Šmtjmke NO 28. april 1999 letnik: VI M cena: 150 SIT poštnina plačana pri pošti Šentjur Petra VOGA s.p. Drofenikova 16, 3230 Šentjur Tel.: 063/740-152 SM: 041/733-268 £aJE, NOVOST,. NAGRADE, POPUST,, članske ,zkAznic; V naši optiki vam nudimo: okvirje vseh vrst za korekcijska očala - sončna očala kolekcija '99 • vse vrste stekel za korekcijska očala - servis optičnih pripomočkov kvalitetne mehke korektne leče 4 - jsčunalniško vodenje podatkov čistila in ostali pribor za očala in leče - lupe, daljnogledi onezpuiofl vis otm svetova** S NOVO ■ NOVO ■ NOVO ■ NOVO ■ NOVO r STROKOVNI ZDRAVNIŠKI PMIBI Šentjurske NOVICE Leona Dobrotinško 27, 3230 Š6NTJUR •J lij !VJJ iifk.-’ 2JdJ J J J_j Gaberšek Milan, Šentjur (063) 746 110, Šmarje (063) 821 918 » VULKANIZERSTVO » AVTOPRALNICA « AVTOOPTIKA « OBNOVA GUM « BISTRO » NAJVEČJA PONUDBA GUBI IN PLATIŠČ AKCIJA ALUMINIJASTA IN JEKLENA PLATIŠČA Drolenikova 16 [v Tržnici). 3230 ŠENTJUR tel.: 743-509, 041 759 882 NA NOVI LOKACIJI e ŠIVANJE PO MERI e SVETOVANJE MODNEGA OBLIKOVALCA • PRODAJA IZDELKOV IZ LASTNE PROIZVODNJE Izdelujemo vsa oblačila za ženske, moške in otroke -za maturante - za birmance in prvoobhajence -poročne obleke - gostinske uniforme UGODNI PLAČILNI POGOJU DELOVNI ČAS: PON.. SRE.. PET.: 8-16 TOR.. ČET.: 8-17 HMAST JAGER Proseniško 14, Šentjur PROIZVODNJA LAMELNEGA PARKETA Na zalogi več vrst parketa ter zaključnih letev! Na voljo smo vam ves dan! Tel.: 749 01 80, fax: 749 01 81 Srbija Neki Švicarje izračunal, daje človeštvo v zadnjih 5000 letih imelo okrog 14.000 vojn, v katerih je pobilo preko 3 milijarde svojih sozemljanov. Pa se ta katastrofa ni dogajala le nekje v daljni preteklosti, spomnimo se samo okrog 100 milijonov žrtev druge svetovne vojne, pa tudi nepreštetih žrtev okrog različnih 50 spopadov, ki se na svetu zgodijo vsako leto še dandanes. Kaj se godi z nami, da se kljub vsej grozljivi pameti in znanju še vedno tako radi pobijamo med seboj? Le kakšen hudič obsede človeka, da začne streči po življenju svojemu sosedu, s katerim je doslej živel lepo v miru, ali nacijo, da pošlje nad bližnjo ali daljno človeško skupnost svoje odrede smrti? Takšne misli so mi rojile po glavi te pomladne noči, ko me je prebujalo srh vzbujajoče hrumenje Natovih letal, ki so se vračala v Avian. Televizijske slike eksodusa beguncev in bombnih razdejanj niso niti senca tistega, kar daje ta nočni stik z vojno. Televizijska smrt je nekaj tako vsakdanjega, da je več ne morem jemati resno, hrumenje letala je nekaj drugega, je otipljiva vojna, je smrt, ki se čuti. Toda le do jutra. Ko vzide sončna luč in pod oknom zasije v vsem svojem razkošju cvetoča češnja, srhljiv letalski hrup pa zamenja vsakdanji trušč s ceste, se moreče doživete otroške slike vojne, streljanje pod oknom domače hiše, zaklani možje v obcestnem jarku in vozovi kot z drvmi naloženimi mrtveci nekje na Kordunu, razblinijo v slike s televizijskih zaslonov. Je v Srbiji prava vojna iz nočne more? • Natovi izstrelki takorekoč do milimetra natančno zadevajo strateške cilje, tiste brez “žive sile", nekdo je rekel, da raketo usmerijo tudi skozi okno bunkerja, če je treba, kar pa očitno Srbov sploh ne gane. Eni žurirajo na ulicah, drugi s svojimi telesi radostno branijo mostove, prepričani, da bo Nato dosledno spoštoval, česar njim pravzaprav ni mar - pravico do življenja, tretji se grejo vojno zares, daleč vstran, na Kosovem, kjer pojejo puškina kopita in noži, večina pa ima vojno, podobno kot jaz, za nadaljevanko na TV ekranih, neresnično in do kraja inštrumentalizirano. Komaj resnično slutimo, kaj pomeni milijon beguncev, 100, 1000 ali 10 000 mrtvecev. Smo pa vzhičeni, eni, ko zvemo, da so natovci rešili tudi edino svojo žrtev, pilota “nevidnega” bombnika, drugi, ker bo zibelka srbstva vsak hip dokončno očiščena, tretji, da so sploh še živi. To je vojna, ki ni vojna; je nek čuden splet sprevrženosti duha človeštva, ki mu ni videti konca in seji ni mogoče izogniti. Ni se bilo mogoče izogniti nekaj deset žrtvam v slovenski vojni in ni se mogoče izogniti bombardiranju Srbije, kot ni mogoče spregledati tragedije kosovskih Albancev. V času mojih otroških let je veljak katoliške vasi navdušil svoje mladce in jih popeljal naravnost nad pravoslavne sosede onkraj potoka (podobno kot danes na Kosovem), moderen svet pa imajo v šahu elektronski stroji, prst na vrhovnem sprožilcu pa drži nekdo v Bruslju ali kje drugje. A brez smrti še vedno ne gre. Tarča je še vedno človek. Smrt ni nikoli lepa. Mnogo je napisanih besed, ki govorijo drugače, tudi naš slovenski poet je nekoč rekel, da bi za svojo stvar “hotel še enkrat umreti”. Ampak mu ne verjamem. Svojo pesem je napisal takrat, ko je bil poln življenja, ko je gorel in bil verjetno prepričan, da je večen. Če sem nekoliko hudoben, morda je poskušal le prepričati dmge, da umrejo namesto njega, če res drugače ne gre. Kot to danes počne srbska TV, CNN..., ali je leta 1991 počel Kacin. Svetosti oziroma nedotakljivosti življenja očitno nikoli ni bilo in je ne bo. V dilemi pritisniti na sprožilec ali ne, bodisi v Bruslju ali v sosednji vasi, je največkrat le skrita računica; cena lastne glave in cena manjšega zla. Dilema bombnih napadov na Srbijo je dilema Hirošime, dilema izbire manjšega zla. Nekdo daleč nekje odloči, mora odločiti, vsi pa smo zraven, vedno, na eni ali drugi strani. To je maščevanje sodobne elektronike, ki ne dopušča zapečkarske brezbrižnosti pod cvetočo češnjo ali palmo, kjerkoli na zemeljski obli. Vedno smo sokrivi. F. K. Mešcanf^e in meščani! Mestni svet %$ Šentjur Vam čestita za Jurjeve in prvomajska praznike! .A Mestni svet ObmeČNo organizacija Združene liste socialnih demokratov ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, čestita vsem članom ZLSD in občanom občine Šentjur. Območni odbor ZLSD Šentjur ( ^ Maslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 25. maja 1999 v------------------------) Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, kije vračunan v ceno. Naslova uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur; D. Kvedra 11, Šentjur. Telefon: 743-561, 741-500. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-601-24123. OBČINSKA POLITIKA H —1 Dve seji Občinskega sveta -končno znano, kdo Je oblast in kdo opozicija! Združena lista v koaliciji z SKD? Čeprav na marčevski seji (29. marca) Občinski svet še vedno ni bil konstituiran, ni še imel statuta in poslovnika ter komisij in odborov, je dal župan na dnevni red več pomembnih točk, med njimi zaključni račun proračuna za preteklo leto in pa prvo izvedbo predloga proračuna za letos. Ali gre pri tem “prehitevanju po desni” za pridnost, ali zgolj za taktično potezo župana, kako pridobiti podporo občinskih svetnikov (oziroma opozicijo več ali manj žejno prepeljati preko vode), ki formalno še vedno ne vedo, ali so na oblasti ali v opoziciji. Gre seveda za del svetnikov iz vrst SDS, ki še vedno računajo, da bodo tako ali drugače tudi brez koalicijske pogodbe dobili svoje mesto pri občinskem koritu. V največji dilemi je vsekakor svetnik SDS Branko Oset, ki je dobil mamljivo ponudbo za neprofesionalnega podžupana, zdaj pa vsaj na formalni ravni nič ne kaže, da bo do njene realizacije res prišlo. V kuloarjih se sliši, da bo SKD z njegovo pomočjo poskušala sprejeti ključne občinske akte, šele potem pa bo odločila, če je njegova vključitev v oblastno strukturo brez načelne podpore SDS, sploh smotrna. Pobude in vprašanja Točko je pričel Artnak (LDS) in to presenetljivo, pravzaprav s pohvalo občinski upravi za prejete odgovore. V celoti seveda ni bil zadovoljen, a je le dobil nekaj pojasnil. Tako smo zvedeli, da se bo lastništvo Kulturnega doma v Slivnici šele ugotavljalo in sicer na osnovi vložkov. Z reševanjem problema lastniških deležev občanov in Občine v telefonski infrastrukturi pa nikakor ni bil zadovoljen. Kljub županovemu pojasnilu, da se v Državnem zboru sprejemajo ustrezni predpisi, je Artnak vztrajal, da je glede tega potrebno v občinskem svetu “narediti cirkus” in tako pripraviti teren za pravično privatizacijo Telekoma. Svetniki so ga pri tem podprli in tako je na naslednjo sejo OS bila uvrščena tudi ta problematika. Hkrati naj bi na dnevni red naslednje seje prišla tudi šentjurska Kabelska televizija. Predlagatelj slednje točke je bil Robert Maruša (SKD), ki je presenetil svoje svetniške kolege z mnenjem, da s šentjursko KTV ni nič narobe in da ima Jerovšek zanjo vsa potrebna dovoljenja, čemur pa niti Marija Rataj, vodja pristojnega občinskega oddelka, ni mogla verjeti. Res bo zanimivo slišati, kaj sta Jerovšek in Maruša novega “naštrikala”. Janez Škoberne (SLS) se je precej razjezil nad odgovorom glede odgovornosti za poškodbe na regionalni cesti proti Dramljam, ki jih je povzročil Telekom. Še enkrat j e najodločneje zahteval, da se mu odgovori, kdo je dal soglasje za tista dela in kdo bo saniral škodo. Z odgovori na svoja vprašanja pa ni bil zadovoljen tudi “neodvisni” bivši župan Pungartnik, ki tokrat na lastni koži čuti lahkotno brezbrižnost občinske uprave, kakršno je v prejšnjem mandatu prakticiral sam. Senica (SKD) je precej zatežil glede sanacije kamnoloma in pa zlasti še ceste Planina - Praprotno, kije poleg tega, daje obupno slaba, zdaj padla še v “žaljivo” kategorijo javne poti. Prave rešitve za njegov problem ni bilo nakazane. Koleševa(LDS) se je ponovno zavzela za občinski štipendijski sklad in za šentjurski kulturni dom. Žafran (SDS) je hotel vedeti, kdo je z državnim denarjem gradil v Slivnici turistične sobe, kijih zdaj nikjer ni. Skratka, ta točka je bila tokrat bolj dolgočasna. Očitno so svetniki le spoznali, da gre več ali manj za jalovo početje, ki tudi k osebni promociji predlagatelja več ne služi, če njegove pobude ne povzamejo Šentjurske novice. Zaključni račun zavrnjen. Čigav je Cveto Erjavec? Še pred razpravo o zaključnem računu seje razvila polemika, ali ima novopečeni predsednik Nadzornega odbora Mirjam Bevc, generalni direktor Alposa, pravico podpisati poročilo tega odbora, če njegovega predsednikovanja OS še sploh ni niti obravnaval niti potrdil. Svetniki iz LDS in SDS pa so bili sploh nezadovoljni s kadrovanjem v Nadzornem odboru, saj sta bila tako predsednik Bevc kot podpredsednik Moškotevc na istih funkcijah že v preteklem mandatu, in po mnenju nekaterih prejšnji NO sploh ni opravičil zaupanja. Gorečan je tudi opozoril na poslovni - dolžniški odnos med Občino in Alposom, katerega generalni direktorje sedaj predsenik NO. Vse skupaj je kazalo na “kuhinjo”, ki pa je postala še bolj očitna, ko so koalicijski partnerji SKD, Oto Pungartnik za tako imenovano neodvisno listo, Janez Škoberne za SLS, in zlasti še Cveto Erjavec iz Združene liste, ki v zadnjem času v vsem glasuje enako kot vladajoča SKD, hiteli zatrjevati, daje vse oh in ah v redu. Nazadnje je bil Bevc izvoljen s 16 glasovi, poročilo Nadzornega odbora, kije zaključni račun z manjšimi pripombami sprejel, pa tudi. Vendar svetniki priporočila Nadzornega odbora niso upoštevali