Hladnikia 12: 107-113 (2001)
-A---------107
Pokljuška smrekova barja - prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
Spruce mires on the PokIjuka plateau - a contribution to the biodiversity of wood,and* Lado Kutnar
Gozdarski inštitut S.ovenye, Večna pot 2. SI-,000 Ljubljana, E-niail: Jado.kut„ar@fiozdis,i
geogr. Carex brizoides, RhytidiadelphoL"SZZ, ^ Pg"° ^nsohnü-Piceetum v jasno izraženi prehodni Upi	'^-Pweetum. Med „jim. se pojavljajo tudi nekateri rclativ
var. ■no
Sphagno-Caricetum rcstratue, TrichoSJ^ltl ^ ^T- ^^o-Pine-Seogr Carex brizoides, Rhytidiadelpho h e^/>^™We Äc^'T^^^ ^ are relatively quite clear expressed	described some transitional types which
X. Uvod
Med sfagnumska barja uvrščamo poleg pravili visokih barij tudi smrekova barja V Sloveniji so smrekova barja v primerjavi s pravimi visokimi barji relativno slabo raziskana (Zupančič 1982, 1994, 1999). Pri njih je opazen prehodni značaj, saj se mešajo tako ombrotrofm, kot tudi minerotrofni elementi. Zaradi mozaične zgradbe je njihova prostorska in ekološka opredelitev precej nejasna. Tudi v sinsistematskem pogledu lahko smrekova barja uvrstimo v različne fitoceno-zc, ki lahko predstavljajo tudi posamezne razvojne stopnje. Smrekova barja kažejo neenotnost tudi v rastnih razmerah smrek, kar je verjetno posledica zelo različnih talnih in hidroloških razmer.
Smrekova barja sodijo v skupino občutljivih biotopov (Zupančič 1996), zato je njihov obstoj zaradi človekovih posegov v okolje in naravnih procesov pogosto ogrožen.
Namen raziskave je bil: - Spoznavanje rastiščno-vegetacijskih značilnosti smrekovih barij.
- Ugotavljanje biotske raznolikosti barjanskih smrekovij in prehodov v sosednje tipe vegetacije.
2. Objekt raziskave in metode
Raziskava je potekala na smrekovih barjih na pokljuški planoti (okoli 1200 m n. m. v). To so ena izmed najjužnejših barij v Evropi (Bragazza 1993 (1994), Gerdol & al 1994, Toman 1995, Alber & al 1996 Bragazza 1996, 1997, Bragazza & al. 1998),' Nahajajo se med pretežno strnjenimi gozdovi, v katerih z več kot 95 % v lesni zalogi prevladuje smreka. Smrekov gozd na Pokljuki je v nemajhni meri posledica delovanja človeka, saj je Še pred intenzivno proizvodnjo Železa v fužinah tu prevladoval bukov gozd (Budnar-Tregubov 195ga 1958b, Sercelj 1962, Culiberg & al. 1981)' Do dodatnega zmanjšanja deleža bukve je prišlo tudi v preteklem stoletju, saj so z načinom gospodarjenja pospeševali smreko zaradi njene uporabnosti in ekonomskih razlogov.
108
L, Kutnar: Pokljuška smrekova barja - prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
Zaradi mraziščnega značaja pokljuške planote pa je bil delež smreke tudi že pred intenzivnim vplivom človeka relativno velik. Domnevno avtohtona rastišča smreke na Pokljuki so prav barjanski ekosistemi in njihova obrobja.
Raziskava je potekala na šestih po izgledu različnih smrekovih barjih na Pokljuki. Na njih smo razmestili 6 nizov, znotraj katerih smo sistematično razporedili po 7 ploskev velikosti 2x4 metre. Nize ploskev smo razmestili tako, da so kar v največji možni meri pokrivali pestrost prehodov barjanskega sm-rekovja v sosednje tipe.
Vegetacijo 42 ploskev smo popisali po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet 1964). Popise smo izdelali ločeno po vertikalnih plasteh: mahovni, spodnji in zgornji zeliščni plasti, spodnji in zgornji grmovne plasti, spodnji in zgornji drevesni plasti. Ocene zastiranja smo modificirali po vari der Maarelu (1979).
S pomočjo paketa PC-ORD (McCune & Mefford 1995,1997) smo oblikovali skupine
podobnih ploskev. Osnova za oblikovanje skupin je bila floristična sestava, stopnja zastiranja posameznih vrst in vertikalna členitev. Pri razvrščanju v skupine (klastrs-ka analiza) smo kot metodo hierarhičnega združevanja uporabili maksimalno metodo ali metodo polne povezanosti ("Complete likage" ali "Farthest neighbor"). Kot mero podobnosti smo uporabili S0rensonov indeks. Z DCA ordinacijo ("Detrended Correspondence Analysis") smo analizirali glavne strukturne gradiente vegetacije. DCA analizo smo izvedli s PC-ORD programom.
