kance ! "ni^noclovansk-^a pokolenja v i Združeni odbo^, s čimer se i* da1 šp vse vneji pomen, vse večji vpliv našemu gibanju..
Na Slovenskem narodnem' kongrrsu so SANSu obljubili | zastopniki, da ga bodo ameri i ,ški Slovenci gmotno in moral-»no podpirali pr: njegovem de-jlu. Ali smo držali po njih da-i 1 no besedo v tem letu *
j število naših pod užnio, ki jih je .sedaj 96, in pa stevi'ke prrjetih pri^nevkov, ki sesrajo že preko $25,000.00, to oboje
dobite
PAIN-EXPELLER
j	Od leta 1867 ...	j
I Zanes'jir liniment za družino j
nam dokazuje, da se naši ljudje po naših naselbinah v polni mer; zavedajo svojih obveznosti do SANSa in da ta uživa pri njih popolno zaupanje.
A' tej zavesti naj člani naših podružnic in drugi prijatelji 11:ga zgodovinsko pomembnega I gibanja obhajajo prvo obletnico SANSa ter sklenejo, da ga bedo v njegovih p'emenit'h i prizadevanjih gmotno in mo-'ralno podpirali po vseh svojih močeh do konca — dotlej, kc zašije svetlo *olnc^ zlate svobode vsemu svobodoljubnemu svetu in tako tudi slovenskemu narodu, ki se kljub neznos nemu trpljenju z občudovanj? vrednim junaštvom bojuj? za-71 jo.
Priznanje
Sporočano nam je, da je a-me iški vojni department založil ponatis 225.000 izvodov Adamičeve knjige "The Native's Return" za vojaško upo rabo. Knjig? so mehko vezane, zeio kompaktne in. vsebina ni skrajšana. Baje so namenjene ameriškim vojakom, ki bodo okupi^i Jugoslavijo. Civilna uporaba je prepovedana. To je najboljš? priznanj« našemu častnemu predsedniku T>iesrov.'m nas-nrotnikom pa velika — zaušnica. Louis Adamič b& Havni e-0vomik na javnem shodu v paviljonu Pil =on parka v fhv^Tu, 5 ^e-mVa. Prirejajo ga čika-5ki Jusros'ovani.
RAZGLEDNIH w
Pise Anna P. Krasna	čfi '
"MOJA RODNA DEŽELA" (My Native Land — by Louis Adamič.)
(Nadaljevanje.)
Značilnost Adamičeve nove knjige je v tem, da so dejstva, ki se tičejo raznih političnih mahinacij in križanja interesov1 na Balkanu, podana neustrašeno in brez olepša vaja. Zdi se, kot bi pisatelj zgolj skomignil z rameni in dejal ravnodušno:' Tako je, fantje, jaz pač nisem teh stvari zakrivil, ampak sem jih le zabeležil.
Pa se najdejo tudi kritiki, ki so avtorja obdolžili, da je ko-mjunist in propagandist, ki nad-kriljuje celo samega Goebbeiwi. Umotvor enoga takega kritika mi je prišel v roke v formi ponatisa, iz česar bi sklepala, da je element, katerega Adamičeva knjiga najbolj vznemirja, zagrabil to kritiko kakor rešilno bilko, ter jo pomolil na levo in desno, da ljudi prepriča, da hoče pisatelj potisniti svojo rodno deželo posili v komunizem.
Komunizem pa nima v resnici nobenega opravka s tem, kar je v knjigi, razen, da so v njej konštatirana dejstva, ki se seveda neizogibno morajo tikati tudi komunizma, kajti v Evropi in na Balkanu ter v Jugoslaviji sami so vladale razmere, ki vodijo v komunizem ali kar naj se že imenuje to. kar si ljudstvo zaželi, ko pridejo razmere do gotove točke in se mora izvesti preobrat ene ali dmsre vrste.
Pisatelju se očita, da je sprani v knj'sro marsikatero netočnost. Nekatere so tudi bile na-vpdene v an^eškem in slovenskem tisku. Toda te netočnosti
1 ne motijo. Skoro nima čitateij časa misliti nanje, k e r s e j razvija pred njim'tako intere-santna slika, ki privlačuje, kakor napet roman. Spisali so knjige o Jugo=la-[Lviji tekom te n-ojne angleški 1,n nekateri dru^i pisatelji toda ,te knjige so prikrojene tako, da 1 jo prava slika zastrta z meglo skozi katero ni moč videti 1 ljudske volje in ljudskega hotenja za bodočnost. Adamičeva knjiga pokaže irnozo Kragu jei ca, ki so jo zakrivili naeiji, a pokaže po tudi grozo glavnja-jče. ki je bila blizu kraljevega
•	dvorca. V glavnjači je vladala sila brutalnosti v kraljevi pa-
•	lači «ila diktature, ki je slonela na glavnjaškem terorju. Ljud-
' stvo je želelo streti ta teror in nasilje.
Bratomorstvo v Jugoslaviji je pokazano z razumevanjem, ki dovolj zgovorno prepričuje, da Iboj med dvema silama, od katerih ena si hoče podrediti , ljudstvo za nadaljno sužnjeva-nje in brezpravno podložnost, . a druga pa stremi za o&voboje-njem tega ljudstva, ni v resnici nekaj novega — Amerika ga tudi pozna, saj »e je boril sever proti jugu, da *o mogli biti o-svo-bojeni sužnji. Torej je tudi tu brat morii brata. V kateri-: koli deželi je prišlo kedaj do revolucij in velikih notranjih nemirov, je brat moril brata, pa hoče svet vseeno gledati na jugoslovansko notranjo borbo z drugačnim pojmovanjem.
.Adamičeva knjiga to pojmovanje zelo razščiščuje, ker podaja ozadje konflikta in kaže vzroke kolikor mogoče nepri stransko. Avtor poseže v zgodovino in prikaže tu in tam zakaj se Srhi naglibljejo k pan-srbizmu, Hrvati k samostojnosti. Slovenci pa bi radi da bi bil mir med vsemi, ker so bili več kot tisoč let pod tujo peto in bi se radi razvijali že enkrat svobodno.
Res je, da pisatelj trdno stoji za partizani. Osvobodilno fronto in osvobodilno gibanje prikazuje, kot izraz ljudske želje po boljši državni nredbi po vojni. Mihajloviča zaznamuje za borca ubežne vlade, to via-do samo pa za skupino ljudi, ki živi v preteklosti in misli na bodočnost samo z vidika svojih interesov.
