ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA VODNIK LETA 1834 O SLOVENIJI MELITTA PIVEC-STELE Fraiiiz Tscliischka, arhivar in direktor re- gistrature dunajskega magistrata, je izdal 1834 na Dunaju vodnik: Der Gefährte auf Reisen in dem ösiterreichischen Kaiserstaaite. Für Reisend'e jeden Standes und Zweckes nach den neuesten und bewährtesten Quellen bearbeitet. Ker je tiskan na dobrem papirju, je vodnik kljub svojemu obsegu — LVI + + 682 str. 8" — res lahek in priročen. Ni to edino delo Fr. Tschischke: 1836 je izšel nje- gov pregled umetnosti in starožitnosti v av- strijskem cesarstvu, 1846 njegova zgodovina Dunaja v 1. izd., 1853 v 2. izd., 1834 in 1843 pa še nekaj manjših publikacij. V predgovoru omenja avtor kot prednost STOjega priročnika, da prinaša prometne 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zveze ne samo za glavno mesto Dunaj, tem- več tudi za važnejša mesta provinc, in ker sta taJsrat spadali pod označbo Avstrija tudi Ogrska in Severna Italija, je teh mest pre- cej — 30. Ker se kraji — seveda z nemško obliko imen — obiravnarvaijo v abecednem redu in ker je dodan abecedni register, je kljub tej nekako mehanični razdelitvi orien- tacija res lahka. Zemljevidov pa avtor ni dodal, ker jih je, pravi, dosti na razpolago, dodal pa je na koncu uvoda kratek seznam uporabljene in priporočljive literature. Kiot uvod podaja geografski, statistični, narodnostni, gospodarski, kulturni in uprav- ni pregled Avstrije; pregled meril, uteži in novcev s primerjavo z enotami drugih držav; pregled predpisov za potni list in carino za domačine in inozemce in izčrpen pregled prometnih sredstev: brzi poštni vok, navadni pošini voz, posebni poštni voz, navadna ko- čija, ladja na jezerih in na morju, s tarifo cen za potnike, prtljago, prehrano in napit- nino. Urnika za odhod in prihod pa ne poda, ker ni nespremenljiv; umik je bü uradno razglašen in oibjaTljen tudi n. pr v vsako- letnih koledarjih. Merilo je avstrijska pošta (Post), ki je znašala 2 poštni milji po 4000 dunajsikih klafter, to je 15,2 km, ker je du- najska klaftra bila enaka 1,9 m. (Le lom- bardsko-beneško kraljestvo je imelo že metr- ski sistem). Pri obravnavi posameznih krajev je avtor- jeva tehnika naslednja: večja mesta, ki imajo posebna poglavja, opisuje najprej na kratko geografsko in zgodovinsko, podaja število hiš in prebivalcev, našteva glavne rimske in srednjeveške umetnostne spomenike, kul- turne, humanitarne in upravne ustanove, omenja zastopane gospodarske panoge — obrti, tovarne, trgovino —, dodaja preno- čišča ter prirodne znamenitosti okolice in konča z najbolj obširnim delom, seznamom prometnih zvez; manjša mesta (in trgi) so obravnavani podobno, seveda krajše, pri po^ pisu posameznih prometnih prog. Slovenija je takrat upravno pripadala z večjim delom guberniju Iliriji, z manjšim delom Štajerski. Med njenimi mesti ima le Ljubljana posebno poglavje, druga moramo iskati na progah, ki vodijo iz Ljubljane, o>z. v Ljubljano, deloma pa tudi na progah, ki izhajajo iz Gradca, Celovca in Trsta. V vseh vodnikih, starih in novih, so stvari, ki se vedno ponavljajo. Tu hočemo opozoriti le na nekatere podatke, ki so z enega ali drugega vidika zanimivi, značilni tudi za to, kar je bilo takratni dobi omembe vredno. Ljubljana, sedež gubernija, znana kot biv- ša Aemona in kraj kongresa 1. 