Bitka pri Slavkovem in c. k. 47. polk. Še sedaj žive v apomiau strašui boji, katere ao bili Avstrijci početkoai tega stoletja s Fraacozi. Ne bodemo aaštevali, koliko ao trpele dežele pod tujim aasilstvom, apominjati ae pa moraaio s hvaležaim arcem hrabrih aaših vojakov, ki so pokazali tedaj vaovič, koliko zmore vroea ljubezea do domoviae. Letoa je ravao osemdeaet let, kar so premagali Avatrijci, prvi med Evropakimi aarodi prvič Napoleoaa. Dae 21. in 22. maja 1809 pokazali ao aaši vojaki prvič, da Napoleoa ai aepremagljiv. V vratah, ki so ukrotile fraacoakega samosilaika, stal je tudi aaš domači polk štv. 47, ki tedaj sicer še ai štel sloveaakih Štajarcev med svoje, ker se je aadopolnjeval ae aa Oeskem; veadar pa bočemo pokazati uašim rojakom, kako se je odlikoval ta polk že takrat, da bodejo videli, kako je že slovel, predao ao mu odkazali južni Štajar za nabor. Saj še živi dobro v aaaem apominu, kako ga je počaatil feldmarsallajtaaat d'Aapre 1. 1848 po bitvi pri Custozzi, rekoč: ,,Odalej bom jahal mimo tega polka le gologlav, kajti atoril je, kar bi ae ae zdelo sicer uiogoče!" V aaaledajih vrstab hočemo torej le pokazati, da ao bili tudi prejšaji vojaki tega polka vredai svojih uasledaikov. L. 1809 začela se je zopet vojaka med Avstrijo ia Fraacoako. Napoleon v avoji ohoiosti ai mogel več mialiti, da bi se aruel kdo upirati ajegovi volji, hotel je goapodariti po celi Evropi, kar se mu uatavi Avstrija. Hrabri Tirolci zgrabijo orožje. Od 9. do zadujega aprila apode tuje nasiluike, Bavarce ia Fraacoze, iz dežele. Kmeti sami ao ujeli v treh teduib dva geaerala, sedemaajat štabaih, 115 aadčaataikov, 3860 Bavarcev ia 2050 Francozov. Med tem je zbral aadvojvoda Karol svojo vojako aa Moravakem polju. Pod ajegovim poveljaiatvom atal je tudi 47. polk, ki je štel 19. maja 4205 mož. Dvajaetega maja ae pomakae aadvojvoda a svojo vojuo v vrsto Strebersdorf, Stammersdorf ia Gerasdorf, ia razglasi v povelju : ,,Jutri bode boj, določila se bode- oaoda celega ceaaratva in vsakega poaameznika. Med veeao sramoto ia aeunirjočo slavo aam je izbirati. Zaaašam ae na hrabroat svoje vojae, aa izgled ia aa odločaoat ajeaih vodaikov!" Iatega dae začuo prebajati Francozi aa treli mostovih preko Doaave ua otok Lobaa. Potem aapravijo še ea moat z otoka aa levi breg ia pošljejo aekaj bataljoaov pešcev ia aekaj škadroaov koajikov aaprej. Ali avatrijaka koajica pribruje ia jih vrže do reke aazaj. Zve čer jim podere povodeaj most. Po aoči ga pa popravijo. Zjutraj 21. maja aa vse zgodaj začae prebajati glavao krdelo. Kmalu jih je biio kakih 3O.000 mož aa levem bregu Doaave. Geaeral Maaaeaa zaaede Slavkov (Aaperu), Laaaes pa Essliagea. Med tema vaaema so stali kiraairji, za ajimi pa garda ia greaadirji. Fraacozi še aiao prav vedeli, kje atoji avstrijaka vojaa; samo po aoči so videli po ognjih, da mora taboriti na Biaambergu. Zadaje dai ao počivali Avatrijci ter se pripravljali za boj. Nadvojvoda Karol je hotel aamreč aapaati sovražaike, dokler so že prebajali eez Douavo, zato je ukazal svojim predajita stražam, aaj ae umikajo, dokler ae pride pravi čaa. Na biakoštai dan 21. aiaja 1809, ko aapoči zora aa uebu, ae poatavijo Avstrijci v vrste. Ko se začui) pomikati krdela aaprej, zasvirajo godbe: ,,Bog oliraui, Bog obvarji aam cesarja, Avstrijo!" in iz vaeh grl zadoai veličastaa Avstrijska pesem. Tako korakajo aaprej. Ob deveti uri ae uatavijo ia kuhajo obed. Zdajci pride od predajih straž novioa, da pribaja po mostu in po eolaih vedao več Fraucozov z otoka Lobaa na breg, ter se poruikajo proti Slavkovu ia Esaliugeau. Ob dvaaajstib se začae pomikati krdela proti sovražaiku naprej. Pri Siisseabruuu-u atal je cesar Fraac. ,. Vrli bodite, otroci raoji! Bog Vaa bo blagoslovil", govoril je svojini vojakom. Z aavdušeajem ga pozdravljajo vojaki. veličaatao mu zapojo ,,Vae za dom ia za ceaarja, — za ceaaija blago kri!" 103 batalijoai, 148 akadroaov, vaega kakih 75.000 mož ia 288 topov vodil je aadvojvoda v boj. Vai aarodi proatranega cesaratva so bili zbraai tu zoper tujega aaailaika, vai aavdani eaega duba, vsi pripravljeai darovati svoje življeaje za ceaarja in za dom. V petib oddelkih ae je pomikala vojua aaprej. Prvi oddelek je vodiL Hiller proti Stadlaau ia Slavkovu, druga dva Bellegarde ia Hoheazollera proti Essliageau, peti pa Dedovic proti Doaavi. Med arediao ia ievim krilom atal je kaez Ivan Liechteasteia s koajico, greaadirji so pa čakali v Geraadorfu. (Dalje prih.)