in so zaključni račun zavrnili. Ker je poraba v vrsti postavk krepko odstopala od sprejetega načrta, so svetniki LDS, SLS in SDS predlog zaključnega računa zavrnili. Zahtevali so pisne obrazložitve vseh postavk, ki za več kot 20 % odstopajo od načrtovanih in pa razčlenitev postavk terjatev in posojil. Skupno gre za preko 220 milijonov zanimivih tolarjev, ki jih je občinska uprava očitno želela pustiti nekje ob strani. Kovač (SDS) je tudi izračunal, daje župan po svoje in v nasprotju s proračunom prerazporedil kar 152 milijona SIT, kar pomeni, da bL moral že zdavnaj občinskemu svetu predlagati rebalans proračuna. Prav tako je ugovarjal poročilu o sredstvih iz stanovanjskega sklada, ki ni konzistentno. Edina, ki sta bila s predloženim predračunom povsem zadovoljna in sta tudi povedala, da bosta glasovala za njegov sprejem, sta bila tako zvani neodvisni Oto Pungartnik in Cveto Erjavec za Združeno listo. Za “neodvisne”, ki že ves čas delujejo kot ekspozitura SKD, to ni nič nepričakovanega, presenetljivo pa je postalo, da je vladajoča SKD dobila zvestega podpornika v Združeni listi. Ali gre za pisni dogovor, ali pa zgolj za samovoljo Cveta Erjavca, je zaenkrat še težko reči. Bo pa zelo zanimiva prva seja vodstva Združene liste, ki bo slej ko prej morala potegniti odločilno potezo in povedati, ali gre pri podpori občinske politike za načelno politiko Združene liste, ali zgolj za Erjavčeve osebne parade. Proračunski primanjkljaj v letu 1999? Na seji je bilo pripravljeno delovno gradivo za letošnji proračun, ki naj bi bil kar za 29 % višji od lanskega in bi znašal nekaj manj kot 1,4 milijarde SIT. O njem ne velja izgubljati veliko besed, saj kaže, da je župan z okvirno pripravljenimi številkami le rahlo sondiral teren med občinskimi svetniki. Tudi 100 milijonov načrtovanega proračunskega primanjkljaja govori bolj o testnem balončku, kot o resnem dokumentu. Kljub temu pa so se ga svetniki kar zagrizeno lotili, tako kot po navadi, vsak s stališča svojih potreb. Pungartnik bi rad več denarja za mladino, to je za svojo neodvisno listo, Erjavec za Knjižnico, Mastnak, Koleševa in Kolar za kulturo. Brglez za kmetijstvo in tako v nedogled. Prava razprava o proračunu bo šele na eni naslednjih sej. Vse občinske ceste so prekategorizirane Na dnevnem redu so bili kar trije cestni odloki in sicer o kategorizaciji občinskih cest, o občinskih cestah in o javnih prometnih površinah. Razprava je bila kar dolga in mučna, pa čeprav je bilo že vnaprej jasno, da tu prostora za proste strelce takorekoč ni. Odloki so bili sprejeti več ali manj v obliki, kot sta jih pripravila Direkcija za ceste in Marija Ratajeva. Ob 21. uri je bila seja prekinjena. Aprilska seja - konec slepomišenja z občinsko oblastjo Prva nadaljevanka z asfaltno bazo Nadaljevanje seje se je zgodilo 19. aprila in se je pričelo z zanimivim spopadom za nadaljevanje legalizacije črne gradnje asfaltne baze v Planinski vasi. Roman Planko je predlagal v imenu KS Planina, da se da na dnevni red tudi odprodaja občinske parcele, na kateri že stoji znameniti asfaltni mešalec, čemur pa je najodločneje nasprotovala Osetova (SLS). Osetova je tudi poudarila, daje globoko razočarana, ker občinska uprava nadaljuje z nezakonitim početjem okrog asfaltne baze. Z izidom 11 : 11 je ta zadeva ostala na hladnem. Med pobudami in vprašanji svetnikov ni bilo nič posebno zanimivega. Oglasili so se Zdolšek, Jeršič, Pungartnik, Planko, Mestinšek, Osetova in še nekateri, vsi pa izključno zaradi svojih ozkih lokalnih interesov, te ali one poškodovane ceste, pločnika, ali nezadovoljivih odgovorov s prešnjih sej. Šentjurske NOVICE POLITIKA SSHH Zaključni račun - sprejet brez pripomb Na prejšnji seji tako problematiziran zaključni račun občine je tokrat spravil župan skozi tako spretno, da so se svetniki zavedli, da so ga izglasovali šele potem, ko je bilo vse mimo. Še enkrat seje pokazalo, da tudi sedanja zasedba v občinskem svetu sicer lahko zelo dolgo in dobro razpravlja na primer o kakšni luknji na cesti, z resnimi zadevami pa se ni pripravljena soočati. Tako so tudi tokrat ostale nerešene praktično vse na prejšnji seji odprte dileme gospodarjenja z občinskim denarjem, ker pač vladajoča večina vedno nekritično podpira župana, opozicijo pa je že zajela apatija. Statut in poslovnik sprejeta - SDS dokončno na smetišču zgodovine? Tragedija šentjurske SDS, ki se je začela, ko sta jo kmalu po volitvah pričela zapuščati in se udinjati županovi SKD njena svetnika Branko Oset in Jože Korže, seje zaključila na tej točki dnevnega reda. Sprejetje statuta in poslovnika brez amandmajev, ki jih je zahtevala SDS, je dokončno pokopalo upe SDS, da bo v občinsko koalicijo ali opozicijo vstopila enotna in s pokončno glavo. Oset in Korže sta spet glasovala proti predlogom svoje stranke in postavila novega predsednika stranke Justina pred zelo težke probleme; slej ko prej se bo moral odločiti bodisi za discipliniranje izgubljenih ovčic, kar z drugimi besedami pomeni izključitev iz stranke, ali pa za tiho podreditev stranke županovim krščanskim demokratom. Pri tem glasovanju se je dokončno tudi pokazalo, kdo je v občini na oblasti in kdo v opoziciji. Presenetljiva je bila le odločitev obeh svetnikov Združene liste, ki sta se, sodeč po zadnjih glasovanjih, poleg socialdemokratov Oseta in Koržeta priključila SKD. Nove amandmaje k statutu so podali samo svetniki LDS in SDS, vsi po vrsti pa so “šli v Pešnico”, kot je rekel svetnik LDS Zupanc. Z drugimi točkami dnevnega reda ni bilo težav. Sprejeti so bili cestni odloki in odloki o šolskih okoliših - šola Kalobje bo odslej podružnica OŠ Hruševec. Svetniki so odobrili 5 milijonov SIT za izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo plazov, ki ogrožajo ceste, pa čeprav je bilo nekaj pomislekov, da bomo dali zaslužiti Ljubljančanom, še preden vemo, če bomo sploh kdaj prišli do državnega denarja za plazovje. Nekaj več časa so svetniki izgubili z razpravo o soglasju za hipoteko Doma upokojencev, zakaj so se nategovali, pa resnici na ljubo, nisem uspel razbrati. Koliko bodo zaslužili občinski funkcionarji? Predlog pravilnika o nagrajevanju je predložil župan. Zanimiva je ugotovitev, da so za najvišje funkcije, župana, podžupane in za Nadzorni odbor (!!) predlagane plače v najvišjem možnem znesku in se je začelo “šparati” šele pri sejninah svetnikov. Ti so svoje nagrade samokritično pustili na ravni prejšnjega mandata oziroma so jih celo nekoliko znižali. Županova polna plača bi tako znašala okrog 350 000 SIT, podžupan Čoki pa se bo moral zadovoljiti z 280 tisočaki. Dokončno bo pravilnik sprejet na naslednji seji. Kako do Telekomovih denarcev? Tema je bila dokaj zanimiva, zato ji bom več prostora nemenil v posebnem članku. F.K. O vizijah Alposa Dmštvo za razvoj Šentjurja je 10. aprila organiziralo že drugo okroglo mizo, katere tema je bilo domače gospodarstvo. Prireditev, ki jo je vodil g. Marko Diaci, je imela naslov Razvojne vizije Alposa d.d. v internem in eksternem okolju. V sejni sobi Alposa sta se zbrala dva ducata poslušalcev, med njimi je bil tudi šentjurski župan, nekaj vodilnih ljudi iz Alposa in sindikatov, ostali pa so bili večinoma iz vrst članstva DZRŠ. Generalni direktor Alposa d.d., g Mirjan Bevc, je v dobri uri dokaj podrobno predstavil poslovanje svoje tovarne iz mnogih vidikov. Če povzamem, smo slišali kakšno je strateško izhodišče Alposa, ki ga kot mnoge slovenske firme ovira precenjen tolar in izjemno huda konkurenca iz daljnega vzhoda. Alpos danes izvaža okrog 70 % proizvodnje, češki strateški partner Nova Hut ima 38 % lastniški delež; veliko vlagajo v posodobitev proizvodnje (preko 40 milijonov DEM v obdobju šestih let), kar naj bi omogočilo strukturne spremembe proizvodnje (v cevami bi npr. radi predelovali cevi za višji cenovni razred). Preko hčerinskih podjetij začenjajo z nekaterimi novimi dejavnostmi (zaposlovanje invalidov, prodaja medicinske opreme, uničevanje odpadnih barv - ekološki inženiring naj bi bil velika primerjalna prednost tovarne v regiji in širše). Precej si obetajo od večje osamosvojitve orodjarne in od mizarskega obrata. Na koncu smo slišali zelo zanimivo idejo o nameri Alposa po selitvi iz centra v industrijsko cono pod Rifnikom, kar bi za videz in utrip mestnega središča pomenilo veliko spremembo. Zatem je besedo prevzel g. Jurij Malovrh, ki je skupaj z g. Bevcem ugotavljal, da Občina in Alpos dobro sodelujeta in da mora naj večja domača firma čim bolj dihati z lastnim krajem. Povezovalec je kasneje prisotne pozval še k razpravi, vendar je bila le ta nekoliko medla in samozadovoljujoča. br Kdaj nam bo Telekom vrnil 15 milijonov DEM? Po dobrem letu nerganja je občinski svetnik in predsednik LDS Jože Artnak končno le uspel priti pred občinski svet s problemom vračanja denatja, ki so ga v izgradnjo telefonske infrastrukture vložili občani Šentjuija. Gre za velike denarje. Po podatkih, ki jih je predstavil g. Artnak, so šentjurski občani skupaj z občino vložili v telefonijo v preteklih 20 letih najmanj 15 milijonov DEM, pri čemer ni upoštevan prispevek v obliki vloženaga dela občanov. Ta kapital sta si leta 1997 razdelila Telekom in država Slovenija, 30% delnic seje že sprivatiziralo, lastnik je firma Telčkom, 70% državnih delnic pa naj bi šlo v prodajo sedaj, kar pomeni, da bo kmalu ves kapital privatiziran. Artnak je opozarjal, daje sedaj zadnji čas, da se šentjurski občani odločno pobrigamo za svoj denar, ker bo sicer tako ali drugače končal v drugih žepih. Telekom je namreč perspektivna in visokoprofitna firma, katere delnice bodo šle v prodajo za med, kot se reče. Pri tem je očital županu Malovrhu, ki je tudi poslanec v državnem zboru, da ta problem minimalizira oziroma zanemarja. Doslej, po Artnakovem mnenju, ni za ta denar šentjurskih občanov storil še čisto nič. Resje sicer, da je v proceduri zakonski predpis, ki bo to zadevo urejal, toda brez odločne akcije terena, bo zakonska regulativa gotovo skrenila na tisto pot, ki najbolj odgovarja tako državi kot lastnikom Telekoma, kar pomeni, da bomo Šentjurčani zagotovo ostali brez vračila večjega dela že zdavnaj vloženih denarjev. Na seji je bil prisoten tudi direktor celjske enote Telekoma ing. Palčnik, ki je v načelu soglašal z Artnakom, le da je vztrajal, da mora problem rešiti z zakonom država. Opozoril je tudi na problem evidenc, kajti Telekom oziroma njegovi pravni predhodniki evidenc vlagateljev nimajo več, v večini primerov pa so sklepali pogodbe z občinami in KS in če bodo, bodo vračali denar njim. V razpravi, ki se je razvila po uvodni predstavitvi problema, se je pričelo dogajati nekaj čudnega. Občinski svetniki, glasnogovomiki z desne strani, Maruša (SKD), Pungartnik in Škoberne (SLS) so kar po vrsti tekmovali v minimaliziranju predstavljene zadeve, Pungartnika je celo zaskrbel bankrot države Slovenije, če bo le - ta morala vrniti Šentjurčanom vložen denar, pa čeprav le v obliki delnic. Njegovo stališče je bilo še tohko bolj nenavadno, če vemo, daje