Kri naroda, ki se upira sovražniku ter izdajnikom v lastni sredi, je dobila v knjigi povelieanje in grobovi tisočerih žrtev imajo v tem delu že postavljen svoj veličasten spomenik, zakaj v uri, ko mnogi ne vedo, če bi potegnili z narodom ali bi raje počakali, da vidijo kaj bo in kdo bo ostal na vrhu, se je avtor odločno postavil na stran ljudstva in je njegovi veliki in požrtvovalni borbi za o-svabojenje dal visoko priznanje pred celim svetom.
Da, razkrinkal je laži, ki so mazale boibo ljudstva in tako spretno jih je razkrinkal, da je najbrž ranjeno mnogo srce, ti
(Nadaljevanje na 3. strani.)
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
Al. M871—Na Marijane«, polka Kje to noja rade« Marifta pt«U—polka Dtoocat CalT«rattj tambnrica orkcatm
At MS7S—Ternlnka polka
Na plaaiacab—valfek Jerry Koprlvltk ta orkester Sa to*, cealk ta cm ploM m obrnite na: JOHN MARSICR ht,M«.4M Bi, mer M
Get in the Fight-Work at WRIGHT
HUSKY MEN
WANTED FORgM^MODERN FOUNDRY
<*G8Ekmm* i wV
^imj^^L jrar STARTING EARNINGS % 20
/ U 'nPHE	for
48 hour week
^ ^aSwtn if J^^m
Jj^ff l jmk
fpjgp; i	.. —l
f§\ * Time and one-bal* I
Jfjl^^^^k ^H^k	m j	for overtime ■
^^IHiBk	B \ ★ Double time for	I
^jn^^BnL iM j	seventh day 1
^^^///^H^g^t I * Bonus for nigbt work 1
^^^M	IJJlIjFlr^iIm 1 * HospHaliMtion	I
I * Group Insurance t^m	^SiSSB 1 * Credit Union (loans) I
WApply at tHe mIM | _	J
UIRIGHT EMSNT
TIMES SQUARE - 46th Street and Broadway
2nd floor of 1560 Broadway • Entrance on 46th Street PATERSON, N. i.	WOOD RIDGE, N. J.
Employment Divi.ion . 245 P»rk Avenue	Employment Office - Admioittntion Bid*
^ct^ St,31 fBd 54Jr°m	f-bfie 5tv!c. I« No. U Olympk
r«tmon Crfy H«ll »top our door.	Uh Ihum pan tli« Wood Rid9» pi«t.
WRI6HT AiRONAUTICAL CORPORATION • PATERSON, N. J.
Builders of Cyclone and Whirlwind Aircraft Eufine*
NAKOPA* - WBW TOMi
FRIDAY. NOVEMBER 19*3
T9TANOVLJFN L. M*
n.....i ton >i»Im tai iiFfcintl a« priaMat*
•M. D*M n ttrfe«*« iMfe mJ M. f Mil —H|ta«iii t
Vesti iz slovenskih easelbm
i Dopis! m nut ttdm Mir tfcill, ker taatekj« i rac mie tiUtelje ia m i njlari aafti nHU
j reko* bW a*I»J pecorsrjsfc
PRAZNOVANJE DNEVA UJEDINJENJA
V nedeljo 5 decembra se bo vršila v znani Arlington dvorani velika proslava Dneva njedinjenj«, kat.io prirejajo Združena jiuroalovanska dru ;tva v Xew Yorku in okolici Program bo vključeval prvovrstne točkp. Govoril bo po :nani indijski komentator \V 6 Oa'lmor. katerega smo ie •ečknt im^'i priliko sli«ati na 'ovanskih prireditvah v New Vorku On je zvlo naklonjen Slovanom Poles Gailinora bo •t vori tudi Sava Kosanovič k' pravi, da je bil tekom dol ' lot r>oliti?ne<ra ndewstvova-• v Jugoslaviji vedno v * <ieiji, ker ie bil zn liud»tvo v wanovie ^e bil nekaj Ča*a ju ,Jlovan«ki minister v znmei--*vu, toda on je d finifvno < strani lindstva in njegove >rbe za osvobojenje
Nastopil bo tudi v Nem- Yor n dobro nozr.an Bolgar, dr. V vr*nlro in pa Anton Oerfaiek TmetniSk« «tran prorrama :o rw»*tra in užitkanolna za ,oo ?tnike proVave. Nastopili ho
j do naš« vrli pevki Kepic in J Turkovich-Ghristi, dalje Radi-seeva ruska plesna skupina ter ! oktet, ki poje za družbo, ki iz-
leluje rekorde Sonora. Ti bodo zapeli pesem "Partizanka".
f^viska zbora 4,ISk>van" in "Je dinstvo" )>odeta tudi na stopila in }*> prosrraniu I*, i g) jda orkestra Witovsky.
Prneram bo vodil Mr Frank Kerie. Masi rojaki so vabljeni, da se udeležijo proslave IDneva njedinjenja v čim v č-jem števila.
Obe.iem naj bo omenjano. da ho imela v isti dvorani dno 1? doeembra konc rt Ann Keoie Ta ko.ieert ji prirejajo sloven ska p<^ka dm?tva in zanimale «e seveda drnsre skupine in posamezniki, ki Vli;o. dn -mlad« pevki omo<ro<M izvr-žbn glwtn, knr sevMa stsno ve. ld*o. Ker Ann vedno mstopn ™	r»Tireditvnb. ie nr;
čnknnt\ da bo nde1 ?ba nji r)ior>PT konmrtn rekordna
A. P. K
VOJNA IN DRUGO
North Chicago. 111. — Sama evem kako bi začela. Pa naj bo ialo *pasov takoj v začetku pi-ma. Ko je RibniČan zvrnil voz •lnatih glav in se je vsaka .lava drugam v dolino privali-: t, je Ribničan rekel naglas: — \o, kaj čem pomagat, če se ni-■•>0 vse fcliupaj navalile, ker pri-|H)znam dn vsaka glava je imela druge misli."	j Bora to primerila k temu Va ' šemn opominu, ker sva se oba onega dneva zamislila za obnovitev Gla« Naroda, kakor lahko vidite na datumu z Post Office. ; Res, da ta list se mi dopade. še posebno zdaj, ko se večkrat bere v njem iz Ljubljane. Ali ža-r libože, da bi se še kaj slišalo iz!
naše lepe Vrhnike in mile mi Svete Trojice, olb katerem hrib-' čku sem .zrasla. Zdaj se mi pa I kar sanja, kdo se zdaj pase tam okoli.