3, Rezultati
Prehodni značaj obrobij barij proti strnjenemu smrekovemu gozdu na trdinskih tleh se kaže v pestrih talnih razmerah. Šotnim tlem praviloma sledijo oglejena tla, ki prehajajo v talno združbo distričnih rjavih tal, rjavih opodzoljenih tal in podzolov na mešani moreni (Urbančič & Kutnar 1997). V
■SI. 1: Skupine podobnih ploskev na osnovi floristične sestave in vertikalne zgradbe Legenda:
A - Sphagno-Pinetum mugo, B - Sphagrw-Piceetum var. geogr. Čara brizoides, C - Rhytidiadclpho loni-Piceetum, E - Sphagno-Caricetum rostrulae. D in F - prehodna tipa
Fig. 2: Groups of similar plots based on Ihe floristic composition and vertical structure Legend:
A - Sphagno-Pinetum mugo. B - Sphagno-Piceetum var. geogr. Carex brizoides, C - Rhyiidiadelpho lom-Piceetum. E - Sphagna Caricetum rostratae, D and F - transitional types
Hladnikia 12: i07-1 ¡3 (20(1 n

109
Značilne vrste po skupinah podobnih ploskev so-Skupina A:
S:T TUrri'	MU* «* Oxycoccus palustris Pers.:
--------------H^«,«^^,________
»vranu«, Scopanum (L.) Hedw. Poa alpina L. Skupina E:
Sloke, e, Wit,.	^ schwaegr ^	a >scfmae
Cl^rU ,., Calhefgon	(Hcdw, Kindb, ,,,	^ (De Nog ^
skladu s pestrimi talnimi in drugimi rastiš-čntmi razmerami se pojavljajo tudi različni tipi vegetacije (si. J, 2).
Na domnevno avtohtonih smrekovih rastiščih se pojavlja smrekovje s sfagnumskimi mahovi (Splmgno girgensohnii-Piceetum R Kuoch 1954 corr. Zupančič 1981 var. geogr. Carex brizoides) Zupančič 1982 1995) (skupina B).
Na obrobju barij ti prehajajo v strnjene smrekove sestoje (Rhytidiadelpho lorei-Piceetum (M. Wraber 1953 n nud ) Zu pančič (1976) 1981 em. 1999) in ponekod naprej v smrekove monokullure na nekdanjih rastiščih jelovo-bukovih gozdov (Ho-mogyno sylve.stris-Fagetum (MarinČeket al 1992) (skupina C).
Na nekaterih barij se pojavlja ruševje s sfagnumskimi mahovi (Sphagm-PineHmmu-go (B artscb 1940) R. Kuoch 1954 (skupina A) V sredini drugih barij pa smo ugotovili združbo kljunastega šaša s sfagnumskimi
mahovi (Sphagno-Caricetum rostratae Steffen 1931) (skupina E). V isto skupino smo uvrstil, tudi ploskve, na katerih prevladuje srhki saš (Carex davalliana Sm.) ali alpski mavček (Trichophorum alpinum (L.) Pers )
Poleg omenjenih pa smo ugotovili tudi dve prehodni skupini med C in D. Opredelili smo ju kot skupini D in F (si. 1, 2).
Slika 2 prikazuje ordinacijo ploskev oz skupin podobnih ploskev v dvorazsežnem prostoru (os 1 in 2). Fitocenoze vlažnejših rastisc se pojavljajo v spodnjem delu slike Vlažnost tal je v negativni korelaciji z os-
Iz slike 2 je razvidno, daje stopnja zastiranja drevesne plasti največja v skupinah L m D, saj so to pretežno ploskve znotraj strnjenega smrekovega gozda. Vektor zastiranja drevesne plasti je v pozitivni korelaciji z osjo 2. Vektorja grmovne in mahovne plasti pa sta v negativni korelaciji z osjo 2 Tako je stopnja zastiranja teh dveh plasti na-
110
L, Kutnar: Pokljuška smrekova barja - prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
oa 1
SI. 2: DCA ordinacija raziskovanih ploskev glede na skupine za os 1 in 2. Prikaz vektorjev stopnje zastiranja drevesne, grmovne, zeliščne in mahovne plasti.
Fig. 2: DCA ordination of the research plots according to the groups for axes 1 and 2. Vectors of the tree, shrub, herb and moss layer cover are shown.