bil Pungartnik ustanovitelj tako imenovane liste za razvoj Šentjurja, zdaj ga pa naenkrat zajeten zavoj 14 milijonov DEM takorekoč skorajda ne zanima. Vsi desni razpravljale! so po vrsti menili, tako kot Simon Zdolšek (SKD), daje potrebno biti strpen in počakati na zakon. Ker je tem dokaj mlačnim razpravam pritegnil tudi župan Malovrh, se ni dalo znebiti vtisa, da šentjurska vladajoča ekipa z zajetnimi vložki svojih občanov v telefonijo bodisi “kšefta" v Ljubljani po svoje, ali pa jih želi kanalizirati v občinsko malho. Na koncu je bil na veliko Artnakovo razočaranje sprejet le sklep, da naj občinski možje budno spremljajo sprejemanje ustrezne zakonodaje ter zbirajo podatke o vloženem denarju. r jr DOSJE: Lastninjenje kulturnega doma Gorica pri Slivnici Večnamenski objekt v Gorici pri Slivnici (Gasilski dom, kulturna dvorana, prostori KS in eno stanovanje) je bil zgrajen 1979. Finančni viri, ki so omogočili izgradnjo so bili naslednji: Rep. kulturna skupnost -70%, stanovanjska skupnost - 8%, KS -14%, Požarna skupnost - 8%. Za stroške nakupa zemljišča, plačila soglasij in lokacijske dokumentacije, ki jih je urejala KS, je bilo še posebej nakazanih 20 milijonov starih dinarjev. Prav tako je KS prevzela zunanjo ureditev, za kar so krajani porabili 1 776 ur. Skupna vrednost objekta, brez opreme, znaša 820 milijonov starih din. Povzeto po poročilu predsednika odbora za gradnjo doma. Jeseni, 1998, Gasilsko društvo Gorica zemljiško vknjiži parcelo 679/2 (poslovna stavba - 4a) in parcelo 680/2 (travnik - 18a) kot svojo last. KS Gorica pri Slivnici se nikakor ni strinjala s to sporno vknjižbo in začeli so se zapleti, ki jih obe strani nista bili zmožni rešiti. Svetnika Žafran (SDS) in Artnak (LDS) o celotni zadevi obvestita Občinski svet in župana ter zahtevata, da se občinske strokovne službe vključijo v reševanje tega problema. 19. aprila se je pri županu Občine Šentjur pri Celju opravil razgovor med predsednikom KS in predsednikom PGD. Sprejeti so bili naslednji zaključki in sklepi, ki jih je pripravila strokovna sodelavka Marjana Mastnak: - Ob pregledu zemljiško- vknjižnih vpisov za večnamenski objekt se ugotavlja, daje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim neurejeno. - Po veljavni zakonodaji sta lastnika večnamenskega objekta v Gorici KS Gorica in PGD Gorica. PGD lahko uveljavi lastnino na tistem delu objekta, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravlja -gasilski dom, KS Gorica je dejanski lastnik drugega dela objekta, ki je bil grajen s sredstvi samoprispevka in na katerem je imela posest od dneva, ko je bil zgrajen - kulturni dom. - Odmeri se funkcionalno zemljišče za posameznega lastnika in geodetsko se razdeli tudi objekt. - Lastnici pripravita ustrezne pogodbe o uskladitvi zemljiško- knjižnega stanja z dejanskim, in sicer: a) pogodba med PGD in KS - nanjo da soglasje Občinski svet b) pogodba med občino Šentjur in PGD v skladu s sklepom Občinskega sveta c) pogodba med Skladom kmetijskih zemljišč in PGD - Predsednik PGD Gorica bo poskušal rešiti denacionalizacijski zahtevek Grasseli (umik zahtevka). - Do izpeljave navedenih postopkov se začasno ustavi financiranje iz proračuna PGD in KS Gorica. L.Žafran Dom upokojencev Je nared Dom upokojencev, daleč največja investicija v zadnjem času v Šentjurju, dobiva te dni dokončno zunanjo obliko; gradbena dela so več ali manj končana, urejajo se le še dovozne ceste in neposredna okolica. Zunanji vtis, ki ga dom že sedaj daje, je presenetljivo prijeten in mogočen. V.d. direktorja Doma Branko Gorečan mi je prijazno razkazal tudi notranjost, ki je name naredila enako prijeten vtis. Skratka, gre za zelo solidno zgradbo, ki bo v nekaj mesecih dala streho preko 140 starejšim in domske oskrbe potrebnim občanom. Podrobnejši opis doma sem si prihranil za prihodnjo številko, tokrat me je bolj zanimalo, kaj še manjka za dokončanje investicije. G. Gorečan, kako napredujete? Kdaj bo otvoritev? “Stvari se dobro razvijajo in le morebitne težave z razpisom za dobavo opreme nam lahko prekrižajo načrte, da bi dom vselili tam nekje sredi julija. Morda se bo celo zgodilo, da bo otvoritev okrog dneva državnosti. Zdaj smo tik pred odpiranjem ponudb za dobavo opreme. Gre za opremo v višini 100 milijonov SIT, za katere seje dom zadolžil na račun prihodnje amortizacije. Slišati je bilo, da je projekt za šentjurski dom starejših občanov neustrezen in zastarel, meni pa se to sploh ne zdi. Kako je s to zadevo? “Zasnova doma je kar v redu, res pa je, da smo marsikaj dopolnili in zamenjali. Tako je vso stavbno pohištvo aluminijasto, preko 2000 m2 talnih površin smo pokrili s sodobnejšimi gumijastimi prevlekami. plinsko kurilnico smo prestavili na podstrešje, imamo sodobno kuhinjo, sanitarije, prostore za fizioterapijo, telefonske in tv priključke, dovolj velikih družabnih prostorov in tako dalje. Dom ima preko 5000 m2 uporabnih površin. Menim, da bo dom lahko nudil uporabnikom visoko raven uslug.” Koliko je dom vreden in čigav je pravzaprav? Kako je z osebjem, zaposlenimi? Gradbena dela so znesla 725 milijonov tolarjev, vsaj 200 milijonov je vrednost zemljišča in komunalne ureditve in če k temu prištejemo še okrog 100 milijonov SIT za opremo, dobimo kar lepo številko. Dom je v celoti državna last, vodila ga bosta petčlanski svet zavoda in direktor. Trenutno sva tu zaposlena le hišnik in jaz, ko pa bo dom v funkciji, bomo imeli zaposlenih okrog 50 ljudi. Čeprav še nismo dali nobenega razpisa, se iskalci zaposlitve množično prijavljajo. Mislim, da imam v predalu že okrog 270 prijav. Že poznate višino domske oskrbnine? Ne še povsem, a mislim, da ne bo odstopala od slovenskega povprečja. Računam, da bo znašala tam nekje okrog 60 000 SIT. Kako pa je s tako imenovanimi varovanimi stanovanji? Na podstrešju je 14 razmeroma razkošnih varovanih stanovanj, ki jih gradi občinski stanovanjski sklad. Tudi ta so v zadnji fazi in bodo do otvoritve gotovo nared. Kako se bodo delila, ne vem, verjetno bodo šla v zakup. F.K. Če bi sodili po odzivu na tiskovno konferenco pred pričetkom prireditev, potem ostaja naše jurjevanje naša interna veselica. Kar 800 aktivnih sodelavcev, če je številka res prava, pa nedvomno kaže, da gre za velik projekt, ki bi moral dati precej večje učinke in zaslužiti večje zanimanje. Ker je čas za redakcijo prehitel jurjeva dogajanja, jih v tej številki ŠN povzemamo le v telegrafskem slogu. Razstava Likovne delavnice Šentjur Otvoritev je bila v petek ob 18. uri v avli kulturnega doma. Svoje izdelke je predstavilo 8 domačih slikarjev, članov študijske skupine, ki jo od jeseni lanskega leta vodi prof. Ivo Brodej. Z izjemo Podovca gre za nova imena, ki prodirajo na prostor, ki je ostal za Ipavcem, Šalejem, itd.: Nežika Tatarevič in hčera, Matej in Nada Frece, Stanka Kukovič in Martin Čater. V uvodu je prof. Brodej povedal, daje ponosen na svoje varovance, ki so večinoma začeli takorekoč iz nič, a s talentom in zagnanostjo že prišli do prve razstave. Tri ali štiri platna so zbudila dovolj zanimanja tudi pri “zunanjih” obiskovalcih razstave. Izbirali smo jurjevo lepotico - Katarina Perčič prva spremljevalka Tokrat upravičeno pišem v prvi osebi, saj me je voditelj te shovv prireditve Bojan Manenica vtaknil v žirijo, kjer sem se dobro namučil pri ocenjevenju 13 lepotičk, ki so se potegovale za šentjurski naslov Naj -lepotice 99. Zmagala je 1 dietna Kranjčanka Edita Blažič, edina Šentjurčanka med njimi, Katarina Perčič, pa si je nadela naslov prve spremljevalke. Izbor jurjeve lepotice je med Šentjurčani zbudil razmeroma skormno zanimanje. Med gosti sem opazil le dve ali tri domača omizja (Mastnaki, Bračuni, Škobemeti), večino pa so predstavljali tujci, predvidevam svojci mladih tekmovalk. Če bo prireditev postala res tradicionalna in bo na njej nastopila vsaj četrtina domačink, bi sčasoma utegnila postati ena od najbolj atraktivnih jurjevanjskih prireditev. Prva pogoja za to, prostor v hotelu Žonta in ambicije vodje hotela Podkoritnika, sta tu. In še kratko opažanje: jurjeve lepotice so imele večinoma 14-16 let, hudo skromno število kilogramov in so bile za moj okus absolutno premlade za resno lepotno tekmovanje. Jurjevanje 99 Jurjev sejem - so mu domači podjetniki obrnili hrbet? Njegov idejni oče, direktor Lipe g. Kolar, ga je sicer uspel letos prestaviti na bolj trgovski teren, na dvorišče svoje trgovine, vsebinsko pa je ostal na ravni kramarskega sejma. Na lepem prostoru ob Lipinem poslovnem centru se je poleg razstavljenih traktorjev, avtomobilov ter različne kmetijske opreme in mehanizacije razvrstilo okrog 70 stojnic, med katerimi pa žal z izjemo stojnic aktiva kmetic in cvetličarja Razborška ni bilo domače ponudbe. V soboto dopoldne seje na sejemskem prostoru zbralo kar lepo število radovednežev - ocenjujem, da jih je bilo blizu tisoč - ki pa niso kazali večje vneme pri nakupovanju. Bilo je kar nekaj degustacij predvsem celjske prehrambene industrije, opaznejši je bil “štant” sirarja iz Orehove vasi in zlatarne Neli, ki je “na metre” prodajal nakit. “Kšeftal” sem le pri stojnici aktiva kmetic, kjer sem kupil razmeroma drag (300 SIT/kg), a odličen koruzni kruh. Šentjurski vinogradniki so tokrat imeli svojo stojnico v Bohorčevem gostinskem šotoru, ki je bil postavljen pod trgovino in takorekoč odrezan od sejemskega dogajanja - temu primerno pred njihovim šankom dopoldne skorajda ni bilo človeka. Godba na pihala iz Ljubečne, šentjurske mažoretke, pevska skupina “Korajža velja” in Zagajškovi muzikanti s Kamenega "Trio zvonček”, so na sejmišču predstavljali kulturno ponudbo - sicer bolj skromno, a vendarle. Tudi gostinska ponudba ni šla dalje od pijače in mesa z žara. Po nekaj razgovorih sem zaključil, da obiskovalci nad sejemsko ponudbo niso bili ravno navdušeni, a za začetek je kar v redu, so mi povedali. Že okrog ene ure popoldne se je sejemski prostor pričel hitro prazniti. Kramarji so bili v glavnem nezadovoljni, nekateri so mi tudi prisegali, da so zadnjič v Šentjurju. Kmalu po tretji uri je dež na mah pregnal še najbolj trdovratne. Nadaljevanje sejemskega veselja se je preselilo v Bohorčev šotor, kjer so Kozjanski zven in dobjanski župan Salobir z udarno sedmerico harmonikarjev iz Dobja poskušali zabavati peščico več ali manj po službeni dolžnosti prisotnih gasilcev in najbolj vztrajnih vinskih degustatorjev. Bolj kot se je bližal mrak, več je bilo okrog šotora nesimpatičnih vinsko utrujenih sejmarjev. Zvečer se je v Bohorčevem šotoru razvila prava klasična veselica, ki naj bi jo popestrila tudi modna revije kreatorke Romane Jereb. Toda ob 22. uri, ko naj bi se revija pričela, v šotoru zanjo še vedno ni bilo nič pripravljenega, manekenke, ki jih je “posodil” Mani - Bo, pa so še vedno skakale zunaj po dežju, saj jim organizator ni zagotovil prostora, kjer bi se v miru božjem preoblačile. Značilno tako za dopoldansko kot popoldansko dogajanje je bilo, da je minilo brez opaznejše navzočnosti mladine ter šentjurske poslovne, kulturne in