Res se današnje razmere in' novice tako hitro sučejo, da vea sih ne vem, ali bi verjela ali ne. Ko je bila svetovna vojna I. m se spomnim, ko som bila v Lju-b'jani ravno slučajno, smo vi-doli angleške vojake in ljudje so govorili: "Zdaj Ibo pa koneo sveta," ko je nekaj aeroplanov zletelo čez Ljubljano. iZdaj pa. kot se here, je pa skoraj ve£ Amerikancev in Ansrležev tam kot pa doma.	i
Marv Nao. '
I
RAD BI STARE KNJIGE
West Allis, Wis. — Tukaj \'am pošiljam sedem dolarjev' za naročnino; sem že od zadaj, pa sedaj v vojnem času vse ne kako zaostaja. Smo čakali na zastopnika, ker je vsako leto prišel, letos ga pa ni. Mogoče je že kje v Italiji in marši ra proti Rimu, ker moški so sedaj vsi zaposleni, če ne na fronti, pa v industriji. Samo mi ubogi bolni bomo morali, če ne od bo-lezni, pa od dolgega časa umreti. Kar skrbi me zima, ker ni-n am nobenega tovariša, da hi - kaj pogovorila, tako, da me ta včasih želja, da bi šel že i.i d v nebeško kraljestvo. Kar /.avidam Ediji, ker je imel tak ognjen voz. Ko bi imel zmeraj Kaj novega brati, bi ie bilo. frnam dosti starih koledarjev in tudi drugih knjig; ko so enkrat pcebrane, me več ne zanimajo. Ako imate kaj starih kje
. ua polici, da hi že jih radi iz-nebili. pa jih aneni pošljite in jih bom vesel. Louis Jenko.
DARUJTE KRI RDEČEMU KRIŽU
Večkrat Čitam v naših s>'o-"enskih listih, kako pridno naši ljudje darujejo svojo kr Rdečemu križu, kateri jo po *em razpošilja na razne kraj; •n bojišča, kjer se pomaga i reši veliko življenj našim vojakom. Slučajno sem zvedel ia nas tukajšnji newyorski župnik Rev. Pius Petric je daroval svojo kri v to svrho doit daj nič manj nego že devet krat, za kar v resnici zaisluii v tem oziru posebno priznanje
• A. F. Svet —._
Pošljite božična voščila in darila po pošti pred 10. decembrom!
_________:
JUGOSLOVANI
•Madnjejo in ploskajo najme«e*eej4«eo ioMd raeh filmov — ker kai«, i« bodo kmalu ntoni naeijaklh rabljev! Tri miljone dolarjev Je veljate napraviti ta film. Videli boote tvojo vu - tvoje prijatelje ▼ tem fllmu. Pretakali beote toialiloe Mbe-aaejali ee borto doM boste i njimi veselje in ialoot — boste veselo razigrani — to vam oMJnbime
"SEVERNA ZVEZDA"
8 U največjimi amnu&kim igftalcl — bbovakhu haso> dni plesi, praznovanje žetve, godbeniki, plesalci, pivci—krasna povest in železna VOLJA izstrebiti nacije vas bo tisočkrat razveselila.
SEDAJ IGRA 2 GLEDALIŠČIH NA BR0ADWAYU
NEW VICTORIA RKO PALACE
Btmšmar in 4dth Street	Brsndmjr in 42th Stmt
New York City
VSI BEDE2I REZERVIRANI NEPRETRGANE PREDSTAV —__LJUDSKE GENE
Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru
2abnemu uspehu. društva potrebujejo sodelovanja ne samo svojih ttanov, temveč sptosne slovenske ja vnosu
* . " '
Rojaka prosiipo, )eo pošljejo sa parpčnino, da ee poslušujejo — UNITED 8TATB8
oziroma C AN A D IA N POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
RAZGLEDNIH
(Nadaljevanje i 2. str.)
bije za narod ob dobri plači ia vladne blagajne.
Bila je treba nekoga, da j* povedal kako in kaj je v tisti nesrečni Jugoslaviji, kakšni interesi se tam križajo, kdo je podnetel .sovraštvo, kdo razpihuje to sovraštvo do skrajnosti iu zakaj. Pokarati je bilo treba, da je 'bilo ljudstvo tfeča-iio k tlom in se je dvignilo v sijajnem odporu, ki mu ni primere v zgodovini, ko hitro je vrelo raz sebe jarem klik, ki s0 ga jezdile in gulile od vsega po-četka, ter so trepetale oi> misli, da bi se to ljudstvo kedaj zganilo in J>i nforaounalo z njimi.
J*a se je zdanilo ljudstvo, kakor dolgo speč orjak in danes govori ■/. odločno in jasno beseda, katera je našla svoj odmev v Adamičevi knjigi — A-damieeva iknjiga pa je spet na->Ia odmev marsikje v visokih krogih, kjer jim je bilo to in o-no nejasno, zakaj Adamič je poskrbel, da je prišla knjiga v roke vsem takim ljudem, ki mo rajo poznati problem Jugoslavije in jožnoslovanskih ljudstev pravilno, ako naj- borbo jugoslovanskega človeka tudi prav sodijo.
Res, tud in tam bi človek želel, da bi Ibil kak odstavek povedan drugače, kajti materi-jal ki ga je imel pisatelj na razpolago je vključeval očivi-dno tudi nekaj plev ali kakor bi rekli po ameriško »wild stories", ki ibile ustvarjene tekom zmede ob razsnlu Avstrije, ter ob okupaciji Primarja, iid. Pa o tem se vedno lahko zapiše kaj dodatnega. Glavno je, da je šla knjiga med ameriški svet, ki ni mogel dozdaj razumeti, zakaj ti božji Jugoslovani gredo in zavržejo junaka Mihajloviea, ter začno priznavati generala Tita. Zakaj se branijo sprejeti nazaj kralja in njegovo vlado, ki zapravlja ljudski denar v varnem inozemstvu. Zakaj jim je Rusija inspiracija, ter nositeljica na-de za lepšo bodočnost.
Pisatelj čuti, da karkoli borbeni narod verjame in želi jrle-de svoje bodočnosti, je pravično in prav, kajti ceno svojega osvobojenja plačuje drago in kdo, ki ima čuta pravičnosti v se/bi, bi se danes upal postaviti pred ta narod, ter mu diktirati, da mora spet sprejeti nia svoja razbičana pleča parazite iz starih dni, ter stari sistem izkoriščanja in strahovanja?
Ce bi Adamič podaril jugoslovanskemu nairodu celo floto bombnikov, bi ne napravil toliko zanj, kot je napravil s svojo knjigo, ki bo polagoma pomagala k vse drugačnemu pojmovanju problema Jugoslavije in Balkana splob.