1821, je štela ok. 13.000 prebivalcev, »ki govorijo nemško, italijansko in novogrško. Ljudsko narečje je ilirsko«. Ceste in trgi so sicer neunejeni in ozki, pa deloma izredno dobro tlakovani in zelo čisti. 5 mostov veže obe strani Ljub- ljanice, Licoj z biblioteko, gimnazija, seme- nišče, kmetijska družba, filharmonična druž- ba, deželni muzej in 3 knjigarne skrbijo za izobrazbo, stanovsko gledališče, reduta, stre- lišče, plesna dvorana in čitalnica z mnogimi revijami za zabavo. Mesto ima živahno ko- misijsko in špedicijsko trgovino, poleg dru- gih obrti dve tovarni za fajanso in dve rafi- neriji za sladkor ter pet letnih sejmov. Najboljše gostilne so pri Le\Ti, pri Bidlmonu in pri Maliču. Potem našteva vodnik 29 prometnih prog, ki vežejo Ljubljano z vsemi mesti, obravnavanimi v posebnih poglavjih. To so: Reka, Zagreb, Petrovartadin, Zadar, Trst, Benetke, Verona, Milan, Pad ova; Gra- dec, Celovec, Innsbruck, Bregenz, Salzburg, Linz, Dunaj, Praga, Cheb, Brno, Bratislava, Košice, Cmovice, Opava, Lvov, Ofen, De- breczin, Temišvar, Sibinj, Cluj. Od teh imajo Linz, Lvov in Ofen po dve varianti. Povsod je navedena oddaljenost od izhodišča, Ljubljane. Potniku, ki prihaja iz Gradca, predstavi najprej Maribor (5.000 prebivalcev) z gle- dališčem, plavalno šolo ob Dravi, tremi let- nimi sejmi in živahno trgovino z železnino, žitom, sadjem, posebno breskvami in vinom. Nadaljujoč pot skozi rodovitno pokrajino ob vznožju Pohorja omenja Slovensko Bistrico »z že skoraj izključno slovanskim prebival- stvom«, Konjice in Celje (1.960 prebivalcev), ki ima široke pa slabo tlakovane ceste, grad slavnih celjsikih grofov v razvalinah in grad grofov Thurii. Potniku, ki prihaja po drugi cesti iz Gradca v Radgono, ne pozabi ome- niti Gornje Radgone z gradom in odličnim vinom v okolici. Kdor potuje iz Maribora v Zagreb skozi gornjo dravsko dolino, označeno kot »neiro- dovitno z močvirji«, sreča Ptuj (1.700 preb.), najstarejše štajersko mesto, dobro zidano pa »mračno« z znamenitimi rezljanimi klopmi in (Laibovim) oltarjem v farni cerkvi, gra- dom in dobrim vinom v okolici, posebno v Zavrču. Iz Celja pride v Rimiske Toplice (kjer se analizira zdravilna voda in njena uporaba), Jurklošter s steklarno in Brežice (744 preb.) z gradom in živahno trgovino na Gorenjsko; iz Laškega pa v Rogaško Slaitino, pred nekaj leti lepo popravljeno po skrbi štajerskih deželnih stanov, ki pošilja letno 400.000 steklenic svoje zdravilne vode v Nemčijo, Poljsko in Italijo ter ravno toliko v sodih na Ogrsko in Hrv^atsko. 