politične aristokracije. Jurjev pohod Zasnova je šolska, kot nekakšen športni dan OŠ F. Malgaja, temu primerna pa je bila tudi udeležba: učenci in “tovarišice”. Pohodnike je zelo lepo sprejela in pogostila Trgovina Kea, na Rozaliji pa jih je pričakala ženska gasilska desetina z Blagovne z dobrotami iz domače pečice. Jurjev pohod se bo vejetno težko obdržal, ker ima premalo pohodniških odlik. Pa še dogaja se istočasno kot glavna sejemska prireditev, kar ne gre skupaj. Jurjeva povorka konj in vpreg Po jutranji in deseti žegnanjski maši, ki so ju organizatorji letos uvrstili v program jurjevanja, se je v Zgornjem trgu zbrala prava množica, ki je nestrpno pričakovala konjsko povorko. Ta je prehitela umik za dobre četrt ure, kar je imelo za posledico, da jo je zamudila osrednja osebnost prireditve -Zeleni Jurij, ki je tokrat prijezdil iz šmarskega konca. Povorko je sestavljalo 31 jezdecev in 13 vpreg, ki so prišli tudi iz sosednjih občin. Za jezdeci, kar 8 jih je bilo Žontinih, je Žuraj iz Javorja pripeljal šentjurskega mestnega župana Erjavca in organizatorja Mastnaka, za njim pa so se razvrstili Lesjak iz Slivnice, Marjan Vodeb s predicami iz Dobrine, Branko Gajšek iz Vrbnega, Alojz Antlej iz Trške Gorce, Drobne iz Čmolice, Mlakar iz Kostrivnice, Pirjevec iz Hruševca, Slapšak iz Jakoba in dmgi. Še največ aplavza je požel nepoznani mladi jezdec na poniju, ki ga očitno tudi organizatorji niso poznali. Nadaljevanje veselice v Zgornjem trguje bilo spet bolj mlačno, za kar pa so krivi organizatorji, ki so sicer poskrbeli za oder in nastopajoče (čeprav precej bolj skrormno kot prejšnja leta),ne pa za dovolj miz in klopi, kjer bi se dalo požurati tja do teme. F.K. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Vroča volilna konferenca šentjurskih socialdemokratov V sredo, 14. aprila, se je v hotelu Žonta zgodila spektakularna volilna konferenca občinskega odbora SDS Šentjur, kakršne še ni in še zlepa ne bo imela nobena šentjurska stranka. Pa ne le zaradi udeležbe - na konferenco je prišlo kar preko 90 % članov, ki so takorekoč do zadnjega stola zasedli veliko dvorano v hotelu - temveč tudi zaradi do skrajnosti naelektrenega vzdušja, ki seje pričelo že nekaj dni pred konferenco in je trajalo vse tja do pozne druge ure zjutraj, ko so bili prešteti zadnji glasovi. Ko so bile številke na mizi, je bilo jasno, da so vsi dobro pripravljeni in izostreni besedni spopadi izzveneli v prazno: v vodstvu SDS se ni veliko spremenilo. V novem vodstvu je izpraznjeno predsedniško mesto, ki ga Franc Kovač ni maral več braniti, zasedel Šentjurčan Zoran Justin, kljub trem novincem v predsedstvu (Martin Amon, Mirko Mlakar, Gregor Kovač) pa je v njem ostala večina iz starega vodstva in bo SDS ostala več ali manj razdvojena, kot je bilo pred konferenco. Le izjemne združevalne odlike novega predsednika Justina bi jo še utegnile obdržati na čvrstih nogah. Navzven je konferenca kljub ostrim razpravam in vroči krvi - planinski Kovač je šentjurskemu Kovaču zagrozil celo s fizičnim obračunom - vendarle potekala zanimivo in korektno. Pravo vsebino spopada pa so razumeli le tisti, ki so poznali tudi ozadje dogajanja. Razdor v vodstvu SDS seje pričel po lanskih volitvah, ko sta svetnika SDS Branko Oset iz Šentjurja in Jože Korže s Ponikve dobesedno “izdala” svojo stranko in pri ključnih glasovanjih v občinskem svetu prestopila v tabor SKD. Branko Oset je za podarjen glas v občinskem svetu, ki je SKD manjkal do večine, dobil mesto neprofesionalnega podžupana, kaj je dobil Korže, pa še ni znano. Tej navezi na občinsko oblast so takoj pritegnili v krajevnem odboru SDS na Planini, ki ga v celoti obvladuje tako imenovani “asfaltni lobi” Mirka Kovača. Kot vse kaže, so v ozadju težave z legalizacijo znane črne gradnje asfaltnega mešalca v Planinski vasi, ki pa naj bi jih odkrita naklonjenost do občinskih oblastnikov, v našem primeru odločilna podpora Osetu in njegovemu prestopu v tabor SKD, bistveno olajšala. Tako seje na eni strani oblikovala pragmatična skupina, ki razume stranko predvsem kot orodje za dosego čisto določenih (svojih) ciljev, na drugi strani pa je bil predsednik Franc Kovač ter še približno polovica članov predsedstva, ki so pripadnost stranki razumevali bolj romantično, predvsem kot pripadnost skupnosti idejnih somišljenikov v službi javnih interesov. Izključujoč spopad teh dveh izrazito nasprotnih struj je bil neizbežen, ker je predsednik Kovač dosledno in trmasto zavračal kompromise s pragmatično zastavljeno politiko stranke planinsko - ponkovške skupine. Volilna konferenca naj bi postavila novo vodstvo, ki bi bilo v stanju stranko prenoviti na zdravih osnovah. Predlagal je, da se staro vodstvo v celoti odpove kandidiranju v korist nove ekipe in hkrati tudi takoj objavil svoj odstop od ponovne kandidature. Ta korak je bil povsem v stilu njegovega romantičnega pojmovanja strateških ciljev šentjurske SDS. Da je res šlo za romantiko, je pokazalo nadaljevanje. Vsi akterji so pristali na demokratično odločanje večine, ki pa so ga “stari mački” dopolnili z učinkovitimi predpripravami v obliki novih članov in zagotavljanja navzočnosti svojih privržencev. Podpredsednik Milan Koželj s Planine, ki je vodil “pučiste”, je v zakulisju organiziral čvrsto interesno koalicijo, katere jasni cilj je bil na vsak način osvojiti vodstvo občinske SDS. Besedni spopad je bil oster, a kot seje kasneje pokazalo, brez pravega haska. Že bežna analiza glasovanj je pokazala, da si je Koželjeva koalicija “Planina - Ponikva - Loka” že pred konferenco v tajnosti obljubila zvestobo in si vzajemno razdelila mesta v predsedstvu, za svojega kandidata pa zvito angažirala Šentjurčana Branka Oseta. Ta koalicija je štela točno enega manj kot polovico prisotnih članov in torej ne bi smela biti nevarna, če bi glasovanje teklo normalno. Gospodje Koželj, Korže in Bogolin, pragmatični vodje krajevnih odborov na Planini, Ponikvi in v Loki, so do popolnosti uspeli obvladati svojo ekipo, daje skoraj kot en človek volila izključno samo svoje dogovorjene kandidate in so raje pustili liste nepopolne, kot da bi volili katerega od šentjurskih kandidatov. Za svoje člane so priskrbeli celo “švinglce”, da se kdo ne bi slučajno zmotil. Poleg tega so na listo predlagali še dodatne šentjurske kandidate in tako še bolj razpršili šentjurske glasove. Šentjurski člani SDS, ki so se jim pridružili še Slivničani, pa so nasprotno zaradi občutka pravičnosti glasovali tudi za ponkovške in planinske oziroma loške kandidate. Kakšen je bil končni rezultat, ni treba posebej razlagati: najbolj sporni ljudje so dobili največ glasov in vsi do zadnjega sedijo v novem predsedstvu občinske SDS. Ta perfidna računica se je zlomila le pri volitvah predsednika. Tu seje kot kandidat osi “Planina - Ponikva - Loka", torej kot protikandidat pravemu šentjurskemu kandidatu Zoranu Justinu, pojavil planinski oziroma hkrati tudi proeskadejevski Branko Oset. V prvem krogu je kandidiral tudi Jože Korže s Ponikve, kar pa je bil le slepilni manever. Lepo zasnovana zmaga Branka Oseta, “pučisti” so pač lahko predvidevali, da ima Oset tudi med sokrajani gotovo nekaj simpatizerjev, je padla iz dokaj preprostega razloga: člani iz Loke, ki so očitno spregledali manipulacijo svojega predsednika Bogolina -ta seje v predsedstvo rinil kar po dveh tirih - so konferenco zapustili pred drugim glasovanjem, od navzočih šentjurskih članov pa je za Oseta glasoval en sam. Tako so pravzaprav člani SDS iz Loke rešili čast šentjurske SDS in so zmago s tremi glasovi večine naklonili novemu človeku v vodstvu SDS, Zoranu Justinu, in vsaj teoretično dopustili možnost prenove stranke. Pri vsej tej kolobociji je najbolj tragična oseba Branko Oset, ki igra dve negativni vlogi; po volitvah je najprej v puckistični maniri prebegnil v tabor SKD, zdaj pa se je pustil v nasprotju z voljo svojih sokrajanov vpreči še v voz pragmatikov s Planine in Ponikve. V prvem primeru bo verjetno sicer zadovoljivo poplačan s podžupansko funcijo v službi SKD, v drugem primeru pa je tako resno ogrozil svoj ugled med someščani, da ga tudi na podžupanskem stolčku ne bo zlahka popravil. Usoda šentjurske SDS je tako odvisna predvsem od povezovalnih sposobnosti novega predsednika Justina. Prognoza pa je dokaj neugodna, kajti v razdvojenem predsedstvu bolje kaže pragmatični interesni koaliciji, ki pa bo zelo težko prepričala širšo bazo volivcev. Še najbolj elegantna rešitev bi bila ustanovitev občin Planine in Ponikve, saj bi se Šentjurčani le tako zlepa znebili premetenih Koržetov in Koželjev, kar pa se lahko zgodi šele čez štiri leta. Štiri leta pa so tudi za stranko dolga doba. F.K. Pri Ahacu Velika noč v znamenju topničarjev iz Hotunja Da ne bo zamere, gre le za zunanje obeležje tega velikega katoliškega praznika, pa še to sem ga vzel “na muho” le na veliko soboto. Malo pred peto popoldne sem najprej čakal s fotoaparatom na preži pred šentjursko farno cerkvijo. Ker so do nekaj minut pred peto popoldne prišle le tri “košarice”, pa še te povprečno prozaične, sem jo ucvrl raje k Ahacu, kjer je navadno bolj pestro. In je res tudi bilo. Kar prava mala procesija vernikov z lepo okrašenimi košaricami se je vila proti romantični cerkvici Svetega Ahaca. Predvsem otroci in ženske, pa tudi moški. Najbolj pa sta mi padli v oči dve “mački", vitki in elegantni, ena v grešno oprijetih belih hlačah, druga z zelo “kulturnimi” nogami in v taki minici, da do hlačk ni manjkalo več kot prst ali dva. Obe seveda z ličnima košaricama. Cerkev je bila polna. Naslednja postaja so bili topničarji iz Hotunj. Letos so praznovali 10. obletnico svojega delovanja in je zato bilo seveda še bolj pestro. 