Dodafek. — Ravno ob zaključku te ocene o Adamičevi knjigi smo prejeli sporočilo, da je bila ta knjiga vključena v seznam "sodobnih knjig, ki so priporočljive za čitanje v vojnem času." Knjigo je pripora čil Council on Books in Wartime, ki je ipoluradna organizacija, katera ima svoj centralni urad v New Yorku.
GOVOR PISATELJA LOUISA ADAMIČA NA SHODU SANS A V CLEVELANDU, OHIO
(Nadaljevanje.)
Ce k) slovenska vojska za sedla te kraje in me?ta — to ho glavna stvar — to bo odločilo bodočnost tistih nesrečnih ki a jov in bodočnost cel* dontovi-ne-
•KJdor tega ne vidi, je slop ali se kaj hujšega. Kdor ne vidi, da jp ta partizanska vojna fflavna nada slovenske in jugoslovanske bodočnosti, in kdor deluje proti nji, kot je d^lal Flnoj in kot zdaj delujejo proti nji naši nasprotniki tukaj v Clevelandu in Chicasru — oni delujejo proti inter, som bodoča Slovenije.
Zako.i tako delujejo? Jaz bi rrke-!. da zato. ker ali izdajalci ali pa nenmni. Jaz hi ro-kel. d? so v činoma neumni Ve vedo. kaj delale. Jezus je rekel na križn: "Oče, odpusti iim: saj ne vedo, kaj delajo!" Bodimc mi boliši kristjani kot 'co oni. odpustimo jim — ' ne vedo, kaj drla.io..
Jaz sem za vero, sem za tiste duhovnike, ki so sli med partizane in ki sedijo v novem slovenskem parlamentu, aii, sem pa proti duhovnikom kot! ie bi! dr. Ehrlich ali Korošec Jaz sem proti vsej predvojni ■lHero-fa?istični organizaciji, ki ni imela nobenega dobrega vpliva na vero. temveč je nekak Tammany Hali, politična maš in n, rea' estnt^ kuočija ir> investicijski trust. Kot Aime-rikaner1 sem proti političnemr klerikalizmu in sem za vero. ki je tako resnična in dobTa. d^ privlačuj ljudi in jih drf brez gmotnih in političnih trikov. pritiskov in mahinacij.
•Nekateri ste že čitali mojo knjiero in že veste da sem tud: za federativno Jugoslavijo — za republikansko Jugoslavijo v kateri ho s Slovenijo svo hodna in delom«, avtonomna Hrvatska, in svobodna in delo ma avtonomna Srbija in mor da tudi Bolgarija in Macedo 'nija.
Jaz sem- za to. da se ta fede racija nasloni ekonomsko in politično na Rusijo — na slovansko Rusijo, ki bo po vojn; bnck dvoma največja in najbolj zdrava sila v Evnopi.
Jaz s c m, za Rusijo in vem da je večina vas tukaj, ki vam govorim.
Ali najvažnejše je to, vi ir jaz, mi vsi, smo v prvi vrsti za Ameriko, kjer se je partizan-stvo pričelo.
Kot pisatelj in ket pred?ed ni k Združen; ga odbora delu-, jem koHkor morem v prid Ame rike kot bodoče Slovenije in Jugoslavije.
Naš Združeni odbor je v treh mesecih .postal sila z demokracijo ne samo v starem kraju, temveč tudi tukaj. Zaklad niški department v Washing tonu priznava, da kar se tiče vojnih bondov, je nas odbor bolj učinkovit kot katera dru-era priseljeniška organizacija Tsto jo mnenje ljudi v New Yorku, ki vodijo kampanjo zp National War Fund.
Ti ljudje so pomotoma, ne doLžnc in nevede šli za neka;' "*asa v nekak partnership z A merican Friends of Yugoslavia 'd je bila Fotičeva organizaci ia. Ali ko se je kampanja p<ri šela, »o sprevideli, da večine ;ug08lovanskih prkel.jenoev ti kaj bo dala samo, ako nač Združeni odbor podpre stvar Kot predsednik sem dobil na stotin« pisem od raznih jugo slovanskih društev, ki so ho •ala vedeti, če naš odbor odo brava National War Fund Imel $em pogovore z uradnik' te ustanove, hi ne da bi raakla
dal na dolgo m široko, prosim in poživljam na£e ljudi, da da rujejo v National War Fund.
INi treba poseb. j označiti, da dajete za Yugoslav Relief, ker v National War Fund naj gre vaš prispevek, kajti National War Fund bo določil za Jugi slavijo $2,300,000. Ta denai bo porabljen v prid ljudi v Ju goslaviji po vojni in tekom voj ne pod nadzorstvom Washing tona in M dnarodneora Rde«V. ira križa. In jaz vam obljub I jam, da bom storil vse. kar j« moaroče. da Fotič in slični ljudje ne bodo imeli nobene?.-; vpliva pri tem.
Marsikaj ni p: a v na svetu tudi v Washingtonu in Londonu in v Alžiru in Kairu in Italiji, ali v zadnjih tednih j^ ta nova denv>kratiena sila v Ame riki, ki <s.c je rodila od SANSal v tem poslopju in ki se ji pravi Združeni odbor — ta sila jej v zadnjih tednih razvila veliki vpliv.
>Ne morem iti v vse podroh-nosti, vaš in moj vodja, brat Kristan ve vse, kar delam, a I ahko povdarim, kar že veste 1 da zgodaj v novembru sem po j slal daljši kabel e^ne^aln Ei-' senhowerju in protestiral pro ' ti sodelovanju z italijanskim crenerilom Roatta-om in Am-brosiom. NagWil sem. da kar ■je tie- nas, ki smo slovenske in jugoslovanske krvi, sta ta dva laska srenerala navadna zlo-cinca, ki sta pomorila na tiso ^e in tisoče Slovencev, Dalma fcincev in Crnoerorcev. in ki sta ?odelovala z Mihajlovieem in z Belo gardo.
Kot izgleda, je general Eisenhower preiskal to =tvar in v sredo, preteklega tedna, p ed štirimi dnevi — smo čitali v, listih, da je Eisenhower zahte-' val od italijanske vlade, da se! Roatta odstrani kot general: in da kar se tiče Ambrosia, da se dalje preiskuje.	j
To še ni vse, kar hočemo, lli je nekaj, je preoe; uspeh pr | ve vrste, in ta uspeh je treba vsaj deloma pripisati Združenemu odboru, ki je pričel iz 3ANSa.
Nekako istočasno s.m kot predsednik Združenega odbora poslal tudi kable v Moskvo državnemu tajniku HuFu, ministru Edenu in komisarju Mo-lotovu, in vem, da so tisti kabli imeli svoj vpliv.