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na cesti iz Ljubljane v Zaigreb omenja najprej grad Auensperg >zaTadi trioglate oblike tudi Triak imenovan«, potem Višnjo goro, jami pri Podpeči in Kompolju, Novo mesto (L251 preb.), islavne Dolenjske To- plice, Kostanjevico z gradom in cistercijan- skim samostanom. Krško in rodovitna polja, sadjarstvo in posebej vinogradništvo. Cesta iz Ljubljane na Reko pa vodi od Postojne naprej skozi pusti Kras z burjo čez Bistrico, ki ima mnogo strojaren in žag in izvaža letno na tisoče bukovih in smrekovih desak na Reko in v Trsi, cesia v Verono pa skozi Vi- pavsko dolino, kjer bujna vegetacija močno kontrastiira z žalostnim Krasom. Trg Vipava (1036 preb.) slovi po dobrem vinu. V smeri proti Trstu opozarja pri Vrhniki na največje rake, pri Idriji (4.139 preb., ve- činoma rudarji) na živo srebro (letna pro- dukcija 5.000 centov, cinober 1.200 centov), čipkarstvo in gledališče, pri priiodnih zna- menitostih na Škocjansko jamo. Cerkniško jezero in Postojnsko jamo s Proteusom. O Trstu pravi, da ima čez 50.000 prebivalcev, mešaniico Italijanov, Ilircev in Nemcev, lad- jedelnice, sinagogo, biblioteke, Archeogralo Triestino, konzulate skoraj vseh evropskih držav, trgovino z vsemi obmoirskimi držar vami Evrope in Azije, letni prihod in odhod 8.300 velikih ladij, čez 1.000 trgovcev in to- varne. V okolici omenja soline v Zavljah in Milju, žrebčamo v Lipici, lep razgled z Opčin in marmor iz Nabrežine. Iz Trsta pelje potnikai čez Koper (5.500 prebivalcev), ki leži sredi vode, vezan po kamnitem mostu s kopnim, ima trgovino z vinom, oljem in soljo, obalno vožnjo, ribar- stvo, en letni sejem in »zelo veliko pa žal malo obiskano luko« v Pulj, ki ima veliko preteklost in — 900 prebivalcev. Na drugi cesti, v Buje, omenja pri Izoli (3.150 prdb.) dobro rebulo (RiboUawein), pri Piranu (6.200 preb.), ki ga imenuje zelo slikovitega, hvali lepo luko, velike solarne, vino in sa- dje. Na poti v Udine opozarja na Miren, ki ima mnogo čevljarjev, in na Brda, od koder »se Koroška in Kranjska oskrbujeta s sladko belo rebulo«, na poti v Benetke pa na De- vinsiki grad in odlično črno vino iz Proseka. Cesta iz Celovca (12.421 preb.) pelje pot- nika čez Trbiž, Predil, Bovec, Kobarid, Tol- min is tremi sejmi za živinotrejo. Kanal in Solkan z vinogradništvom in svilorejo v Go- rico (9.000 preb.), ki leži v rodovitni rav- nini, ima bibUoteko, sinagogo, več tovarn, manufakture in barvarne za svilo, trgovino z vinom, usnjem, svilo in pet letnih sejmov. Na cesti iz Celovca v Ljubljano čez Ljubelj omenja trg Tržič s tovarno za jeklo, fuži- nami, kovačijami za kose in žeblje ter trgo- vino z Italijo, in mesto Kranj (1.712 preb.), ki je dobro zidano in živi od kmetijstva, tkals-tva in barvarstva. Gospo sveto z nje- nimi znamenitostmi pa obravnava na cesti, ki vodi iz Dunaja v Celovec. Končno popelje na cesti iz Salzburga v Ljubljano potnika v Kranjsko goro, Jesenice s sitrojamami in pletilstvom nogavic, Savo, ki ima prvi v Avstriji zgrajeni most na ve- rigah, k Blejskemu jezeru, v Bohinjsko do- Hno s slapom Savice, kjer ne pozabi niti na »Babji Sob«, in hvali »postavne prebivalce Bohinja, da govorijo zelo čisto kranjski je- zik«, trgujejo pa tudi živahno z mastjo s Trstom. Kot največjo znamenitost te proge označuje slavno goro Triglav (Terglou). In s tem ismo tudi mi končali pregled slovenskih pokrajin: Štajersko, Koroško, Dolenjsko, No- tranjsko, Istro, Primorsko in Gorenjsko. Ce pregledamo po registru v vodniku ome- njene in obravnavane kraje Slovenije, po^ grešamo imena krajev, ki niso nič manj pomembni kot navedeni, so pa izpadu, ker pač niso ležali na poštnih progah, čeprav včasiih tudi opozarja na kraje, ki niso tik ob progi, pač pa bolj oddailjeni. Poigrešamo tudi znamenitosti, ki takrat še niso bile znane ali so še neodkrite počivale pod zemljo. Načrtno pa smo izpustili mnogo navedb malih rud- nikov, fužin itd., ki ne obstajajo več, ker ne sodijo v kratek pregled, pač pa bi dobro služile podrobni obravnavi. Podatki 1. 