18 fantov in mož je non stop skrbelo za 8 kanonov, ki so vsake 4 minute dali od sebe oglušujočo salvo. Takole od sobote od 14. ure PrisPevali Ponkovški vinogradaniki, in pa pa do desetih zvečer in v nedeljo od 11. ure pa vel,k kotel odličnega golaža. Kuharju Andreju spet do pozne noči bruhata ogenj in grom iz Pisancu moram Priznati’ da tako dobre8a njihovih cevi. Izračunali so, da bodo porabili Solaža’ kot ml Sa Jc Postregel on, še nisem okrog 40 kg karbida in naredili okrog 2300 JedeLVse seveda zastonj. Skratka, v Hotunjah je bila fešta kot se šika, zato sem jih z veseljem “postrojil” ob njihovem orožju in jih ovekovečil: Andi, Boštjan, Dejan, Henrik, dva Jakoba, Igor, Rudi, Marjan, Luka, Gustl, Primož, Dušan, Janez in pa dekleti Danica in Darinka, ki sta spretno pobirali Prva "bojna" vrsta a? HAztr C™ “v.? rs-rf -r * «-*■» ** j- artiljerije, okrašene seveda s slovensko in 1 a ezurna e 'Pa- njihovo topničarsko zastavo, so postavili velik Kako je z nesrečami? Ste kar vsi brez kamion, na katerem je za dobro voljo skrbel glasnikov? domači ansambel Mrk, poleg njega je bil “y desetih letih nismo imeli nobene nesreče, v postavljen velik šotor, prispevala ga je ušesih pa imamo vato. Tisti, ki smo poročeni, šentjurska civilna zaščita, kjer je odlično je pa tako bolje, da malo slabše slišimo;” so mi funkcionirala “kantina”. Na obiskovalce (in pojasnili. “Sicer pa pridite bolj proti jutru, seveda tudi zaslužne topničarje) je tam čakalo mogoče se bomo kaj urezali in bo kaj več za okrog 150 litrov odličnih vin, ki so jih Šentjurske novice”, so se pošalili. Doklej na Kalobju še pošta? Kaj storiti, ko kruti zakoni ekonomije zadenejo ob želje in interese krajanov manjšega kraja? Slednji se zavedajo, da je obstoj pošte za Kalobje življenjskega pomena. Pri tem pa gre za mnogo več kot možnost iz domačega kraja poslati pismo ali plačati položnico. Po sedemnajstih letih obstoja pošte na Kalobju se spet odpira zadnja leta precej pereč problem. Poštna enota je ekonomsko neproduktivna. Direktor p.e. Celje Zidanšek in namestnik Turinek sta na sestanku s svetniki KS izpostavila, da sicer razumeta zaskrbljenosti krajanov, vendar pa promet 135 gospodinjstev na Kalobju enostavno ne pokriva niti osnovnih stroškov. Srečanje se je končalo brez prave rešitve. Čeprav je bilo predlogov veliko, pa skupnega jezika še niso našli. Imelo pa je tudi priokus razočaranja. Vabljenih predstavnikov občine Malovrha ali Čokla namreč kljub obljubi ni bilo. Občutek, da je Kalobje zanimivo samo v predvolilnem času zbiranja glasov, potem pa se naj samo otepa svojih težav, pa svetnikov ni spravil v najboljšo voljo. Verjetno pa vse skupaj še najbolj prizadeva poštarja Vinka, ki hodi v službo od danes do jutri. In če bi Kalobčani hodili položnice plačevat na Kalobje namesto na "konkurenčno" podjetje poštne enote Šentjur, bi mu verjetno precej polepšali dan. Saška Teržan Občni zbor RK Kalobje V nedeljo, 11. aprila, je imela krajevna organizacija RK Kalobje svoj redni letni občni zbor v gostišču Erjavec na Kalobju. Predsednik Anton Hribernik je predstavil njihovo delo, ki je tudi letos obsegalo pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom, razdeljevanje oblačil, obiskovanje ostarelih sokrajanov v domovih za upokojence in obdarovanje najstarejših. Omembe vredna pa je tudi krvodajalska akcija, saj so Kalobčani eni izmed najaktivnejših pri tej humani akciji. Sekretar območne organizacije RK Slavko Slejko je pohvalil delo celotnega odbora in se hkrati zahvalil vsem, ki so tako ali drugače pripravljeni pomagati, še posebej krvodajalcem, saj je to včasih največ kar lahko storiš za človeka v stiski. Dejavnost občinskih in krajevnih odborov RK je zadnja leta postala na videz rutinska, če ne že samoumevna. Vendar pa bi se v času, ko skoraj v naši neposredni bližini divja vojna, morali ponovno zamisliti nad njeno vlogo. V vseh vrstah nesreč in katastrof so vedno prvi, vedno pripravljeni pomagati. Tudi in predvsem zaradi ljudi, ki se zbirajo na takih srečanjih. S. L Šentjurske NOVICE POSLOVMA STRAN 1 • STISCE BOHORC Šentjur, @ (063) 746-14-30 faeoDni popusti ZRZPmviSK DltUŽBE (140 LJUDI)! LmroVReiJE Hfl TEL 746-14-30, vam nudi pestro izbiro gostinskih storitev: At9> NAJVEUJA PONUDBA JAPONSKIH VOZIL ($) TOVOTA Zvezdnik evropskega formata motor 998 ccm, 50 kw, 68 KM, 16V VARIŠ 1,0 5V Že Od 1.648.050 SIT ^ SUZUKI MI© že od 1.095.030 SIT ■ >■ .■ 1 Zoran Justin - novi predsednik SDS Ne zgodi se ravno pogosto, da bi šentjurske se je tako zgodilo, da kandidati sploh nismo stranke menjale svoje predsednike, zato mogli predstaviti svojih programov, zamenjava na krmilu šentjurske SDS vsekakor zasluži našo pozornost. In ker je gospod Zoran Justin takorekoč moj sosed in sokrajan, sem z veseljem sprejel nalogo, da ga predstavim šentjurski javnosti. V prijaznem okolju njegove družinske hiše na Botričnici, ki ji je videti, da jo je oblikovala umetniško navdahnjena duša, sva kaj hitro našla skupen jezik. Zoran Justin je pravi Slovenec; po poreklu je Gorenjec, rodil se je pred dobrimi 40 leti v Kranju, mladost je preživel na Primorskem, vsa naslednja leta pa na Štajerskem. 20 let že živi v Šentjurju in se lahko že ponaša tudi s šentjursko pripadnostjo. Po poklicu je obramboslovec, je major Slovenske vojske, uslužbenec Uprave za obrambo Celje in tudi pomočnik direktorja te inštitucije. V prostem času, kolikor mu ga ob ženi in dveh hčerah še ostaja, je navdušen lokostrelec, vzgojitelj svojega chow - chovva, ukvarja pa se tudi z izdelovanjem vitražev ter drugih izdelkov iz stekla. G. Justin, kako ste zajadrali v SDS? Socialdemokratske ideje sem nosil v sebi že od študentskih let, v stranko pa sem se vključil razmeroma pozno, kljub temu, da sem bil v Janševem času aktivno vključen v slovensko osamosvajanje. Razmere v MORSU so na nek Mislim, da ne morem mimo tega, da bi Vas konkretno potegnil za jezik glede znanega ravnanja dveh svetnikov SDS, ki je v bistvu pripeljalo do razdora v stranki. Tu mislim na gospoda Koržeta in Oseta in na njuno zbliževanje s SKD. „. . v. , Do njunega ravnanja se ne želim opredeliti, nacm omejevale pol,t,eno angažiranost, ko pa dokler ne slišim tudi njunih razlogov, uparn pa) so odpad e ovire za strankarsko dejavnost, sem da ne gre za vsebinsko tako velika razhajanja, se včlanil v SDS. Zgodilo seje to lam polet,. da svetniki SDS v prihodnje ne bi mogli Razmere v šentjurski SDS so dokaj napete, delovati kot integrirana skupina. Menim, da Kako jih doživljate Vi? zadeva sploh ni izgubljena, kajti SKD sama ne _ , . .. , , bo vzdržala štiri leta in bo morala iskati Gre za precej ostro polarizacijo, kot posledico podporo pri artnerju> ki sedaj notranje razmeroma dobrih volilnih izidov m majhne razbjja udeležbe pri občinski oblasti. Poleg tega je prišlo tudi do nekoliko nenavadnega vpletanja Torej mislite, da so za SDS še vedno odprta druge stranke, tu mislim na SKD, kar je zadevo vrata za sodelovanje pri občinski oblasti? še dodatno otežilo. Sem pa prepričan, da ne gre Da> vsekakor. SKD bo slej ko ej la> da za nepremostljiva nasprotja. Osebno s brez nas ne more in b Ua Seveda ne preteklim dogajanjem v strank, nisem silimo zraven za vsako ceno. povsem se obremenjen m tud, ne želim bit, na noben, strinjam z oceno, da je mesto profesionalnega stran,, ne zehm nikogar n,ti hvalit, m še manj podžupana naš prvi pog • preko katerega ne kntizirati. Lahko b, tud, rekel, da zadeve še ne bomo šli. Neprofesionalni podžupan, in to za poznam dovolj dobro, da b, s, lahko privoščil področje civilne zaščite> ni ustrezna cena za resnejšo oceno. naše sodelovanje, SDS mora dobiti podžupana Kaj pa dogajanje na volilni konferenci? za družbene dejavnosti.To je le del cene za Slišati je bilo, da je bilo burno in mučno naš° vkjučitev v vlado. hkrat'- SDS je menda na nek način blokirala Res je bilo vročično in napeto, vendar povsem v sprejetje statuta občine, ker župan ni mejah mojih pričakovanj. Normalno je, da se privolil v nekatere njene predloge. Kaj boste nasprotna mnenja soočajo na volilnih storili glede tega? konfemcah in osebno bi bil razočaran, če po Amandmaji> ki so jih v,ožili naši svetniki> so vseh poznanih dogajanjih v stranki na vohlm ični; sestava delovnih teles občinskega konferenci ne bipnslo do soočenja med obema sveta mora ustrezati volilnim izido=. strujama. Zamerim le delovnemu predsedniku Pravz me zelo čudij da se t0 vprašanje v Korzetu, da konference n, vodil bolj odločno m občinskem svetu loh javlja% ^ pristranski obliki. Pričakujem, da nas bodo podprle vsaj vse opozicijske stranke, kar pomeni, da bomo uspeli. Gre za vprašanje poštenosti, tu pa kompromisov ne bi smelo biti. Vaša ocena splošnega stanja v Šentjurju in na Občini? Zdajšnja oblast je preokupirana z izgradnjo infrastrukture, podvoza, nadvoza, telefonije..., za ekonomsko zboljševanje stanja, za nova delovna mesta pa se ne zmeni dovolj. Nič se ni naredilo na področju stanovanjske gradnje. Glede občinske uprave je pač tako, da le - ta praviloma postane inertna, če ni novih ljudi, pri nas pa se dogaja prav to, da se nič ne dogaja. Spremembe so vedno dobrodošle. In še nekaj besed o perspektivah šentjurske SDS? Menim, da je Šentjur razmeroma naklonjen socialdemokratski ideji in ob takšni zagnanosti, kot jo je bilo čutiti pred letošnjo volilno konferenco, ne bi smelo biti vprašanje, ali bo SDS čez štiri leta naša najmočnejša stranka. Kaj pa če vas SKD kljub vsemu ne bo hotela v koalicijo? Zadeva je jasna, bomo pač v opoziciji. Seveda ne bomo nagajali vladajoči SKD na vsakem koraku, bomo pa konstruktivna, a trda opozicija. Če jim bomo gledali pošteno pod prste in jih prisilili v “visoke ture” delovanja, bomo za napredek občine naredili skoraj toliko kot oni. Tako pač funkcionira demokracija. Hvala za pogovor in obilo uspehov na novi funkciji! L.H. # Adriatic zavarovalna družba d.d. | Zlitmiiilk: Zaran UPM, »nemila Ž«it|ur, GSM: 041/74KOI, ilmiia 063/482-842 Ob sklenitvi KASKO zavarovanja vam podarjamo KOMERCIALNI POPUST! Brezplačno vam bomo izračunali premijo za vaš avto in vam jo po pošti poslali domov. Pokličite 041/745-601 (Agencija Šentjur) Kje bodo pristali kalobški petošolci To bi lahko bilo povsem nepomembno vprašanje. Če seveda ne bi štirih razredov OŠ Kalobje obiskovalo samo 14 otrok, če ne bi naslednje šolsko leto prvi razred ostal prazen in če ne bi tudi OŠ Dobje imela podobnih težav. Do nedavnega je bila kalobška šola podružnica OŠ Dobje. Otroci so hodili štiri leta na Kalobje, naslednja štiri pa v Dobje. Splošni vtis je bil, da so tako starši kot otroci s tem zadovoljni. Zapletlo pa seje pri novih občinskih mejah, ko je Dobje odrezalo od Šentjurja tudi Kalobje. Svetniki te krajevne skupnosti so tako dali pobudo, da bi otroci obiskovali šolo v matični občini, kar pomeni, da bi višje razrede osnovne šole obiskovali v Kraševcu. Na ta način poskušajo zavarovati obstoj šole na Kalobju, s tem pa se ravnatelj OŠ Dobje Franc Krampi nikakor ne strinja. Sredi marca je bila na Kalobju izredna seja sveta KS, kjer so se ob tej temi hudo lomila kopja. "Svetniki smo bili mnenja, da sicer ne more biti govora o nezadovoljstvu glede dosedanjega šolanja kalobških otrok v Dobju, želimo pa, da bi se otroci šolali v matični občini. S tem bi povečali število vpisanih otrok tudi na šoli na Kalobju. Nova organizacija šolskega prevoza bi namreč vsem otrokom kalobške KS razen Jakoba in Osredka, odkoder otroci že sedaj hodijo v Kraševec, omogočila šolanje na domači šoli. Zavarovali pa bomo tudi njen obstoj. Interesi občine Dobje bi jo predvsem zaradi ekonomskega stališča lahko ogrožali. Tega pa krajani in svetniki na Kalobju nikakor ne moremo dovoliti. Poleg tega menimo, da bi lahko bilo šolanje v Kraševcu, na večji in novejši šoli, kljub vsemu kvalitetnejše." Občinska predstavnika Edi Peperko in Janez Čoki sta svetnike podprla. „Krajani imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost šolati svoje otroke v matični občini. Stroški bodo za občino enaki, gre le za drugačno organizacijo." Ravnatelj OŠ Dobje pa odgovarja: „Ni prav, da se svetniki tega vprašanja lotevajo iz političnih razlogov, mimo staršev in mimo šole. Šolanje kalobških otrok je doslej potekalo brez pripomb. Otroci so bili polno vključeni v vse šolske in obšolske dejavnosti. Šolski kombi jim je bil vedno na voljo. Očitki, da