Omenim naj tudi, da Uradna vojna informacija v Washing-; tonu pošilja moje izjave po ra- j iiju v Jugoslavijo in splošno v Evropo. Dalje naj omenim, da1 prošlo sredo zvečer sem go-! voril celo Kanadi o partizanih po omrežju Canada Broadcasting Cc.
Rekel sem, da delo je bilo ngromno, zadnje tri messce se ie de'alo noč in dan. Osebno ?em napisal cele kose pisem in jih naslovil važnim ljudem v Ameriki in Angliji in Afriki. Poslal sem nešteto telegramov in kablov.. Ako se prav spominjam, potrošili smo zadaje tri meseoe skoro $500 samo za brzojavke, kable in telefon..
V Washingtonu in New Yor-kn sem ponovno govoril po tri *iri, pet in sest ur brez prene-^anja- To je bilo delo, pri ka-erem mi ni mogel nihče poma 3ati
Delalo se je 16 do 18 ur na Jan.
Koncem oktobra mi je hilo nogoče poslati en tisoč os: m 4o izvodov moje neve knjige 'sem važnejšim ljudem v Ame iki, posebno v Washingtonu Prejel sem že na stotine pasem >d teh važnih ljudi. Pride čas, ko bom objavil ta pisnm.
45" LETNO IREISKUSNJO
IMA
^MERISKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION :. ELY, MINNESOTA
KI IMA
25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je društvo A.B.Z. v vadi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika \ sa pojasnila, če ne, pišite na glavai * nrad. Ely, Minnesota
Trkamo se na pisa, kot Scin rekel; doseglo se je precej, lies niča o partizanih je zmagala nad lažjo o Aiikajloviču. Do seglo »e je mnogo di ugih stvari, nekatere bodo sčasoma prišle na dan.
A veliko dela je še pred na mi. Nič ni še sigurno, Leto 11M4 bo odločilno.
Jaz tem pripravljen delati naprej, vsaj nekaj časa, če rni Bog da zdravje in moč, ali tre-.ba bo podpore.
Hva^a za lepe besede v va-|ših resolucijah, s katerimi ste ! podprli SANS in Kristana in I Združeni odbor in mene. Ali | treba bo tudi drugačne podpo-(re. Malo jo je že prišlo; treba je bo več!
J 'Rad bi še dalje govoril in še .marsikaj povedal, ali ne mo-,rtm. To je moj tretji daljši go-i vor danes in držati mo;am še enega.
,v V zaključek naj rečem tole: Naša dolžnost je, pomagati demokraciji tukaj in v starem kraju. Demokracija je tu odvisna od tega, kar se bo zgodilo tam —• in narobe. Tako moramo gledati na ta problem. Bodočnost je na obzorju! Afi se je ne bojimo. Če bo malo rdeča, naj bo. Kri j^ rdeča, vino je rdeč.?, rože so rdeče, lica, kadar .so zdrava in mlada, so rdeča, solnce je rdeče. ko vstane na vzhodu, i' Živela demokratična, partizanska Slovenija!
Živeli Združeni narodi! — Živela Rusija! — Živela Ame-Irika, domovina moderne ljud-!ske revolucije! Živela Amen |ka, rojstna zemlja partizan-' stva!
CITATELJEM je znano, kako ss je 7se podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki sasi^urajo redno dopošilj&nje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŽK DANES?
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — S sa $1,—
t- Breezes of Spring
Time of Blossom (Cvetni tfcfti
*	Po Jew n Kolo
f Tam na rrtnl grertJ Maribor Walu
*	Spa raj Milka Mola Orphan W&lta
*	Dekle na vrtu
Oj. Mar.Ota, peglja]
*	Barčica
Mladi lapetant
*	Gremo La dtajeiako Stajerli
*	Happy ,?oUa Če na t Jjm
f Slovenia a Dane*
Yanda °olka f Zidana inarela Veseli 'iratd
*	Ohio Vailer Sylvia Volka
¥ Zvedel -em nekaj
Ko ptičica ta mau ¥ Pojdi z menoj
Dol s plaulne
*	Kadar i-oS ti vandrat Aei
r^ZVI ZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-iharmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
Z16 iT. lftth Streef New York 11. S. V
"Q1.AW NAKOPA" - NEW YORK
FRIDAY, NOVEMBER 26, 1943
TOTANOVLJKN I. IWtt
DOD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spiral: F. a FDJ2GAB.
-----63	—
('util je, da so mu živci utrujeni! Noč brez spanja, toliko važnih ukrepov, prenapeto premišljevanje — ne, samo pretruden je; zato bi vide! noč, kjer je dan, kot od ljubezni
0	namljeni.
Potreboval je oddiha.
Na vrtu sredi rož, v hladnem zraku jasnega jutra se je naglo umiril. Njegov korak je postal zopet resen in poča-s ii kakor tedaj, ko je na vrtu razmišljal najnevarnejša podjetja. Z vsakim korakom je pribil novo misel, % vsako kretnjo je naznanil svoj odločni, večni: Naprej, naprej! Vse ni nič! Življenje ali smrt!
Ko je tako razgabljajoč dospel blizu Iztokovega stanovanja, je obstal in razsodil:
"Ne, ni mogoče! Zmotil sem se, Palada! Tako predrzna ni!M
Kakor bi rešil t?žak problem, se je ves sproščen oddahnil i" krenil v star., da bi pogledal po Radovanu. Treba je bilo oAku razodeti naklepe in ga opozoriti, da bi ne izdal pri Ča£i vina v predmestni taberni važnih stvari. Pogubil bi jih neprevidni godec!
Radovan je ležal prebujen vznak na mehki preprogi, z rokami pod glavo. Gledal je v strop in se ni ozrl kdo je vstopil.
"Numida!" Godčevo grlo je bilo kosmato, da je zahr-ivn 1 in ponovil:
*4Numida! Zakaj pozabljaš, kaj ti je velel snoči gospod! Z;ikaj he! Numida je tvoj hlapec — je Tekel. Tebe pa ni Mizu In jaz, Radovan, oče Iztokov, katerega hvalijo vojaki po tabernah, jaz. ki srem Epafroditu otel življenje, ležim tu la&n in žejen. O, Ncmida, Numida!"
Trgovec se je smehljal za vrati. Zakaj Numida je pred stanom čakal vre jutro, kdaj ga pozove Radovan "Z bičem ga pretepi, Radovan!"
Godec se je nagle sklonil in se prestrašil, ko je zagledal F.paf rodita.
"Gospod, odpusti, ne zazmeri, gospod! Da je Numida, sem mislil. Star človek je neroden in razžali, da ne ve, kdaj.'' Vstal je in se globoke priklanjal ipred Grkom.