¡večja proti ploskvam, ki pripadajo asociacijam Sphagno-Pinetum mugo in Sphag-no-Piceetum var. geogr. Carex brizoides (skupini A in B). Hkrati s tem pa se v tej smeri zmanjšuje stopnja zastiranja drevesne plasti.
Vektor zeliščne plasti je v pozitivni ko-relaciji z osjo 1, tako da stopnja zastiranja te plasti narašča v smeri proti skupini E (Sphag-no-Caricetum rostratae).
4. Zaključek
Smrekova barja na Pokljuški planoti so zelo mozaično grajeni ekosistemi. V ekološkem in vegetacijskem pogledu niso enotni. Znotraj njih se pojavljajo različne fito-cenoze, za katere lahko ugotovimo značilne vrste. Na meji med proučevanimi barji in njihovo okolico se pojavljajo tudi prehodni tipi vegetacije z relativno jasno izraženimi
Hladnikia 12:107-113 (2001)
111
specifičnimi rastiščnimi razmerami. Skupine podobnih ploskev, ki smo jih uvrstili v posebne fitocenoze, se med seboj dobro razlikujejo tudi po vertikalni zgradbi sestojev.
Zaradi specifičnih florističnih, vegetacijskih in heterogenih rastiščnih razmer so smrekova barja na Pokljuki pomembna iz vidika biotske pestrosti. V pretežno gozdnati krajini, v kateri prevladujejo smrekove mono-kulture, predstavljajo smrekova barja in druga barja habitat večih potencialno ogroženih rastlinskih vrst.
5. Zahvala
Za pomoč pri pripravi in izvedbi raziskave se zahvaljujem mentorju prof. dr. Andreju Martinčiču z Oddelka za biologijo BF in dr. Mitji Zupančiču z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Za pomoč pri določevanju nekaterih višjih rastlin se zahvaljujem mag. Andreju Seliškarju z Biološkega inštituta ZRC SAZU. Hvala tudi sodelavcem Gozdarskega inštituta Slovenije, ki so pomagali pri postavitvi raziskovalnih ploskev in drugih terenskih delih.
6. Summary
The peat bogs on Pokljuka, Slovenia are among the most southern bogs in Europe. Among the peat bogs, in addition to true raised bogs, we also have spruce mires which in Slovenia are poorly investigated (Zupančič 1982, 1994). These are transitional hogs with a mixture of the ombrotrophic and mmerotrophic elements. Their spatial and ecological determination are quite unclear. In the phytosociological sense the spruce mires also belong to different phytocoenosis might be at different stages of progression Because of very different conditions spruce growth is very variable.
Wc. researched the spruce mires on the Pokljuka plateau in the Julian Alps in Slovenia (altitude 1200 m). They are situated in the serried secondary spruce forest with more than 95% of Norvay spruce (Picea abies (L.) Karst.) of the growing stock. On the Pokljuka plateau the predominantly spruce forest is mainly a result of forest management.
The study was carried out on 6 different spruce mires on the Pokljuka plateau The vegetation of the 42 plots was surveyed according to the standard Central European method (Braun-Blanquet 1964). Clusters of similar plots were defined based on the flonstic composition, cover degrees and vertical structure, by the computer package PC-ORD (McCune & Mefford 1995. 1997). The main compositional gradients in vegetation were extracted by detrended correspondence analysis (DCA).
In accordance with the heterogeneous site conditions we found different types of vegetation (Fig, I, 2). We described some spruce forests with Sphagnum moss (Sphagna girgensohnii-Piceetum R. Kuoch 1954 corr. Zupančič 1981 var. geogr. Carex brtzoides) Zupančič 1982, 1995) on supposedly autochthonous sites (group B).
On the edges of mires they melded into the serried spruce forest (Rhytidiadelpho lor-ei-Piceetum (M. Wraber 1953 n. nud) Zupančič (1976) 1981 em. 1995) and, furthermore, they merged into spruce monocultures on the previous sites of Homogyno sylvestris-Fagetum (Marinček et. al. 1993) (group C).
In the centre of the mires we found Sphagno - Pine turn mugo (Bartsch 1940) R Kuoch 1954 (group A) or other vegetation: Sphagno-Caricetum rostratae Steffen 1931 and types where Carex davalliana Sm. or Trichophorum alpinum (L.) Pers. (group E) dominate.
We also found some transitional types between C and E (groups D and F) (Fie 1,2).
112
L, Kutnar: Pokljuška smrekova barja - prispevek k pestrosti gozdnatega prostora
The transitions between mire vegetation-al types are very mosaic. Because of the very specific floristic, vegetational, and heteroge-
neous site conditions, the spruce bogs on the Pokljuka plateau contribute greatly to the biodiversity of mostly monoculture forests.
