STROKA IN PRAKSA 38 Tudi jaz zmorem: projekt Erasmus+ Keywords: literacy, literacy acquisition, Erasmus+, academic achievement, activities, play Izvleček V članku je opisan projekt Tudi jaz zmorem. Projekt je na Osnovni šoli Polje potekal v okviru programa Erasmus+. To je program Evropske unije, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi. Projekt je bil zasnovan na podlagi analize potreb naše šole. Ugotovili smo, da imajo učenci čedalje več težav pri pismenosti in usvajanju novih učnih vsebin. Pri tem smo jim želeli pomagati, zato smo se v iskanju rešitev oprli na dejavnosti, ki jih imajo učenci najraje – to je učenje prek igre. V članku je povzet potek projekta in aktivnosti, ki so pripomogle k boljši pismenosti in asimilaciji naših učencev v novo okolje. Ključne besede: pismenost, opismenjevanje, Erasmus+, učna uspešnost, dejavnosti, igra Abstract The article describes the project “I Can Do It Too” (“Tudi jaz zmorem”). The project was carried out at Polje Elementary School under the Erasmus+ programme. The latter is a European Union programme that supports education, training, youth and sport in Europe. The project was designed based on an analysis of our school's needs. We have determined that pupils are experiencing more and more problems with literacy and with acquiring new subject knowledge. We wanted to enhance their abilities in this area, so when we looked for solutions, we relied on activities that pupils like the most – that is, learning through play. The article sums up the course of the project and the activities that helped to improve literacy and better assimilate our pupils into their new environment. I Can Do It Too: Erasmus+ Project Sergeja Apat STROKA IN PRAKSA UDK 028:37.011.22 39 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 38-42 UVOD Na Osnovni šoli Polje se v zadnjih letih srečujemo s povečanim številom učencev, med katerimi jih veliko prihaja iz družin z nizkim socialno-ekonomskim statusom ali iz drugačnega jezikovnega okolja. Posledič- no se srečujemo s kulturnimi razlikami in zato smo na šoli iskali rešitve, kako te otroke čim bolj uspešno asimilirati v okolje in jim ponuditi aktivnosti, s katerimi se bodo laže vključili med vrstnike in dosegali uspehe tako v šoli kot v življenju nasploh. Učiteljice, ki smo o tem razmišljale, smo se odločile, da se vključimo v projekt Era- smus+. Zastavljeni cilji našega projekta so bili razvijanje bralne, matematične in računalniške pismenosti učencev in njihove jezikovne spretnosti. Cilj projekta, ki smo ga simbolično poimenovale “Tudi jaz zmorem” , je bil poiskati nove načine, kako ustvari- ti spodbudno šolsko okolje za integracijo vseh učencev in kako učence s primanjkljaji izdatno podpreti pri razvijanju veščin bralne, matematične in danes vedno bolj pomembne računalniške pismenosti ter njihovih jezikov- nih zmožnosti. Čeprav naši učenci prihajajo iz različnih kulturnih okolij, opažamo, da se premalo zavedajo, kakšno bogastvo prinaša raznolikost kultur. Strokovni delavci jim zato želimo tudi prek lastne izkušnje približati prednosti evropskega povezovanja in jih spodbuditi k odprtosti, strpnosti in deljenju izkušenj svojega kulturnega okolja z drugimi. Znanstveniki ugotavljajo, da obstajajo med otroki iz različnih socialnih slojev razlike v jezikovnih značilnostih, ki vplivajo na njihovo bralno učinkovitost. B. Bernstein (1971) je poudaril, da se pojavljajo precejšnje razlike pri posameznih slojih, ki pomembno