Dopisi.  Iz Maribora. (Okrajni zastop) in jegov na6elnik Seidl oskrbujeta tudi veliko bišo, kder je  bil poprej: Kreisamt. Nekdo nas je vprašal: ko-  liko ae na leto ondi dobi najeraš6ine in kde so denaiji zaračunjeui ? Ali važuerau prašanju ne  vemo za odgovor! Objavljeai prora6un za 1. 1878. kaže v oddelku za dobodke (Empfange). nRazni dobodki'1 (Verscbiedenes) 100 fl., t. j. sto goldinarjev. V teh 100 fl. bo težko ona najemš^iua.  Hiša in vrt inorata vendar več dati, ali ne? —  Pri zadnji aeji okrajnega zastopa se je Seidl kregal, kako sodnije kazenskih denarjev (Strafgelder)  ne dopoailjajo ve6 srenjam za 8iromake, ainpak fajraoatrom že skoro povsod (? Menda le v Kamci in po enakib županib, kakoršen je bil Seidl, alavno znauih srenjab. Ured.) Zbrani Seidlijanci so sklenoli pritožiti se zoper sodnije pri deželneoi odboru.  Ovadnikora grozdnib tatov, potem viDOgradnim 6uvarjem je lani okrajni zastop podaril 30 fl. Je tudi nekaj. — Železniška poataja Pesnica je tako v stranj8ki kot potisnjeua, da se od at. lenartske okrajne ceste po sila dolgem ovioku zaraore k njej. Vozači so torej začeli veduo bolj voziti po areujski stezi skozi sreuji: Pesnica iu Narauca. Ker je pa zarad nanogib voženj steza vedno popravce potrebua, jo hočete srenji popolnem prepo^edati. Zoper to pa iigo^arjajo: št. Leuart, giad Hrastovec, GruŠ07a, S7. Marjeta, Tragučova in zabtevajo, naj steza ostane in se dobro pupravlja. Aii kdo bi jo naj popra^ljal? Pesnici in Narauci samicua se to ne more naložiti. Enkrat so namislili 070 stezo proglaaiti za do^ozno cesto; ali ker št. lenartski okraj ni hotej dovoliti nobene dopla5e, je 7se bilo zapstonj. Št. Lenartski trg je sicer nekaj malega obečal, a nikoli ne krajcerja ni izplačal. Srenjčani pri S7. Marjeti in 7 Giušovi želijo, naj bi se proglasila za okrajno cesto (Bezirksstrasse). Temu se pa U8ta7lja okiajni zastop, ker bi steza 7eljala 12.000 fl.' in z odkupom zemljišč celo 16.000 fl. Zato bodo za 7zdržanje omenjeue steze skušali sesta^iti in pridobiti pripomoS ali konkurenco 7seh, ki želijo, da cesta še dalje ostane in se po potrebi popra^lja. Stioški bi se torej vrgli na tiste, ki 070 stezo najbolj potrebujejo. Leta 1875. so začeli Murino strugo popra^ljati, da bi povodnje ne delale toliko skode, kakov do sedaj. Popra7ljenje se ima 7 20 letib zgotoviti in bo stalo 1,530.000 fl. razun tega pa še 35.000fl.zaohianjanje dodelane popra^e. Mariborski okraj doplačuje samo 23 fl. vsako leto, Sedaj hočejo začeto delo pospešiti in ga 7 10 letib dokoučati in je toiej nas okraj sklenil 46 fl. doplače^ati. Regalirauje Mure je res drago in želeti je, da ne bodo denarje7 zapstonj v Muro spogaujali! Iz Rečice v Savinjski dolini. (Pozi^). Slo7enec 7 cerk^i rad sam poje pa tudi rad poslnša umetno petje pri orglab. Sedaj pa je zlasti za no7ega orgla^ca 7elika sitnoba, ker nikdav ni do^olj cerk^enib pesnij priskrbljenih. Teža^a je tem 7e5ji, ker skoro po^sod diuge nape^e in druge pesni poj6. Želim torej 7 tej zade^i slo^enskim orgla^cem nekoliko pomagati iu ob enem precejšnjih slo^enskib pesnij in nape707 goto^ega pogina oteti z tem, da jih 7 posebni zbirki tiskane izdam. Sklenil sem 7 dogo^oru z nekaterimi slovenskimi pesniki in skladatelji izdajati 7eliko zbirko slo^enskib cerk^enib pesnij. Ta zbirka bo obsegala: a) celo cerk^eno leto, b) mrt7aške pesni, c) Matere božje in drugib S7etniko7 pesni, d) blagoslo^ne pesni, e) pesni zaposebne piiložnosti,/) meše,g) obbajilne in druge pobožne pesni. Pozivljam torej slo^enske oigla^ce, naj nii blago^olijo o tej zade^i 87oje misli naznaniti in mnogo pesnij doposlati. Ce mogoče, se pri pesnih naj imenuje pesnik, pri napevih pa skladatelj. V zbirko se bo uvrstilo tudi mnogo uže natisnjenih pesnij, toda 7saka bode prej morala prestati ostro kritiko. Da torej kaj prida na dan spravimo, pozi^ljam uljudno na obilno in brzo udeležbo. S r c č k o