"■Le sedi, očka Pove.š mi novic s potovanja. Numida •akoj prinese zajtrk!"
"Saj ni take sile, gospod! Človek se rad usti, kadar sr. naklepiči takole, kakor se je meni pri tebi! Odkar sem Šel, nisem enkrat mogd veleti. Numida, josti daj! Numida, ivjon sem! Nikoli! Sani prosi, sam išči in vrtaj, da se za mIo ottečaš. Poglej, kako sem shujšal!" "Pri Epafroditu se zrediš--"
"P:ijetno bi bt!o. pa se ne bom! Ne utegnem, gospod." "Zakaj bi ne utegnil."
"Seveda, ti še ne veš, Čemu sem se vrnil. 1 Ob letu, sem ' islil, pa sem moral takoj nazaj."
"Najbolje bi bilo, da bi bil ostal tu. Zakaj si odšel?"
"Vprašaj bogove zakaj se godec klati po svetu vprašaj, 'U P0™'0; Ne P«vedo ti, tudi tvoji ne! Pa vendar mora na cesto, nima miru; bogovi ga ženo in ne povedo, zakaj. Komaj s,de in se naje, pa se oglasi v njegovem srcu: Hajdi! In gre!"
"Zakaj si se torej vrnil?"
"Sej sem naprej vedel. Vse sem poveda-! Iztoku že te-
1	• T !r,JG Pa Je'( da ** ni k	^P Koliko trpi čoe!"
"Služba odlična služba, očka. Upravda ga je povišal, da se čudi Bizanc! Sedaj inm posla v obilici'?"
"Ze vem, vse sem zvedel v taberni! Tako se spodobi! Srn ne delaj sramote očetu« In sedaj ti povem, zakaj sem prrte : hm mora h.tro, šp nocoj uteči in se vrniti domov!" ^e bo mogoče!"
.''^Z. bhix Zakaj *roia se «odi za ^avo. Tisti VravwenniV^nJ.a\ na, vsake,m las» ™ misijo trije besi, tiiti SETZSa r ak:Tl vojsko med Anti ^ Sloveni. Pre-k Z Jv in Sl0VPni - ^ brati! Kri teče, ženske h^Sf VT' °VCC' S51klatii? brez	volkovi
Zat° SOTn pT18el P0 sina> ker i* ^runa rodila
Z 7» ZŽ JlnaUCl1 ^ naj ** dom0V' nflj	naj
: a' l.n	Sovenom, da udnše vojsko, da zadavijo Huna
i^cuje m hujska, da ga obesijo za pete na hrast in £ko™
nojXmov!" m ' * ^ m P™el in on mora z '4 Velika žaloct in sramota, kadar se koljejo bratje!"
bi **losi\in ne samote, ko bi ne kovaril ,'^jan. Aj, na bese, da -a ni tedaj zabodel Iztok! Nisem
na s°tiVaTetar ** 8trUne' T<K,a ^^ 8 sinOTn -
"Pojdeš očka, samo malo, malo počakal. Razodenem t velike skrivnosti. Toda vsi bogovi te zasovražijo, ako iz-p:eKoyons besedo o tem. Zakaj na pogibel bi bilo sinu in
Radovan je dejal roko na srce in slovesno prisegel: "Ne zinem, na Svetovita, ne zinem, gospod!" "Tvoj sin ljubi Ireno!"
"k 7,tfno? Da morp biti S°dčev sin tako stanoviten v ljubeizni!"
"Vredna je ljubezni! Epafrodit jo ljubi kakor oče in je zanjo ztrvoval knpe bogastva, zanjo in za Iztoka! Da, celo ~ebe stavi Epafrodit na skodelico tehtnice, ki se utegne pre-nagniti m me uničiti!"
^dovan * z 1,aP°' odprtimi usti jecljal nerazumljive
"flodi se očka, le čudi se in posbšaj! Iztoka pa je zaljubila ?e druga ženska. Nevarno je imenovati nirno ime v Biaancu!"
Grk se je previdno ozrl proti vi atom in šepetaj- rekel-"Teodora!"
"Na bogove, — despr.jna?" "Da, ona!"
"fiaj ima moža, vlačnga!"	'	. - -
"Tiho! Preglasno govoriš!"	~ " * " ""
Radovan si je pritisnil pest na usta. J »n "
(Nadaljevanje prihodnji«.)
Mrak. Motijo ga živahni od<evi in peči. ki se igrajo in plešeio po podu. Za čudo tesno mi je pri srcn. Tako rad bi, da bi mama spregovorila. Naj prižge luč, sem jo poprosil
—	pa nič! S komolci se je naslonila na mizo in si podprja glavo - tudi vzdihnila je v par krat. Tn kadar liiamJ' vzdih-ne, takrat je vedno zamišljena. Bogve, kaj je spet navohe!
Oist-j v kot sem se siisni'. v temo. Slišim smreke. Ah ta veter' Ves sneg by stiesel z njih. ki so tako lepe, kadar so ga polne! Tiho, prav tihe
—	same sebi si poio
Močno nv* eikrbi če je Edi polil snežka. Sicr-r je obljubil, a rad pozabi. Popoldne smo ga zgradili. Len je: velik tudi. Na prsih ima ogromne črne gumbe, 7. rdečim trakom smo ga opasali in mu daii me-! £lo v roke. Sploh j- iep, le! kar se glave tiče, sem maio ra-1 zočarav Prav r.ic č>e\ške>;./ ni! Edi mu jo jc naprav,; po ' pohiema okrogol — in še IcsLo. se je trudil z n:->! Brez nosa
—	brez oči in ust — tree u5r-s! Le obrvi ?em mn smel naslika-' ti. a -e te čiste nalahko,. da se jih komaj vidi Tak Snežko! Hm! Glava kakor nogometna! žoga! Smešno!	vej ! vsaj toliko umetniškega .-nta.| koliko! je za nohtom Črnega!
—	Ne, ne! Snežnik sem si za-j misli! č.sto drugače! Seve: ^koda bi sra bilo kljub temu!j In če :n Edi ni uo.-,1" No, upam da ni tako lahkomiseln! — Bo iSnežko zmrzni! in se ga bomo veselili tia do *x> -tja. kajti je led hudo odporen! Prav za prav jo mama krivi da sem v skrbeh. Trdi. da je šp mnoiro pr. zgodaj za <w<r in da sra bo tega prvega kmalu pobra/o. In mama — na žalost — vedno ubrane, kor v noiri barometer — vsaj rekla je. da ga ima-
Na peči je zacvrčalo jabolko. Rad jih imam s črno, ožsrano lupino — pa se bojim stopiti ponjo. — Kot da se še nekdo skriva v tej temi — še nekdo razen mame in mene! — Ciuuui Kar nekam živahnejše, ves— lejše je v kuhinii! In spet tišina! Dolgo dolero--
"Mama, nekdo je prišel!'