je v Dobju šolanje manj kvalitetno kot na večjih šolah, so neutemeljeni. Manjša šola ima kvečjemu prednost učencem prijaznejšega okolja in bolj osebnega odnosa med učiteljem in učencem. Svetniki bi se morali vprašati, če je za kalobške otroke res tako zelo dobro, če se izgubijo v množici otrok kot kaplja v morje. Verjamem, da je bila svetnikom in staršem hraševska šola v popoldanskem miru všeč. Vprašanje pa je, kakšen vtis bi dobili sredi glavnega odmora. Tudi ekonomsko gledano je pot v Kraševec precej daljša. Poleg tega bi se morali zavedati, da nikakor ni v interesu Dobja, da se kalobška šola zapre, kot draga občina pa tudi te pristojnosti še zdaleč nima. To bi jim lahko bila predvsem varovalka, da bo šola ostala še naprej. Vprašanje pa je, kako bo na potek dogodkov vplival nadaljni osip vpisa v razmerju do Kraševca. Na njihovo odločitev sicer ne morem vplivati, boli pa me, ko vidim, kako si bodo manjši kraji sami ukinili šolo." Po sklepu seje se OŠ Kalobje s septembrom 1999 kot podružnična šola priključi OŠ Kraševec. Otroci, ki že letos obiskujejo OŠ Dobje, bodo zaradi predmeta tujega jezika tam šolanje tudi zaključili. Ostali pa bodo višje stopnje od 5-9 razreda obiskovali v Kraševcu. Občina Šentjur pa je dolžna v najkrajšem času revidirati šolski okoliš in zagotoviti brezplačen prevoz otrok v šolo in nazaj. Kako se bo zgodba razpletla, bo verjetno pokazal čas. Dejstvo pa je, da je praznjenje podeželskih šol prvi znanilec demografsko ogroženih področij in nenazadnje staranje prebivalstva. A dokler se jim s tem ni treba ukvarjati v urbanih okoljih, si marskido naivno predstavlja, da bodo ta preblem obdržali le na Kalobju in v Dobju. Saška Teržan Slabše ocene šentjurskim vinarjem Tradicionalna vsakoletna degustacija in ocenjevanje šentjurskih vinje letos potekala 15. aprila v prostorih Okrepčevalnice Jernej. Sedemčlanska komisija enologov je v dobrih treh urah ocenila 94 vzorcev vin, degustacija pa je pokazala, da vinskega letnika 1998 ne moremo šteti za odličnega. V primerjavi z lanskimi rezultati so bili verjetno šentjurski vinarji kar nekoliko razočarani nad kakovostjo svojih vin. Tako je letos komisija kot neprimerna izločila kar 24 vin, kar je v primerjavi z lanskimi štirimi zaskrbljujoče. Letos je le 14 vin prejelo visoko odličje. Predsednik komisije ing. Jager s Ptuja je šentjurska vina in vinarje ocenil takole: »Vremenske razmere v času trgatve vinogradnikom niso bile naklonjene, kar se odraža na kakovosti predstavljenih vin. Vendarle pa za vse ni kriva narava, saj so bila nekatera vina podvržena večjim napakam; porjavitve, bekser in nepravilno žveplanje so bili kar pogosto prisotni. Res je, da je bila komisija zelo stroga in je opazila napake, ki jih navaden uporabnik ne bi niti opazil. Tudi marsikateri vinogradnik se ne bo strinjal z oceno komisije, ker ne opazi pomanjkljivosti svojega vina, ki ga pač vsakodnevno poskuša. Toda degustacije imajo namen izboljševati kakovost vina. Vsem bi za večjo kakovost svetoval, naj se izogibajo prezgodnji trgatvi, naj uvedejo razsluzevanje mošta in poskrbijo za pravočasne pretoke. Želim tudi pohvaliti vse tiste vinogradnike, ki so na ocenjevanju dosegli visoka priznanja in sicer v vzpodbudo tistim, ki to želijo v prihodnje.« Samo ocenjevanje je potekalo v menda značilni, a -za moje laične pojme presenetljivi tišini. Očitno je za objektivno oceno potrebno imeti zbrane misli, čeprav je to po skoraj stotih poskušenih vzorcih verjetno težko. Prisotni so bili tudi nekateri vinogradniki, ki so prav tako kot komisija preverjali kakovost vin. Ta se ocenjujejo s točkami od 14 do 20. Vina, ocenjena pod 14 točk so neprimerna, tista z več kot 18 točkami pa se označujejo za vrhunska. Rezultati so bili naslednji: MEŠANA BELA VINA (37 vzorcev): Najvišjo oceno 17,96 je prejel Zdravko Cerovšek (vinograd Sp. Slemene). Sledijo mu: Martin Hajnšek (Rifnik) 17,90, Kmetijska šola Šentjur (Šentjur) 17, 80, Jože Jazbec (Rifnik) 17, 58, Drago Horvat (Dolga gora) 17, 54... LAŠKI RIZLING (7 vzorcev): Franc Arlič (Bela gora) 17,84, Slavko Govedič (Haloze) 17,46, Robert Romih (Sv. Helena) 17,28... ZELENI SILVANEC (4 vzorci): Jože Pušnik (Babna Reka) 17,62, Franc Žurej (Sv. Uršula) 17,00... BELI PINOT (2 vzorca): Franc Arlič (Bela gora) 17,94, Adolf Grušovnik (Nova Cerkev) 17, 92 KERNER (4 vzorci): Darja Glavač (Kompole) 17,66, Anton Mastnak (Sv. Uršula) 17, 62... KERNER - POZNA TRGATEV ( 1 vzorec) Aci Urbajs (Rifnik) 18, 16 CHARDONNAV (4 vzorci): Ivan Korenjak (Gora) 17, 54, Ivan Pevec (Tičevo) 17, 46... RENSKI RIZLING (4 vzorci): Aci Urbajs (Rifnik) 18, 04, Janko Zdolšek (Dolga gora) 18, 00... SAUVIGNON (4 vzorci): Adolf Grušovnik (Nova Cerkev) 18, 02, Janko Majcen (Sladka gora) 17, 58... RUMENI MUŠKAT (1 vzorec); Bogdan Zgonec (Razbor) 18, 44 SIVI PINOT (1 vzorec): Franc Urbajs (Sv. Uršula) 17,46 TRAMINEC (1 vzorec): Anton Kolar (16,76) MEŠANA RDEČA VINA (5 vzorcev): Bogdan Zgonec (Spodnje Slemene) 16,98, Martin Hajnšek (Rifnik) 16,94... MODRA FRANKINJA (3 vzorci): Simon Tisel (Virštanj) 17,30, Jože Pušnik (Babna reka) 17,24, Janko Majcen (Sladka gora) 16,76 L. H. Kdaj red v športnem parku? Šentjurski športni park je po svoji legi in zasnovi eden od najlepših delov Šentjurja. Poleg dveh nogometnih igrišč, košarkarskega igrišča, atletske steze so na kupu še lepa teniška igrišča, bazen, dva gostinska lokala in obetavna skupna stavba za vse športe. Pred petimi leti, ko je park dokončno dobil svojo zasnovo, je kazalo, da bo postal tudi središče šentjurskega družabnega življenja, pa se je vse kmalu začelo fižiti in se bo očitno sfižilo do konca. Najprej se je zapletlo s koncesijsko pogodbo. Občina jo sklepa z Nogometnim klubom že četrto leto, a je še ni uspela skleniti. Slehernemu zunanjemu opazovalcu je bilo že od začetka jasno, da prepuščanje športnega parka nogometašem ni tisto pravo, a občinski možje niso našli druge rešitve. Vprašanje je, če so jo sploh kdaj resneje iskali. Nogometaši so se sicer izkazali in kaj hitro postorili tisto, kar so sami potrebovali, uredili igrišče, tribune, pa tudi postavili tisto grdo ograjo okrog stadiona, potem seje pa ustavilo. Nato se je vnela “umazana vojna” med atleti in nogometaši, bazen je funkcioniral le simbolično, ali sploh ne, garderobe še danes niso dograjene, kot vse kaže pa vse do danes še ni urejen tudi status obeh gostinskih lokalov. Le tenisači in igralci malega nogometa so funkcionirali ves čas več ali manj normalno. Pri tem je treba reči, da teniški klub lepo skrbi za svoja igrišča in okolico, okrog malonogometnega igrišča pa vladata razpuščenost in umazanija. Posebna zgodba sta gostinska lokala, ki naj bi pokrivala večji del stroškov športnega parka. Bak se že dve leti uspešno upira poskusom Občine, da bi ga deložirala, a kljub temu le životari. Bife ali točilnica ali karkoli je že, ki ga upravlja NK, dela menda še vedno na črno in se ne ve za koga. Dobiček iz njunega poslovanja, če ga je sploh kaj bilo, je bogvekje. Bazen je posebna žalostna zgodba. Samo s “strokovnim vzdrževanjem” in njemu sledečim pomorom rib so naredili nekajkrat več škode kot je bilo prihodka. Občina je menda vsako leto podprla kopalno sezono s kar lepim kupčkom denarja, kopali pa smo se le vsake kvatre. Če je res, da je strojnico pred kratkim zalila voda, v tem kaosu sploh ni nič čudnega. Ali to pomeni tudi konec bazena, je še vprašanje. Za nameček naj bi bil zdaj športni park še v temi. Preko zime se je nabralo za nekaj sto tisoč tolarjev stroškov elektrike in ker ni bilo plačnika, so jim elektriko odklopili. Ali je Bakovo razbijanje lastnega lokala, ne ve se še, ali gre za popravilo ali za demontažo, ki se je zgodilo te dni, dober ali slab znak, bi težko ocenil. Zagotovo je mogoče le reči, da je takšen zaključek dolgoletnih nategovanj med njim in Občino res najslabša med vsemi možnimi rešitvami. Za športni park je nedvomno odgovorna občinska oblast, ki se resda rada greje na žarkih uspehov svojih športnikov, o sistemskih posegih v šentjurski šport in o tem, da bi sama zavihala rokave, pa očitno ne razmišlja. Vodja občinskega oddelka za družbene službe Edi Peperko je povedal: “Ne bo držalo, da Občina nič ne naredi. Z NK Šentjur smo sklenili pogodbo za upravljanje z bazenom in objektom v športnem parku, za katerega smo končno dobili tudi uporabno dovoljenje. To deluje. Z Vareškom smo že predlani prekinili pogodbo in od pomladi lanskega leta posluje na črno. Doslej še nobena inšpekcija ni ukrepala, zato tudi ne morem reči, kdaj bomo ta objekt v resnici spet prevzeli. Gostinski lokal ob garderobah se prav sedaj ureja in tudi legalizira. Osnovne stvari se torej urejajo, posameznosti pa bodo še sledile.” Branko Vareško je bil bolj redkobeseden: “Ko bo pravi čas, bom tudi jaz šentjurski javnosti povedal, kaj vse se dogaja okrog športnega parka.” Toda kam so izginili drugi akterji, nekoč tako prizadevni šentjurski športni delavci, Športna zveza, Društvo prijateljev mladine in vrsta drugih? Ali nima naše mesto tudi svoje KS in svojega “župana”? Vprašanj je več kot preveč. Odgovorov pa vse manj. Gordijski vozel šentjurskega športa čaka na svojega Aleksandra Velikega. F. K. 30 let MPZ Planina Trideset let je dolga doba in lep jubilej. Še posebej, če gre za trideset let dela, entuziazma in veselja do petja. V soboto, 17. aprila, so na Planini pri Sevnici slovesno obeležili to pomembno obletnico delovanja njihovega zbora. V treh desetletjih se je v njihovih vrstah izmenjalo veliko pevcev in kar nekaj zborovodij. Od leta 1994 ga vodi Matej Romih. S svojim delovanjem so začeli na pobudo Ludvika Senice, ustanovni člani pa so bili še dr. Janez Šmid, Stane Jazbec, Srečko Vouk, Slavko Žibret in Anton Bobek. Slednji trije v zboru prepevajo še danes. Nastopali so na raznih revijah, med drugim tudi v Šentjurju, Kozjem in Sromjah. Imeli so samostojne koncerte v Rogaški Slatini, se udeleževali pevskih taborov v Šentvidu pri Stični. Praktično nepogrešljivi pa so na prireditvah v bližnji in daljni okolici. V zadnjih letih pa se je zbor tudi precej pomladil in se postavil ob bok najkvalitetnejšim zborom v občini. V program koncertnega večera so povezali slovenske narodne in umetne pesmi, za priokus pa so vključili tudi rusko narodno. Program je izredno dopadljivo popestril trio BEBOSA. Slovesnost pa je dopolnila tudi podelitev Gallusovih priznanj. Podelili so tri zlata, eno srebrno in osem bronastih. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana in navdušeno občinstvo pa sta potrdila besede podžupana Cokla, ki je s čestitkami šentjurskega zbora Ipavcev dejal, da dober zbor ni samo stvar dobrih pevcev in dobrega pevovodje, ampak tudi dobrega kraja. Planina to potrjuje. S. Teržan pe servis Računalniški inženiring d. o. o. BOGDAN GOBEC Šibenik 7, 3230 Šentjur Tel.: 749 0500, 740-125 mobitel: 041 740 985 Tržnica Šentjur KDO SE DANES POTREBUJE RAČUNALNIK? Mogoče vi? Računalnik in vse za računalnik „ dobite na tržnici v Šentjurju! Odprta vrata Kmetijske šole V petek in soboto 16. ter 17. aprila je Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur na široko odprla vrata svojim obiskovalcem. »Želimo širši javnosti predstaviti naše aktivnosti, poleg tega pa v šolo prinesti nekaj novega. Radi bi ljudi seznanili z našimi dejavnostmi in programi, poleg tega pa jim s predavanji in uslugami morda pomagali pri gospodinjenju in kmetovanju. Cilj teh dveh dnevov je tudi promocija novega učnega programa slaščičar, katerega uvajamo z novim šolskim letom. Obisk je zadovoljiv in naša šola je v teh dveh dneh kar zaživela«, je o razlogih in vtisih ob dnevih odprtih vrat povedal v. d. ravnatelja mag. Branko Šket. Sam sem šolo obiskal v soboto popoldne. Velike gneče ni bilo opaziti, a nekaj obiskovalcev se je vendarle vseskozi izmenjavalo po učilnicah in hodnikih, kjer so dijaki predstavljali različne stvari. Prijazno meje sprejela ga. Bučar, ki mi je predstavila posamezne aktivnosti. Glavni hodnik so zavzele dijakinje, ki so prikazovale različne ročne spretnosti. Največ ljudi seje zbiralo ob dekletih, ki so izdelovale umetno cvetje. Veš Dobjan svoj dolg? Pa ne samo Dobjan. To vprašanje se je verjetno porodilo v duši vseh, ki so v soboto 10. aprila obiskali osnovno šolo v Dobju. Tradicionalna prireditev Dan odprtih vrat, ki je letos potekala že osmič, je letos namreč v znamenju ekologije nosila naslov Ne umiraj moj gozd zeleni. Prireditev na katero osnovnošolci in njihovi učitelji povabijo starše in ostale krajane, pa je samo vrhunec mesece trajajočega projekta, ki ga vodi ga. Marija Robič. Vključeni pa so prav vsi delavci šole in seveda otroci vseh razredov in oddelkov. Po nekaj nostalgičnih temah, ki so jih zaposlovale v prejšnjih letih, so se letos odločili, da opozorijo na realnost, ki ni vedno taka kot bi si želeli. Ekologija je prav tista tema, ki nam vsem kot demaklejev meč visi nad glavo, a smo na nek tragičen način uspeli pozabiti nanjo. V šolski telovadnici je goste najprej pozdravil ravnatelj g. Franc Krampi, upravičeno ponosen na projekt, ki je v zadnjih letih resnično zaživel. Potem pa so učenci predstavili svoj kulturni program. V pesmi, plesu, besedi in igri so predstavili problematiko smetišč, umazanih voda, umirajočih gozdov in zastrupljene zemlje. Ko pa je v pesmi šolskega zbora zazvenela še nežna prošnja - ne umiraj, moj gozd zeleni, se je verjetno marsikdo zamislil, Mojstrice so radovednim obiskovalcem razlagale podrobnosti, njihove kreacije pa so bile kar všečne tudi meni, ki na takšne stvari sicer ne dam kaj prida. V kemijskem laboratoriju so potekale analiza tal in vina. Dijak Primož mi je podrobno razložil celoten postopek določanja kisline, sladkorja in alkohola, pH zemlje in vsebnost karbonatov ter dušika. Dejal je, da obiskovalci kar pridno prinašajo vzorce in so tistega dne opravili že kakšnih dvajset analiz. Naslednja postaja je bila prenovljena kuhinja. To je najnovejša pridobitev šole, vse skupaj pa resnično izgleda moderno. V dveh dneh so v njej predstavili izdelavo domačih testenin in številnih sladic, ki so dekorirane z marcipanom kar vabile vse gurmane. Moram priznati, da pri oblikovanju dijakinjam ne manjka domišljije, je pa res, da se v želodcu vse skupaj kar hitro pozabi. V to sem se prepričal tudi sam. Po ogledu vseh notranjih dejavnosti me je g. Fajs odpeljal še v šolski sadovnjak in doklej bomo to zeleno bogastvo še jemali za samoumevno. V telovadnico so postavili tudi bogato razstavo na to temo. Učenci so raziskovali Dobje in njegovo okolico in s fotografijami dokumentirali množico divjih odlagališč. Ob pogledu na vse tiste smeti je v zraku nehote obviselo vprašanje - kaj vendar počnemo?! Pri tehničnem pouku so izdelali geografsko maketo občine Dobje in na njej označili odlagališča. Kopica belih zastavic je na laž postavila tiste verze o tem kako "lepo je res na deželi". Razstavili so tudi najrazličnejše izdelke narejene iz odpadnih materialov. Neverjetna zakladnica idej je prej neuporabno kramo spremenila v prikupne okrasne in uporabne predmete. Čisto zagotovo pa do sedaj niste vedeli, da se da v odpadke prav lepo obleči. Osmošolci so iz plastičnih vrečk, folije, avtomobilskih prevlek in celo jogurtovih lončkov skreirali oblačila in jih na modni reviji tudi predstavili. Saj vem, da mi ne verjamete, a bili so videti več kot dopadljivi - celo za svečanejše priložnosti. Po končanem programu pa si je bilo mogoče ogledati razstavo društva kmečkih žena, ki so tudi tokrat pripravile najrazličnejše dobrote, se pustiti presenetiti na srečelovu ali malo pokramljati ob prigrizku. Saška Teržan vinograd. Dejal je, da skušajo na sicer zelo omejenem področju dijakom čim bolje prikazati vse skrivnosti vzgajanja dreves in trsa. Zelo je ponosen na nov vinograd, ki so ga zasadili učenci, šolsko kapljico pa še vedno pridobivajo iz starejšega vinograda. Veliko pozornosti posvečajo raznim eksperimentom; tako so recimo presadili staro hruško, ki so jo sedaj pustili rasti čisto samo. Torej brez gnojenja in škropljenja, na popolnoma naraven način. Za prihodnje leto, ko bo šola slavila 90 - letnico, pa imajo v načrtu namakalni sistem. Sicer pa je bilo v času odprtih vrat tudi kar nekaj predavanj. Tako je Drago Jančič predaval o balkonskem cvetju in nato skupaj s Slavkom Gabrom izvedel praktični prikaz zasaditve cvetličnih korit. Gostje iz Mislinjske doline so predstavili stare sorte sadja, Marinka Dobnik pa svoj čokoladni atelje. Seveda niso manjkale niti številne degustacije, ki so ponavadi najboljši in najslajši del tovrstnih prireditev in nekako zahvala vsem obiskovalcem. Teh je bilo menda kar veliko. Prišli so iz vse regije, sam pa sem srečal tudi nekaj poznanih šentjurskih obrazov. Kmetijska šola je bila nekaj dni deležna prazničnega vzdušja, s čemer so bili zadovoljni tudi dijaki. Rekli so, da se imajo dobro in da so veseli, da se ljudje zanimajo za njihovo delo. Naše mesto bi verjetno lahko veliko bolje zaživelo s šolo, katero obiskuje preko 400 mladih iz širše regije, toda na žalost ni tako, česar si ta ustanova ob 90 - letnici delovanja zagotovo ne zasluži. L. H. KrffjA v prostorih tržnice ŠENTJUR "Poief dJctdne teefe za katero so kabli že položeni, pri nekaj letih število elanov krepko prepolovilo. Še vedno pa je članarina tista, s katero klub pokrije vse stroške delovanja. Največ denarja mojstrih luči pa so tudi že v obdelavi alpoški stebri. V Šentjurju bo mogoče tenis tako ponoči novi delovni časi enot ekspoziture Šentjur Banka Celje, ekspozitura Šentjur in njene enote so Vam od 15. marca 1999 dalje na voljo: Ekspozitura Šentjur od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure ob sobotah od 8.00 do 11.30 Enota Dušana Kvedra od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Agencija Planina pri Sevnici od ponedeljka do petka od 8.00 do 11.00 ure in od 13-30 do 16.30 ure a> banka celje V varnem zavetju tradicije igrati že letos, po optimističnih variantah že konec maja, če se le ne bo kaj zapletlo. Še najbolj razgiban del skupščine je bila točka »razno«. Razplamtela seje namreč razprava o članarini, kjer so padali različni predlogi, a so člani na koncu sklenili, daje najbolj primemo povišanje za 25 odstotkov. Nove članarine tako znašajo: člani 10.000, študenti 7.000, dijaki 5.000 in osnovnošolci 2.500 tolarjev. Še vedno so v veljavi družinski popusti. Zvišale so se tudi cene nalepk, ki za člane po novem stanejo 350, za nečlane kluba pa 500 tolaijev. Okoli nalepk je bilo izpostavljenih tudi kar nekaj problemov, saj kar veliko ljudi igra »na črno«. V klubu bodo zato povečali, vsaj tako so obljubili, kontrolo na igriščih, predvsem v dopoldanskem času. Nalepko bo potrebno po novem nalepiti že ob rezervaciji igrišča, kar naj bi preprečilo morebitne špekulacije. Na koncu se je na skupščini pojavil g. Mackošek, ki naj bi v sodelovanju s klubom organiziral dvodnevni turnir veteranskih dvojic vseslovenskega značaja. Vse skupaj naj bi sovpadalo z otvoritvijo nove razsvetljave. Kakšnega strašnega navdušenja med člani kluba ni bilo zaznati, kljub vsemu pa je bil dan turnirju nekakšen »žegen«, za nadaljnje poteze in organizacijo pa so pooblastili UO, ki bo sodeloval z Mackoškom. L. H. TENISKI KLUB ŠENTJUR VABI K VPISU NOVE ČLANE! ------Letna članarina — •osnovnošolci 2.500 SIT •dijaki 5.000 SIT •študenti 7.000 SIT • odrasli 10.000 SIT Družinske članarine •za dva člana 10% popusta (na skupno članarino), •zatri člane 20% popusta, »za štiri ali več članov 30% popusta. Nalepke za eno uro igranja cena za člane 350 SIT, cena za nečlane 500 SIT. Vse ostale informacije si lahko preberete na oglasnih deskah pri teniških igriščih ali na telefonu: 041 53 52 65 (Karli Majcen) Igranje pod reflektorji (začetek predvidoma junija) Ob koncu košarkarske sezone Košarkarji Kemoplasta so prvo aprilsko soboto zaključili z letošnjim tekmovanjem v 1. B SKL. V tej ligi so osvojili končno četrto mesto, kar v državnem merilu pomeni šestnajsto mesto. Brez dvoma je to velik uspeh, a če gledamo rezultate in igro v prvem delu prvenstva, ima ta dosežek grenak priokus. Do novega leta so Šentjurčani praktično enakovredno konkurirali za uvrstitev v prvo ligo. Domači derbi z Zagorjem je postavil vse na glavo. Vinko Rovšnik si je nesrečno zlomil roko, klub je že prej ostal brez muhastega Vukiča in Petra Mačka, ki je odšel k vojakom. Vzdušje v ekipi seje tako podrlo, mentaliteto zmagovalcev je zamenjala mentaliteta poražencev in ekipa je v drugem delu prvenstva zabeležila le še tri zmage. Trener Igor Pučko gleda na to obdobje takole: » Na začetku lige smo igrali izvrstno in v podzavest nam je prišlo pozitivno razmišljanje, da ne moremo izgubiti. Rezultati so pokazali, da smo bili takrat zreli za prvo ligo. Pa je prišla tekma z Zagorjem, od takrat je šlo vse navzdol. Treningi so bili zaradi majhnega števila igralcev bolj podobni rekreaciji, pa tudi motivacija je zelo padla.. Ko gledam nazaj, moram reči, da nisem zadovoljen.. Četrto mesto jeza Šentjur izreden rezultat, toda če bi imeli nekaj več sreče z igralci, sodniki in tudi samimi seboj, bi se sedaj pogovarjali o prvi ligi. Vesel pa sem, da je klub uspel popularizirati košarko na šentjurskem področju. V celi ligi smo imeli skoraj največ gledalcev, kar je velik uspeh.