7. Literatura
Alber, K., Bragazza, L., Gerdoi., R„ 1996: Ein Beitrag zur Moortypologie am südlichen Rand des Sptatfuum-Moorareals in Europa. - Phyton, 36 (1): 107 - 125.
Bragazza, L„ 1993 (1994): Seasonal changes in water chemistry in a bog on the southern Alps - Suo 44 (4-5): 87-92.
Bragazza, L„ 1996: Delimitation of the aerobic peat layer in a Sphagnum mire on the southern Alps. -Oecologia Montana, 5: 41-46.
Bragazza, L„ 1997: Sphagnum Niche Diversification in Two Oligotrophy Mires in the Southern Alps of Italy. - The Bryologist, 100 (4): 507-515.
Bragazza, L„ Alber, R„ Gerdol, R„ 1998: Seasonal chemistry of pore water in hummocks and hollows in a poor mire in the southern Alps (Italy). - Wetlands, 18 (3): 320-328.
Braun-Blanquet, J„ 1964: Pflanzensoziologie. - Grunzüge der Vegetations Kunde, Springer, Wien, New York.
BudnaR-Tregubov, A., 1958a: Palinološko raziskovanje barij na Pokljuki in Pohorju. - Geologija 4197-220.
budnar-tregubov, a., 195Rh: Palinološko raziskovanje barij na Pokljuki. - V: Treoubov, V. (ur.). Kompleksna raziskovanja smrekovih sestojev na Pokljuki.- Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana: 21-31.
Culiberg, m., Šerceu, a., Zupančič, m., 1981: Palynologische und phytozönologische Untersuchungen auf den Ledine am Hochplateau Jelovica. - (Palinološke in fitocenološke raziskave na Ledinah na Jelovici), Razprave IV. razreda S AZU, 23 (6): 171-193.
Difrssen, K., 1992: Klasse: Oxycocco-Sphagnetea. - V: Oberdorfer, E. (ed.): Süddeutsche Pflanzengesellschaften, Teil I: Fels- und Mauergesellschaften, alpine Fluren, Wasser-, Verlandungs- und Moorgesellschaften, Gustav Fischer, Jena, Stuttgart, New York: 273-292.
Ferugoj, A., 1989: Razvrščanje v skupine. - Metodološki zvezki 4, Raziskovani inštitut, FSPN, Ljubljana.
Gerdol, R„ Tomasseli, M., Bragazza, L., 1994: A Floristic-Ecologic Classification of Five Mire Sites in the Montane-Subalpine Belt of South Tyrol (S Alps, Italy). - Phyton 34 (1): 35-56.
Grosse-Brauckmann, G., 1996: Classification of peat and peatbogs in Germany and its botanical, ecological and pedological foundations. - V: Proceedings of 10th International Peat Congress, maj-junij 1996, Bremen, International Peat Society, German National Committee, Stuttgart s 21-38.
Martinčič, A., 1996: Barja (Mires). - V: Narava Slovenije, stanje in perspektive. Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije, Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 122-132.
Maarel, E. van der. 1979: Transformation of cover-abundance values in phytosociology and its effects on community similarity. - Vegetatio, 39 (2): 97-114.
McCune, B„ Mefford, M. J., 1995: PC-ORD - Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 2.0. -MjM Software Design, Glenden Beach, Oregon, USA.
McCune, b„ Mefford, M. j., 1997: PC-ord - Multivariate Analysis of Ecological Data, Version 3.0,-MjM Software Design, Glenden Beach, Oregon, USA.
Prieditis, N., 1993: Spruce forests (ass. Sphagno girgensohnii-Piceetum (BR.-BL. 39) POLAK 62) on excessively moistened peatlands in Latvia. - Acta Societatis Botanicorum Poloniae, 62 (3-4V 199-202.
Sercelj, A., 1962: Zgodovina gozda v dolini Triglavskih jezer. - Varstvo narave, 1: 45-56.
Hladnikia 12: 107-113 (20011
T°ISSSS^SSSSSSiV: ?mtlz1' °<"»
POS M-JEP 04667. l »5 Ijl^ 327 Sf ^ * M">","'<*>' »»»"2-.
Slovenije - Kataster značilnih ckos. te Z Slov^f 71 " 0Va raJomzaciJ« ekosistcnil>v biologijo, Biološki inštitut ZRC S^uSana ^ Pr°Jekta: MAKnNC* A )' BF
ogov Slovenije, Ljub^S'95	^^ °	dCdiŠiim	D™«vo ekol-
S Sir £0Zd°Vi S'0Wn,jC ^ -	- SA2U Razred » „t,