P i r c, učitelj in orgla^ec na Rečici pošta: Prassberg. Iz Runča pri Veliki nedelji. (Slabo drcvo iodi slab sad); tej rcsnici imamo tukaj no7 dokaz. Premožen kmetski siu je svoje dni snubil bodikaj viničarsko bčer ter je ž njo 7 kratkem 7se zapra^il zra^en pa7e5 malo^rednib otrok dobil, ki so posebiio učiteljem delali mnogo sitnob. Predrzna mati je cel6 eakrat učitelju zaušnico dala, ker je njenega pagla^ca hotel kazniti. No, sedaj je ta pagla^ec dorastel 7 tata. Imeli so ga neda7no že 10 dni 7 Ormužu zapitega 7 kaihi. Pri odbodu iz zapora je pa zopet začel krasti in ]e nekemu ko7a5u fajfo 7zel. Komaj je prišel domu, že je šel na no7O krajo. Nekej ubogej 7ini5arici je na 2 sežnja od tal 7isoke dile 7lezel in odnesel 7se meso od ene 87inje, tudi kožo je 7zel seboj. Nekaj mesa so potem doma skuhali in kolikor ga niso pojedli, shranili na sosedo^i ko7a5nici, siro^o meso pa poskrili pii drugem sosedu in sicer na hle^u 7 slami. Vendar tatbina se je brž iz^edela in tat ugrabljen. Srditi ljudje so mu roke zvezali, na hrbet namesto ,,burmosa" djali ukradjeno 87injsko kožo, črez rame pa obesili meso. Tako so ga gnali zopet 7 Ormnž 7 kajho! Iz Koroškega. (Razne n ovoati). VCelovcu imajo, kakor drugod, katoliški rokodelci 87ojo posebno diušt^o. Takadrušt^a so neizmerno koristna. Marsikateii rokodelec je tako 7ero ohranil, časno in 7ečno sie6en postal, ki bi sicer bil zgubljen. Letos so ti rokodelci imeli pielepe duho^ne 7aje, katere je 5. g. Š^arcel iz št. Andreja 7odil. To je re8 najbolj§a pripra^a na 7eliko no5! — Koroška branilnica je že precej bogata in ima 7sako leto mnogo čistega dobi5ka, iz katerega daruje raznim blagonosnim namenom in za^odom 7eliko lepega denarja. Lani je razdelila 43.470 fl. Tudi je za sta^ljenje kmetijske in rudarske šole dala 53,000 fl. in je sedaj 7oljna na pozidanje posebne 7elike palače za zgodo^ioski muzej, zgodo^insko drust70 in obrtnijsko d^orano posoditi denarje7 brez obresti. Vse to je pra7 h^ale 7redno, želeti je še, da bi bianilnica tudi na 87oje uboge upnike zmislila in začela posojila dajati proti menjšim obrestim! — V gornjem Koroškem je začel legar hudo razsajati, mnogo ljudi je že umrlo. — Mesto št. Vid pretresa 7e5en strah pred tati in požigalci; 7 malo dne^ih so 5—6krat Z7ono7i dali glas, da gori. — Posebna nesreča se je 13. t. m. zgodila blizu Veliko^ca. Istega dne sta se namre6 nek kmet iz št. Kancijanske fare in njego^a žena peljala iz sejma 7 Veliko^cu ua 70zičku, pred katerim je bil še mlad konjič 7prežen. Na bližnjem bribu spusti za^or, 7ozič prestraši konja, ki naglo uide nazdol, poškodi 7eč 7oze7. Kmetico 7iže iz 7oza 7 graben, kmetu pa polomi roke in noge, ko se je naposled 7oz nanj zvrnil. — Pri kmetijski družbi 7 Celo^cu morajo sedeti precejsnji prijatelji oderuhov, ker so nas^et g. Gorgey-ja, naj se poddružnica potegne za upeljanje oderuških posta7 za7rgli. To so nam lepi prijatelji kmeto7, katere oderubi najnesramuiše odirajo. Iz Središča. (f G. A. Seinko7i5). Nemila | siurt nam je zopet pobrala odličnega narodnjaka ; in moža značajuega, kakoršnib slo^enski narod žalibog še jako pogreša. Preteklo soboto 23. t. m. je umrl na plnčiii bolezni g. Andraš Seinkovič, c. kr. poštar, cerk^eni kljuSar, bivši župau itd. 7 7sakem oziru kin5 in ponos narodnemu Središču, 7seskozi ob5e6islan poštenjak. Zgubila je 7 njem cerke7 ^eme^a sina, narodnost ne^stiašenega branitelja. znanci njego^i pa prijatelja dragega pa nepozabljenega; kajti rajni se je odliko^al po 7ernem in blagem srcu in po Sistetn in odkritem znaSaju, kar morajo tndi njego^i najhujši nasprotniki priznati. Za mnogobrojno rodbino, za celi narodni trg in prijatelje in znance 78e je zguba sicer britka pa naše 7 žalost 7topljena srca hladi 7saj nekoliko 7endar le tnisel, da je smrt rajnemu okrajšala hudo bolezen in črez 7se grenko doma5o ži7ljenje. Naj poči^a 7 miru! Iz slovenskih goric.