« Igralci po enotedenskem premoru nadaljujejo s treningi v popolni zasedbi. Seveda vse najbolj zanima majski prestopni rok. Zaenkrat še ni kaj veliko znanega. Pučko pravi, da si želi okrepitev na mestu branilca in pa seveda centra, kjer ni nikoli dovolj igralcev. O imenih se še zaenkrat ne govori. Dejstvo je, da lanski šentjurski najboljši igralec David Čop letos v Laškem praktično ni igral in njegova vrnitev v Šentjur ni ravno kakšna znanstvena fantastika. Visokih izkušenih igralcev na tržišču ni ravno veliko. No, eden pa vendarle od letos prebiva v sosednji šmarski občini. Pred leti je bil eden najboljših tujih centrov v Sloveniji in je kot za šalo celo Olimpiji natresel tudi po trideset točk. Njegovega imena iz objektivnih razlogov še ne bomo izdali, upajmo pa, da bo šentjurska uprava uspešna »na lovu«. Igor Pučko ostaja trener, kljub vsemu, da je imel kar nekaj mamljivih ponudb in pravi: »Vem, da še s to ekipo nisem dosegel vsega kar lahko. S fanti smo se dobro ujeli in zato bi rad nadaljeval svoje delo v Šentjurju. Praktično se že sedaj pripravljamo na novo sezono. Največ pozornosti moramo posvetiti obrambi, kar že sedaj skušamo narediti z nekaterimi novimi kombinacijami. Sam sem sicer večji pristaš napadalne košarke, saj je ta veliko bolj privlačna, a se zavedam, da je brez dobre obrambe nemogoče uspeti. Mislim, da imamo zdravo sredino, katero bomo skušali obdržati kolikor toliko nespremenjeno. Treba je najti spoj med mladostjo in izkušenostjo in kar se mi zdi najbolj pomembno, povrniti zmagovalno miselnost. Najbolj pa si želim polne dvorane, ki nas vse skupaj zelo motivira. Seveda pa bo za vse skupaj potrebno trdo trenirati.« L. H. SAH Tesen poraz v pokalu 25. aprila se je začela bitka za slovenski šahovski pokal. ŠD Lipa je prvi krog igralo v gosteh proti Vrhniki in z najnižjim možnim rezultatom 1,5:2,5 izgubilo proti favoriziranim gostiteljem. Na prvih in drugi deski sta Jazbinšek in Gazvoda igrala zelo dobro in iztržila poldrugo točko, Drobne in Plahuta pa sta tokrat na tretji in četrti deski ostala brez točk. Škoda, saj bi že en sam njun remi zadostoval za napredovanje v naslednji krog. Plahuta zelo dober na Sladkem vrhu Na močnem mednarodnem turnirju v pospešenem šahu se je zelo izkazal Darko Plahuta. Med kar 162 udeleženci je s 6 točkami od 11 možnih zasedel 55. mesto. Malo slabše sta se odrezala F. Gazvoda (81., 5,5 točke) in S. Jernej (116., 5 točk). Marca - Gazvoda V ŠD LIPA Šentjur so konec marca pod streho spravili še tretji letošnji mesečni hitropotezni turnir. Ponovno je zmagal F. Gazvoda, ki je letos očitno odločen priboriti si nazaj naslov letnega hitropoteznega prvaka. Zbral je 5 točk. Drugi je bil Kolman (4), tretji Potočnik (3), četrti Diacci (2) itd. V skupnem seštevku ima Gazvoda z 18,5 točke že občutno prednost pred Kolmanom (12), Biščanom (9,5), Potočnikom (9), Diaccijem, Plahuto (6,5) in drugimi. S. G. Simon Jernej udeleženec velikega šahovskega turnirja na Bledu Konec marca je na Bledu potekal eden naj večjih slovenskih šahovskih turnirjev. Gre za izredno močan turnir, kjer že leta nastopajo številni odlični šahisti, celo tisti, ki nekaj veljajo v svetovnem merilu. Letošnje prireditve se je udeležil tudi šentjurski šahist Simon Jernej, ki je nastopal na turnirju B. V absolutni konkurenci 76 tekmovalcev je zasedel 42. mesto. Od devetih možnih je osvojil štiri točke. Svoj nastop je komentiral takole: »Absolutno moram biti zadovoljen. Pogoji so bili izredno dobri in imel sem izvrsten občutek. Od partij sem veliko odnesel, čeprav bi lahko dosegel boljši rezultat. Praktično sem zapravil dve zmagi, a vsaka šola nekaj stane. Zadnjo partijo sem igral z mojstrskim kandidatom in tesno izgubil. Če bi ga ugnal, bi osvojil 22. mesto in s tem tudi denarno nagrado med mladinci. Poleg tega bi mi bila verjetno priznana tudi druga kategorija.« Po blejskem turnirju je Jernej igral še v Trbovljah, kjer je zmagal na B turnirju. Trenutno se pripravlja na odprto prvenstvo Ljubljane, dobil pa je tudi vabilo za nastop na Češkem. L. H. Maj je pred vrati, isto pa bi se lahko reklo tudi za Športne igre '99. Geslo letošnje prireditve je povezano s prijavninami in je naslednje: »Prijavnina 500 SIT za vsako rit.« Mislim, da je dovolj zgovorno in ga ni treba komentirati. Ob tem moram omeniti, da vsak udeleženec še vedno dobi uradno majico prireditve in pa glede na dolgotrajnost prireditve tudi sendvič. Naš namen je jasen - privabiti čimveč ljudi, ki se naj imajo kolikor se da dobro. Igre so namenjene vsem, ne samo študentom, da ne bo pomote! Kolesa se bodo začela vrteti v soboto, 15. maja, ob 9.00, ko bomo začeli zbirati prijave. S tekmovanji se bo pričelo ob 9.30. Tenis in košarka bosta potekala po enakem sistemu kot lani. V malonogometnih ekipah se lahko nabere največ sedem ljudi, naenkrat pa igrajo štirje in vratar. Ne pozabite na to, da zvečer pridejo ponovno v goste študentski klubi iz okolice, s katerimi se bomo pomerili v košarki 5na5 na dva koša. Če se po kakšnem čudnem naključju nabere zelo veliko ekip, smo zaradi časovnih omejitev predvideli največje možno število sodelujočih. Vse skupaj bo potekalo po načelu kdor prej pride, prej melje. Pri tem smo gledali tudi na to, da naj bi vsak udeleženec imel možnost igrati več kot eno tekmo. Prijavite se lahko že v predprodaji po polžji pošti (ŠKMŠ, p.p. 75, Šentjur), elektronski pošti (skm.sentjurŽkiss.uni-lj.si) ali pa preko žice (743 533 Samo, 743 719 Jure). Prosimo vas, da navedete ime ekipe, vodjo ekipe, šport, v katerem se boste udejstvovali, člane ekipe in vsaj en telefon, kjer se vas da dobiti. Ker so igre rekreativnega značaja, igralci s prvoligaškim stažem ne smejo igrati (LA SKL, 1. MNL...). Še o nagradah ... Letos bomo zmagovalcem podeljevali izključno praktične nagrade, ki pa zato ne bodo nič manj privlačne. Tudi gledalci ne boste ostali praznih rok. Spet bomo pripravili kar nekaj nagradnih iger predvsem ob košarkarskem igrišču. Pa lep športni pozdrav in nasvidenje 15. maja v športnem parku v Šentjurju! S. G. NAGRADNA KRIŽANKA Šentjurske NOVICE NEKDANJI JUCOSLOV. ŠAHIST ŠPANUA SESTAVIL FRANC PEŠEC GLASBENI INSTRUMENT VEUKO SITO GLASBENE ČRKE NIZOZEMSKA LETALSKA DRUŽBA UDAREC POUCU KVARTOPIRSKI IZRAZ KURJICE, KURJI Sl£P NJEJ, NJI ORANJE NIZKO TRAVNO RASTJE REPUBUKA MAKEDONUA ANTON AŠKERC UKRAJINSKO PRISTANIŠČE DOMAČA ŽIVAL ITALIJA VRSTA MOKE VZDEVEK GOETHE- JEVE MATERE ZADNJA ČRKA IZDELANI IZ TOBAKA JOD POLICAJ JE MOŽ... ZAIMEK KLM - NIZOZ. LET. DRUŽBA PRIPADNIK BASKOV 100 m2 TOT-NEKD. JUG. ŠAHIST LJUDJE S KOSOVA KAZALNI ZAIMEK MERA ZA TEKOČINE NASPROTNO OD STARO DRSALNI KLUB SREČANJE RUSKA ZNAMKA AVTOMO- BILOV VELETOK V SIBIRUI TISKARSKA TEHNIKA NEMČUA RIMSKA 1 ENA OD ŽITARIC MORSKO OBREŽJE RIMSKA 50 RIMSKA 100 PREDLOG BOR ZAKLJUČEK GESLA Za marčevsko križanko podeljuje nagrade Kemična čistilnica Mackošek. Žreb je določil, da bon za 3.000 SIT za čiščenje garderobe prejmejo Marija Vovk iz Planine, Tamara Lorber iz Šentjurja in Stanka Frank iz Dramelj. Čestitamo! Sašine bučnice Pozdravljeni. Upam, da ste me pogrešali. Pa kaj morem če mi Pepca v zelje hodi. Zdaj bi lahko kuhala mulo na to brihto, pa se mi reva smili. Hudo jo morajo namreč boleti noge, ko Planinčanom že toliko po glavi hodi. Pa nikar je preveč ne obsojajte. Konec koncev je to postal nov nacionalni šport. Včasih v hribe, zdaj pa ljudem gor pa dol po živcih. Če imate alergijo na take in podobne pojave, nikar ne prižigajte televizorja. Presneto srečo morate namreč imeti, da vam kaka prikupna gospodična ne začne razlagati, kako življenjsko pomembno je, da si naročite čudežni lonec. Če do sedaj niste znali niti zavreti vode, boste odslej kuhali vsaj tako kot Janez Lenček, le da je on že iz mode. In ko se boste uspeli čez vse meje porediti - nikar ne skrbite. Malo te mažice, pa malo onega čajčka in v petnajstih minutah boste konkurenčni vsaj Miši Novak, če že Claudii Schiffer ne. Mišice? Ni problema. Če ne zaupate mažam, kijih ustvarijo dobesedno iz nič, si dobite primemo napravo. Tri minute na dan, pa boste kot Schvvarzeneger. Najboljša ponudba je bila pa gotovo okrog božiča. Pojoči adventni venček mi je bil najbolj všeč. Če ga obesiš na vhodna vrata, je verjetno ni stvari, ki bi tako učinkovito odganjala goste. Slaba lastnost je pa ta, da ga mora tudi lastnik prenašati, medtem ko se dere neko neposrečeno verzijo srebrnih zvončkov. Živela Amerika in njihov smisel za doživete praznike. Ampak potem se pa še naj kdo zmrduje, da smo nekritično posvojili Valentinovo. Saj ne vem, zakaj sem na piano privlekla te čisto neaktualne praznike. Verjetno bo kriva Pepca. Dragače pa so v glavnem politiki tisti, ki znajo med dragim fenomenalno soliti pamet. Pa kaj med dragim - to je vendar njihova osnovna kvalifikacija. »Dragi moji, pa saj vendar veste, da je čmo lahko tudi belo. Ne mislite tako? Gotovo bo nekaj narobe z vašimi očmi." Seveda. Ugasnemo televizor in prvemu klošarju podarimo hišni radio, potem nam pa ne bodo več težili. Če pa se temu ne da izogniti, je dobro poskrbeti za raznolikost. Trikrat hura torej tudi za Pepco! Saška Šentjurske NOVICE Celje - skladišče D-Per 18/1999 .ir' ran. $sg5svr:&r 11 ■■ 11 Nismo na zgubi Hudobno 5000007525,4 COBISS o Občina Šentjur se je z odcepitvijo Dobja sicer zmanjšala, ampak zato vloga župana Malovrha ni prav nič manjša: zmanjašnje občine je kompenziral z večjo plačo. VurijnaTV Ko se je po jurjevi konjski povorki po središču Šentjurja razširil starejšim občanom dobro znan vonj po konjskih iztrebkih, je bil hudoben komentar znanega zajedljivega političnega Ponkovljana: to je pa hujše kot po izidu Šentjurskih novic. Bralci predlagajo, da odgovorni v Mesarstvu Yurij informativno dopolnijo svoj TV reklamni napis v “Yurij -politično klavniška pustolovščina”. Politični teleskop V OŠ na Prevorju bomo menda imeli najmočnejši astronomski teleskop v državi: šentjurski krščanski demokrati bi radi na vsak način omogočili svojim volivcem, da se prepričajo, da “tam zgoraj” res nekaj je, oni pa so njihovi predstavniki na zemlji. Bolje kasneje kot nikoli 15 let po tistem, ko so dokončno zapravili šolski vinograd, so se naši kmetijski šolniki spet aktivno lotili vinogradništva - upamo da ne na osnovi “banhofrizlinga”. Eni v Pesnico, drugi v občinski statut Svetnik LDS Boris Zupanc, ki je avtor komentarja o usodi amandmajev opozicije k občinskemu statutu, je bil tokrat nenaravno vljuden. Običajno bi bilo, da bi “ene” poimenoval z eldeesove, “druge” pa z županove. Kultura gre skozi želodec Kot smo zvedeli na novinarski konferenci, je največji kulturni dosežek letošnjega jurjevanja predsednikovanje župana Malovrha organizacijskemu odboru. Tudi osli Na začudeno vprašanje enega od gledalcev, zakaj v jurjevi konjski paradi ni tudi oslov, je sledil odgovor iz množice: ker so vsi ob cesti! No v Dramljah Med razpravo g. Štrajharja o nujnosti vlaganja občinskega denarja v drameljski vodovod - to je podkrepil z znano resnico, daje voda vir življenja - gaje vinsko navdahnjen poznavalec takoj demantiral: Toda ne v Dramljah. Kozmetični salon “BARBARA” Za boljše počutje ter zdrav in mladosten videz v pomladnih dneh Vam priporočam: S Nego obraza in telesa S Ročno in mehansko limfno drenažo S Shujševalne-anticelulitne programe Aromaterapijo obraza in telesa S Refleksno masažo stopal Depilacijo, epilacijo S Pedikuro z najnovejšim GERLACH aparatom S Za rjavo polt pa SOLARIJ - ERGOLINE 60 SIT/min VABIM VAS K OBISKU ! ica Šentjur 063/740-330 ^ OPTIKA ^ OČESNA AMBULANTA 610*' 'SftZl. :063/44h SOS G U C C I AN N E KLEIN VERSACE Gosposka 23, 3000 CELJE - Ul. Leona Dobrotinška 6b, 3230 ŠENTJUR Največja in najkvalitetnejša izbira okvirjev z eno do deset letno GARANCIJO OD VALENTINO (SBAHIFTEAMCO FERRE L U N E T T K S Christian Dior OvnguE