vplivajo na nadaljnji razvoj jezika ter branja in širše na šolsko uspešnost otroka (Pečjak, 1996). V obdobju od 2018 do 2020 je bilo razvijanje bralne pismenosti tudi prioritetni cilj šole. Dejavnosti so bile oblikovane tako, da smo cilje dosegali po celotni vertikali osnovne šole in jih bomo tudi v prihodnje vključevali v letni delovni načrt šole. PISMENOST IN VRSTE PISMENOSTI Pismenost je sposobnost branja in pisanja, opismenjevanje pa pomeni poučevati brati in pisati. Otrok, ki se normalno razvija, se v srednjem otroštvu nauči brati. Pismenost otro- kom ne le odpre pot do knjig, pač pa je tudi okno v svet digitalne tehnologije. Zdaj lahko berejo spletne strani, besedila v aplikacijah in navodila za igro (Gold, 2015). Zato nam je bilo v okvir projekta smiselno in nujno vključiti tudi računalniško pismenost in s tem sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT). Opismenjevanje je vedno zahtevnejše in ga spremlja vedno več težav. Učitelji uporabljamo različne tehnike in metode, ki nadgrajujejo in izboljšujejo bralno tehniko učencev, povečuje- jo njihovo besedišče in izboljšujejo razumeva- nje pri branju. Večina avtorjev poudarja nasle- dnje dejavnike bralnega uspeha: percepcijske dejavnike, kognitivne dejavnike, motivacijo in interes ter socialno-kulturne dejavnike (Ropič, 1996). Da bi bila pismenost vseh naših učencev hitrej- ša in učinkovitejša, smo se odločili, da jim po- nudimo različne dejavnosti, prek katerih bodo usvajali različne oblike pismenosti. Največ dejavnosti je potekalo prek igre, saj je učenje prek igre otrokom najbolj spontan, naraven in učinkovit način dojemanja. Igre lahko spodbujajo številne vidike kogni- tivnega in socialnega razvoja, kot so: jezikovni razvoj, pismenost (zvok posameznih črk/gla- sov, povezovanje glasov in črk, učenje besed Slika 1: Krepitev bralne pismenosti Čeprav naši učenci prihajajo iz različnih kulturnih okolij, opažamo, da se premalo zavedajo, kakšno bogastvo prinaša raznolikost kultur. Strokovni delavci jim zato želimo tudi prek lastne izkušnje približati prednosti evropskega povezovanja in jih spodbuditi k odprtosti, strpnosti in deljenju izkušenj svojega kulturnega okolja z drugimi. 40 STROKA IN PRAKSA Sergeja Apat: Tudi jaz zmorem: projekt Erasmus+ Sliki 2 in 3: Učiteljice na mobilnosti na Islandiji med različnimi aktivnostmi kot celot), pisanje, matematične sposobnosti in občutek za števila, osnovne informacije in virtualne “ekskurzije” , vizualno-prostorske sposobnosti, reševanje problemskih nalog, finomotorične sposobnosti, odzivni čas, izved- beno načrtovanje in organizacija, ustvarjal- nost, izmenjavanje, bonton, vedenje na spletu (Gold, 2015). MOBILNOSTI ZA UČITELJE Da bi lahko našim učencem ponudili največ, smo učitelji poiskali izobraževanja v obliki strukturiranih tečajev širom Evrope, ki so ponujala tovrstno tematiko, ali pa smo se ude- ležili t. i. sledenja na delovnem mestu (angl. job shadowing), kjer smo z obiskom različnih osnovnih šol po Evropi pridobivali znanje in ideje pri dejanskem pouku in izmenjavi dobrih praks med učitelji. Učitelji smo tako pri različ- nih mobilnostih tekom projekta pridobili nove kompetence na področju opismenjevanja, vodenja razreda in težavnih učencev, različ- nih IKT-pristopov in oblik učenja. Številne pridobljene nove ideje smo uporabili v razredu in jih tudi delili s celotnim kolektivom, saj smo želeli primere dobrih praks razširiti na celo- tno vertikalo naše šole. Tako je celotna šola