Da ni Vendar se je zdrami-j
''Motiš se. Dežne kaplje slišiš ki trkajo na okno. — Vreme so je sprevrglo."
"Dežne kaplje, hm! Moram pogledati! — Pa zares trkajo!
"Imajo dežne kaplje prste, mama?"
"Prismoda! fVmu bi jim prsti? — Zadniič o smrti, da-i nes o dežju — kaj je s tabo?"|
Kaj naj bi bilo? Nič ni!
—	Ko pa vsi tako čudno govore! Dežna kaplja "trkajo" — S čim "trkajo" ako ne s prsti!"
"Mama--"
Spet je vzdihnila in se zamis lila.
Smreke. Veter jih je gotovo že pošteno skuštral. Saj nič ne rečem, ali smilijo se mi! Dostikrat se spomnim nanje. Zebe jih!
>V nedeljo sem ga videl pred oerkvijo. Bos je bil, a je še mene v volnenih nogavicah stresalo. Revček, je rekla mama in mn poklonila dinar. Rev ček — »čisto bled je bil obraz le noge je imel vijoličaste. Edi se mi je seveda smejal, ko sem mu to povedal. — Revček — toda zakaj revček? Papa hodi vsak večer bos po kuhinji, pa mu ni mama iše nikoli rekla, da je revček Tudi dinarja mu še ni darovala! — Najbrže, ker nima vijoličastih nog ampak čisto bele. — Naj si misli Edi kar hoče!
"Mama, komu se sploh rpče revček?"
Nobenega odgovora.
"In zakaj so revčki na svetu?"	_
Kratka Dnevna Zgodba
VLADIMIR RIJAVEC:
POGLED NAZAJ
Da je že tako
"Ali zakaj je tako?"
Tako je pač! In naj rajši molčim, da je ne spravim v sla bo voljo!
Bos je bil revček in ga je gotovo hudo zeblo. Siibrekam ni flanes jiio lqpše. Najrajši bi u-kazal vetru, naj utihne — mor da bi me le poslušal. Saj po dnevi ga imam rad. Neznansko mi je všeč, kadar trže tiste velike bele oblake, jih podi in preganja — vleče izza hribot vedno nove in nove — kadar se igra s snežinkami, kot se je predvčerajšnjim! Sploh jim ni pustil, da bi .se kam vsedle, se odpočile. Ačl zvečer, ponoči ga ne maram. Bojim se pogledati skozi okno, da mu ne bi videl obraza. — Dobro vem. da ga nima — pa mi je vendar res čas pred očmi! Temen, koščen z globoko vdrtimi, a ži-ivahnimi očmi, z ozkimi ustnicami, ki se pičkajoče smejejo zamolklo tulijo ali jetično ,po-ikašljinejo — s škrbastimi zobmi, a šiljastim nosom in bradico — s koničastim banditskim blokukom na glavi. — In na klobuku ima pripet čuden sve tel znak. — Burja bi mi bi-'a bolj simpatična! Tako približ no bi izgledala kakor naša gospodinja D<ib?luška — s kratko pikčasto jopico ter do tla se srajočim, široko nasmbanim kri lom — snežno beli lasje bi ji
uhajali izpod svilene rute — na licu prijazen nasmeh — bur ja že, burja — toda veter! Reci mu, reci ljubi Bogec, naj utihne!
Tema se je zgostila, — še vedno begajo po podu živo-rdeči odsevi iz peči in dežne fcaplje "trkajo" vse glasneje in pogosteje! Ah, ta veter! Prepričan sem, da jih nalašč podi k oknu!
•"Mama, mama, smem prižgati luč?"
"Pa prižgi! — Le glej, da je ne razbiješ!"
Njen glas zveni mirno, vdano, božajoče — mehko kot snežinke. ki še čutil nisem, kdaj se me je katera dotaknila.
Bom kdaj zadovoljen? — Se daj ko je v kuhinji svetlo, si spet želim teme, teme! Poprej s?m slišal smreke — svetloba je zadnšila njih pesem: imel sem lepe misli — pobegnile so. Nič več mi ni tesno pri srcu!
— Pa vendar! — Bom kdaj zadovoljen?
DB. D. 8. DIBICH
(Govorim Slovensko)
45 Afitor Place
Bible Hoom (4th Ave A 8th St.)
New York
Nasproti Wan amaterja
Telefoni: V uradu: GRamercy 7-6946 Na domu: CHelsea 3-2316
Uradne ure: Dnevno od 10 — 1 Ob večerih 5 — 7
sobna, da si izvoli svojo lastno vlado. Toda v tem trenotku nastopi kot obteževlna okol-nost vprašanje narodnih meja. Meje Francije, Nizozemske. Belgrije, Norveške in Danske so br zdvomno jasne Druge ev ropsk* dežele pa bodo morale skozi hude prepire. Hull je dejal
'"Vsi prepiri srlede meja, bo-i do morali počivati p*av do konca borbe, ne srlede na politične pomisleke. Sicer bi morali popolnoma opustiti vso svojo dosedanjo politiko in celo. v nekaterih poirledih prene hati z bojem da uredimo približno 30 do 40 teritorijalnih prepirov. Italijanska formula osvobodilne procedur^ je neizvedljiva, dokler 07/emlje ni za res osvobojeno."
<Iz tega je razvidno, da bodo nekatere osvobojen.' deželp kot na primer, Grčija. Albaniia. Jugoslavija, predvsem pa Če boslovaška. imele priložnost da že ?ako kmalu uvedejo svoj lastni demokratični rržim. ker so le sorazmerno mali deli nji h o vena narodnega ozemlja izven njihovim meja. Pretežni def njihovega ljudstva bo mo eel .glasovati in izbirati pri merni režim, d očim bodo mogla sporna ozemlja počakati d*1 prihodnjih volitev. Mogoče da bo veljalo isto tudi za Bolgari io in 7.i Finsko.