1834 so zanimivi za primer- javo, kolikor so se glavne prometne proge v teku ok. 130 let obdržale, oz. spremenile. Za- nimiva bi bila tudi primerjava številk pre- bivalcev, kako in zakaj so nekatera mesta v tem obdobju pohitela, druga zaostala (n. pr. Zagreb 11.300 preb., Voraždin 9.151 preb., Gradec ok. 40.000 preb.); zelo zanimiva je tudi primerjava, kako se je spremenila go- spodarska struktura, ki kaže za ta leta de- želo s prevladujočim kmetijstvom, posebno sadijarstvom in vinogradništvom, s šibko industrializacijo — malo tovarn, več obrtnih delavnic — pa zelo živabno trgovino. Pri nekaterih nekoliko presenetljivih poda-tkih bi nas zanimalo, od kod izvirajo. Posebno zanimiv pa je naš vodnik z na- rodnostnega vidika. V tem oziru je naš avtor zelo stvaren, njegovi pojmi o slovanskih na- rodih in jezikih pa niso čisto jasni. V sploš- nem uvodu našteva kot Slovane (Slaven): Cehe na Češkem in Moravskem, Hanake na Moravskem, Slovake na Moravskem in Ogr- skem, Poljake v Galiciji, Ukrajince (Russni- aiken) v Galiciji na Ogrskem in Sedmogra- 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO škem, Hrvate na Hrvatskem in Ogrskem, Slavonce (Slavonier) v Slavoniji in na Ogr- skem, Vende (Wenden) v Iliriji in na Štajer- skem, Srbe in Ilirce v Slarvoniji in na Ogr- skem, Morlake v Dalmaciji. Dodaja, da tvo- rijo Slovani skoro pol prebivalstva Avstrije. Uporaiblja pa za naše kraje promiscue izraze slovansko, ilirsko, kranjsko, vendsko; ilirsko pomeni včasih slovensko, včasih hr- vatsko, izraza slovensko ne pozna. Zadevne pripombe pri Ljubljani, Slov. Bistrici in Trstu smo že omenili, o narodnosti prebi- valcev Celovca in Gorice ne pove nič. Nem- škim oblikam krajevnih imen dodaja pa več- krat v oklepaju nacionalno obliko, seveda v fonetični transkripciji, tako za mesta na Ogrskem madžarsko obliko, na Hrvatskem hrvatsko, n. pr. Agram (Zagrab), Fiume (Reka), pri nas pa slovensko n. pr. Adels- berg (von den hier wohnenden Slaven Po- stojna genannt), Assling (Jesenitze), Cilly (windisch Celle), Gonovitz (windisch Koj- nitze), Laibach (Lublana), Leibnitz (lipni- za), Neumarktl (krainerisch: Tersezh), Pet- tau (Ptuja), Teplitz (Rimske Toplice), Tüf- fer (Laschka),, Windisch Freistiritz (Wi- sterza). Nekatera tako dodana slovanska imena so tudi sprejeta v abecedni register. Pri opisu Triglava doda obliko Kioinska pla- nina (Pferde-Alpen), »kjer so zadnje planšar- ske koče, imenovane Upole«. Zelo zanimivo bi bilo>, če bi mogli ugoto- viti, ali je avtor delal samo na podlagi lite- rature ali tudi po lastnih opazovanjih na potovanjih. Opis Ljubljane, ki izkazuje več prosvetnih kot gospodarskih ustanov, pa ne- hote spominja na 100 let mlajši izrek Louisa Adamiča: »Ljubljana produces culture«. 190