pridobila širok nabor različnih dejavnosti, s katerimi nadaljujemo še danes, ko smo projekt že zaključili. Pri tem vključujemo učence vseh starostnih obdobij, le metode in oblike dela se glede na starost razlikujejo. Mobilnosti so nam omogočile tudi razvoj evropske zavesti, nova poznanstva in izmenjavo dobrih praks, za kar smo bili res hvaležni. Lepo je vedeti, da nismo edini, ki se spopadamo s takimi težavami, in v resnici smo ugotovili, da je naša težava pravza- prav precej pogost in aktualen evropski izziv. AKTIVNOSTI ZA UČENCE Nekaj aktivnosti, ki smo jih vpeljali v času trajanja projekta in katerim v večini sledimo še danes: • testiranje učencev prvega vzgojno-izobraže- valnega obdobja z bralnimi testi in ocenje- valno shemo bralnih zmožnosti; • delavnice Krepitev bralne pismenosti za učence, ki dosegajo podpovprečne rezultate na testiranju; • program razvijanja predopismenjevalnih spretnosti s pomočjo senzomotorike in samoregulacije, v okviru katerega je bila izdana knjiga Vaje za spretne prste (zbirka vaj za zaznavanje in obvladovanje telesa) av- toric Bojane Krašovec, Nine Sovinc in Anje Bizjak; • program pomoči za učence priseljence; • bralne čajanke za učence; • izdali smo šolski časopis na temo branja; • v redni pouk smo uvedli nove didaktične pristope in metode, pridobljenje na mobil- nostih; • dodatna pomoč je potekala tudi v obliki različnih interesnih dejavnostih (npr. Igriva matematika); • izvedene so bile delavnice v okviru dneva dejavnosti na temo IKT in varne rabe inter- neta; • »Super sobote« – delavnice za učence s posebnimi potrebami, kjer skušamo znanje, pridobljeno pri pouku, udejanjiti v resnič- Opismenjevanje je vedno zahtevnejše in ga spremlja vedno več težav. Učitelji uporabljamo različne tehnike in metode, ki nadgrajujejo in izboljšujejo bralno tehniko učencev, povečujejo njihovo besedišče in izboljšujejo razumevanje pri br anju. 41 Šolska knjižnica, Ljubljana, 31 (2022), 3, 38-42 nem življenju. Kako se lahko lepše naučiš merskih enot kot tako, da spečeš piškote?; • v letu 2018 in 2019 smo izvedli tridnevni tabor Tudi jaz zmorem za učno in social- no šibke učence, kjer so učenci v manjših skupinah na različnih delavnicah usvajali strategije učenja, razvijali svoje jezikovne spretnosti in krepili svojo samopodobo. UČINEK AKTIVNOSTI Učenci so deležni več ustrezne učne pomo- či in spodbude za razvijanje prej omenjenih spretnosti. Posledično opažamo učni napredek pri učencih, ki so se udeleževali dejavnosti, ki smo jih uvedli v času projekta. Učenci, ki so bili v oddelkih, kjer so izvajali aktivnosti za razvoj predopismenjevalnih spretnosti, so bili po izvedbi vaj bolj umirjeni, sproščeni in dovzetni za nadaljnje delo pri pouku. Laže so sledili navodilom in poteku dela, napredo- vali so v različnih grobo- in finomotoričnih spretnostih, okrepili so trajanje svoje pozor- nosti, natančnosti in vztrajnosti. Zmanjšale so se njihove vedenjske težave, okrepili pa sta se njihova samopodoba in samokontrola telesa. Med vrstniki je bilo manj konfliktnih situa- cij, povečala se je njihova motivacija za delo, hkrati pa se je izboljšala tudi celotna razredna klima. Udeleženci taborov Tudi jaz zmorem so spoznali večji nabor učnih strategij, s katerimi so si pomagali pri pridobivanju znanja in okre- pili svojo samopodobo. Z delom v skupinah so razvili socialne veščine in občutek za druge. Z bralnimi testi smo laže prepoznali učence, ki potrebujejo učno pomoč pri razvijanju bralne