Kupite še danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
ao vključene slr<Wf
slovenske pesmi:
L Podoknlra — rnufkl iU>r > burl-
ton «amoi»pevoTn l. Poidrav — muAkl «hor S. [jthko n -f — ni'.Akl *lxir 4 OtoAkl ivnn — meAant E. Pomladnpka — mpHn.l »bor. t
bariton uncuKtun * I.Ira I. — ti tolo *|>4>ve, tilniki
In mešani cbor 7. Lira II. — ca mrtanl «bor t. AltantRkl otlmrvi — ra mofikl In irn*kl «foor. i haritnn na-mosp»voin ». Kanta ta I* i'tu Ima II* — muAkl zbor
10	Soči — ta aumoffprve, ineftanl
xbnr In apremljevanjcm Klano vira
11	Paalm 29 — za Mrnoaiieve. me-
Aanl ibr>r In spremljevalki« trlaaovlra alt orr*l
CENA SAilO
50 centov
komad
To m koficertiie pmul la moške in mešane zbore, katere Je uglaa-bU in t mmozalribi Izdal MATEJ I* II0LM.IR. organist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Oblo, 1923. NaroČite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLOVEN 1C PCBL. COMPANY
216 West 18th Street Xew York 11. N. Y.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko iz-1 vrši svoje tako nujno potre bno delo v pomoč našim v ' domovini.
: Vabilo na Veselico : PODRUŽNICA ŠTEV. 93, SLOV. ŽENSKE ZVEZE V BROOKLYN, N. Y.
priredi
ZABAVO V PROSLAVO 5 - LETNICE SVOJEGA OBSTANKA
V	NEDELJO, DNE 28. NOVEMBRA, 1943
Začetek točno ob 4. popoldne.
V	DVORANI SLOV. NARODNEGA DOMA
253 Irving Avenue, Brooklyn, N. V.
Xa programu boste nastopile poleg naraščaja članic Miss ANN KEPIC in Miss OLGA TURKOVICU
PO PROGRAMU PLES in PROSTA ZABAVA
NAČRT O'S VOBODITVE
Napisal Carl Hartman
(ONA) — Centralna Evropa bo morala počakati dokler ne bodo njeni trnjevi problemi na rodnih meja razrešeni, predno bo imela priložnost, po vojni, da si izbere svoje demokratične vlade.
Zahodna Evropa, ki ima. o-lwje, demokratično tradicijo in trdne, splošno priznane meje. se minogo prej osvobodila vojaške okupacije.
To je progi am, katerega sta nam razodeli dve izredno važni konferenci č časnikarji zunanjega ministra Cordell Hnl-la, ki je govoril o svojem delovanju 7, zunanjimi ministri Edenom in Molotovom na konferenci v Moskvi. Analiza, ki sledi, navaja le deloma točno njegove izjave, ker velja za večino ITullovih izjav časnikarjem določba, da se ga up sme dobesedno citirati.
Prv: korak k osvoboditvi Evrope mora biti invazija armad združenih narodov. Te bo do ostale na licu mesta tako dol go, da bodo vrhovni komandanti prepričani o tem, da je I politična situacija dovolj stalna in zanesljiva. Politično življenje Evrope se bo torej začelo obnavljati pod egido teh o-kupacijskih armad.
Na vprašanje, da li bo ta vojaška okupacija skupna stvar Britanije, Rusije in Združenih držav, je Hull odgovoril naslednje :
"'To je odvisno od tega, katera vojaška organizacija bc vdrla v deželo in jo osvobodila. Vojaška oblast pa ne bc poskušala postaviti sama tc ali ono vlado, ter jo potem e| silo dižati pokoncu."
V Italii sta bili Amerika in Velika Britanija v tesnem sodelovanju in z odobronjem Moskve, uvedli svojo vojaško vado. Po moskovskem sporazu mu bodo italijanske politične zadeve prišle pod nadzorstvo nošebne komisije treh velesil in Franlcije, katerim bodo po magali predstaviki Grčije in Jugoslavije. ITul jel izjavil o tej zadevi naslednje:
"Nasvetui zbor (omenjena komisija v Italiji) ima začasno le nalogo/da d*rie svoje nasvete generalu Eisenhowerju in komisija za premirje, ki no-, sinje pod njim. To velja za časi
vojaških potez. Kakor hitro pa bo mogoče opustiti vojaško nadzotstvo, bo ta novi zbor prevzel vse."
Ono, kar v Washingtonu imenujejo "italijanska formula" jo Hull oznanil kot zavezniški načrt za bodoče okupacije. Toda dokler je vojaštvo v deželi, so civilne zadeve pod njegovim nadzorstvom.
'Poverjena mu je naloga, da predre v deželo," je dejal Hull "ter vnostavi mir in red. Vse domaČe organizacije Ixxlo dobrodošle, v politične pokreto ki bi mogli nastati pa se ne bo niti najmanj vmesevalo".
Tu je treba omeniti, da naše armade niso nikjer naletele na politični vakuum. Iti tudi v bodoče najbrže ne bodo. Toda dogodki v severni Afriki in Italiji #o pokazali, da kvizlin-gi izgube vso svojo zaslonabo čim začno svobodno derivati domače narodna politične stru je Dozdaj še nismo osvobodili nobenega večjega ozemlja pripadajočega eni izmed vlad v izgnanstvu. Verjetno je. da bo vpliv teh vlad v izgnanstvu presegel vpliv vsakega kvizlin ga, s katerim bi mi mogli poskusiti pobotanje. ITull seveda te zadeve ni hotel obravnavati a j? vendar izjavil naslednjo:
"Vlad v izgnanstvyu je de set. Da li bo vseh 10 prišlo ne zaj k svojim ljudstvom, to ic druga stvar.. Na to vprašanie ne moremo odgovoriti. Morda se bodo nekatere izm?d njih vrnile. V vsakem slučaju na je voi'ja narodov odločilna.''
Moskovska deklarcaija pred videva za Italijo, da bo njena vlada morala postati bolj demokratična, in sicer na ta način, da bodo vstopili vanjo taki elementi, ki so bili vedno nasprotni fašizmu Ker pa ravno li elementi odklonili vkp ko sodehrvanie z Badogliom in s kraljem, je iasno, da bosta ta dva preostanka fašizma mo-rnlno kmalu izginiti. MoskOv «ka deVlaraeiia zahteva polee tega tudi svobodo govora in ^r"-anizimnia. ter odstranitev ^ašistov in njihovih rnsHtncii iz Halijanskega javnega žrvlje-
Po kratki dobi takega pre-hodnega režima bi mora"a biti vsaka osvobojena dežela spo-
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO	ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je ibudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomacati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi it Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo iia svetu. Sedaj je prišel čas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njibo-veča sijaja In močL Pot na dve strani — kakor bi se mogel uasiov knjige prestaviti iz angleščine — je Jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje. Id se tiče sreče milijonov . .Ci-
tanje te knjige je bogato plačano.'*--Tako se je Izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri narocbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order x.i $.............. sa lastnoročno
podpisano(i) knjtsu(i):
MoJe lip« ....................................................
St., ulica all Box št.............................................
Mesto in drŽava...............................................
"Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y.