spretnosti, ter jim z vključitvijo v delavnice Slika 4: Super sobota Slika 7: Bralna čajanka Slika 5: Vaje za spretne prste Slika 6: Tabor Tudi jaz zmorem 42 Sergeja Apat: Tudi jaz zmorem: projekt Erasmus+ STROKA IN PRAKSA Krepitev bralne pismenosti omogočili dodatno pomoč in možnost doseganja učnih standar- dov. Za učence s posebnimi potrebami so bile organizirane Super sobote, kjer so na različnih delavnicah razvijali socialne veščine, krepili svojo samopodobo in strategije učenja učenja ter krepili zavest o pomembnosti znanja, ki ga pridobijo v šoli, v vsakdanjem življenju. Z dnevi dejavnosti na temo IKT in varne rabe interneta so učenci razvijali svoje računalniške spretnosti in pridobili samostojnost, potreb- no za delo na daljavo. Nove metode dela in uporaba idej, pridobljenih na mobilnostih pri rednih urah pouka, so popestrile ure in vsaj malo izboljšale motivacijo učencev za šolsko delo. Bralne čajanke in interesne dejavnosti pa so učencem, ki so si želeli nadgraditi znanje, omogočile poglobljeno delo in doseganje višjih standardov. Dokaz za to so digitalne knjige, ki so jih v okviru projekta Erasmus+ napisali petošolci za mednarodni natečaj Book Creator. Knjiga Lili‘s dreams ene izmed petošolk je v konkurenci več kot 100 prispelih avtorskih del iz 22 držav prišla v finalni izbor 25 najboljših knjig. IZZIVI Med projektom smo se seveda srečevali tudi z različnimi izzivi. Razglašena epidemija je bila naš največji izziv, saj nam je v večji meri preprečila aktivnejše vključevanje staršev in lo- kalnega okolja v naš projekt. Kljub vsemu smo želeli deliti primere dobrih praks, zato smo v okviru šolske spletne strani pisali tudi blog, kjer smo objavljali vse bistvene dogodke in ak- tivnosti, ki smo jih realizirali z učenci. Blog je za podrobnejši opis dejavnosti in več fotografij na spletni strani šole še vedno dosegljiv: http:// www.ospolje.si/erasmus. Tam so opisane tudi mobilnosti in izobraževanja, ki so se jih udele- žili učitelji. Izziv pa še vedno predstavljajo tisti učenci, ki pomoči ne sprejmejo in se ne želijo udeležiti dodatnih aktivnosti. Vendar si z večkratnim vabilom in vztrajnostjo marsikdo premisli in pride na dejavnosti. SKLEP Strinjam se z W. Glasserjem, ki v svoji knjigi Vsak učenec je lahko uspešen pravi, da je izziv, da bi izboljšali branje, vsekakor vredno spreje- ti, vendar bo zahteval nekaj časa. Če hočemo postopek pospešiti s pritiskom, naredimo samo škodo. Ko pomagate otrokom spozna- vati veselje do branja, s tem bojujete bitko za njihovo izobraženo življenje. Ničesar boljšega ne morete delati s svojim časom, kot da berete otroku knjigo (Glasser, 2001). Najpomembnejši učinek, ki je viden v orga- nizaciji, je uvedba sistematičnega dela pri razvijanju bralne, matematične in računalniške pismenosti. Na šoli smo zadovoljni, ker smo uvedli številne nove aktivnosti za učence, ki pripomorejo k razvoju njihovih spretnosti, boljšemu počutju in krepitvi samopodobe. Viri in literatura Pečjak, S. (1996). Kako do boljšega branja. Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ropič, M. (1996). Podaljšano opismenjevanje. Ljub- ljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Glasser, W. (2001). Vsak učenec je lahko uspešen. Radovljica: Mca. Gold, J. (2015). Vzgoja v digitalni dobi. Radovljica: Didakta. SERGEJA APAT, profesorica razrednega pouka, zaposlena na Osnovni šoli Polje Naslov: Osnovna šola Polje, Zaloška cesta 189, 1260 Ljubljana Polje E-naslov: sergeja.apat@ospolje.si