Križarska vojska otrok.
• ¦•   1~                 (Zgodovinska ertica; spisal M. Malovrh.)
Dogodba, ksfterej ni jednake v vsej zgodovini, in katera bi ne bila ver-jetna, ako bi je ne bil zapisal zanesljiv kronist, ta dogodba je križarska vojska otrok 1212. leta.
Sveta dežela je bila zopet v oblasti Saracenov; prognani kralj Jeruza-lemski, francoski grof Ivan Briennaki, živel je v Italiji in iskal pomoči pri evropskih vladarjih, da si izgujbljeno kraljestvo zopet pribori. Sveti oče Ino-ceucij III. navduševal je katoliške vladarje, da bi novo križarsko vojsko začeli.
------------------1-----------------------
*) Zmija ali kaea, zinaj.
88
Ali, akopram so vsi kristjani obžalovali zgubo sv, groba in sv. dežel, vendar ni se razsirila misel na novo križarsko vojsko. One navdušenosti za sveto sfrar, ki je prve križarje navdajala ni bilo več. Vladarjem se je zdelo to podvzetje neizpeljivo in nihče se ni ganil; jedino, kar se je storilo, bile so sila dolge procesije. Ta možka nepoguronost je bila vzrok, da se je polastila mladine neka prečudna misel; to, kar se je zdelo možčm neizpejjivo, zdelo se je mla-deničem izpeljivo; zaupali so na Boga.
Stepan Etienne, iz vasi Clois pri Veudomi na Francoskem, bil je prvi, ki je svoje tovariše v to svrho navduševal. Dejal je, da se mu je, ko je ovce pasel, prikazal Jezu Krist in to v meniškej obleki; tožil mu je, kako ravnajo Saracčni v Palestini in mu naročil, naj zbere mladino terjo pelje preko morja. katero se bode pred njimi razdelilo, kakor se je pred Izraelci, ko so potovali iz Egipta. Siloviti sovražniki sv. vere, zatiralci kristjanov v Palestini, bodo, videvši junaške branitelje sv. katoliške vere, orožje od strahii pornetali od sebe in bežali. Začetkom meseca julija je bilo \\U zbrano preko 30.000 krepkih fantičev. Vodja jim je Ml ,,sveti Stepan", kakor so omenjenega pastirja ime-aovali. Ako jih je kdo vpraš&l: ,,Kam idete?" odgovorili so: nk Bogu". — Kako zaupanje!                                                                                  ,
Tudi iz Nemčije napotUa se je mladina v sveto deželo. Vse, kar so ubogi stariši storili, da bi svoje otroke odvrnili od daljnega potovanja, bilo je zaman! Ali kmalu so se med mladino umešavali tudi prevarniki, kisootrokom kradli živež in kar so še dnizih tacih stvari s seboj imeli. V Kolnu pri Eenn vjeli so tacega nesraranega človeka in ga tak6j obesili.
Večina duhovščine in učenjakov je sicer trdila, da je to delo hudičevo in še cel6 velika šola v Parizu je poročala v tera smislu kralju, ki jo je za sovet vprašal, kako bi se z mladimi križarji ravnalo. Toda vse zaman je bilo. Misel je bila nž6 tak6 vkoreninjena, da bi bilo kako zabranjevanje le škodovalo ; kakor se tekoča reka ustaviti ne da, isto tako bi ne bilo mogoče tačas navdušene mladine ukrotiti. Sveti oče Inocencij III. sodil je drugače nego učenjaki, in zvedši to dogodbo, dejal je: ,,Kako lepo nas hoče mladina osramotiti! Njej ni mogoče kakor nam gledati, kako se Bogu 6ast krati."
Nemci so se delili v dve četi; vseh skupaj je bilo kacih 40.000 pod • vodstvom dreh pobožnih. pastirjev; jeden se je zval Nikolajem. Preko švi-carskih planin so dospeli mladi verobranci v Loinbardijo in so hoteli v ita-lijanskih mestih ladije najeti, da jih popeljd v Malo Azijo. Tisoč in tisoč otrok je poginilo deloma užž v Nemčiji, deloma v švicarskih planinah. V Lombardiji so jih oropali Italijani in vsled tega raztrosile so se čefce. Nekateri so se vrnili domdv, a drugi so prišli v Pizo in se ondu na ladijo podali — a bregti pri Lopi nikdar videli niso. Kaj se je ž njimi zgodilo, tega ne zna uihče. Nekateri so se vrnili še le v Rimu dom6v, a nekačeri ge le v Bnmduziji, spoznavši da njihovo podvzetje nima take osnove, kakoršno bi moralo imeti.
Francoskim križarjem se je godilo ravno tak6. Na lepem vozu se je peljal v sredi 30.000 križarjev ,,sveti Stepan", nekdanji ubogi pastir. V Marseill-i so jib. prav gostoljubno sprejeli in dva bogata trgovca sta se ponu-dila otroke na svojih ladijah brezplačno v Palestino peljati. Začetkom meseca avgusta odjadrali so mladi fantiči. Ali uže čez dva dni potem nastane grozovita nevihta; dve ladiji ste se potopili pri  otoku Pietro ne daleč od Sardinije.
89
Tudi rsveti Stepan" je našel tukaj svojo smrt Druge ladije so to pot utekle, a namesto da bi nesle fantiče v Palestino, jadrale so v Egipt, kjer nesramna fraucoska prevarnika za svojo vero navdušene mladeniče v sužnost prodad6. - Cesar Friderik II. kaznoval ju je zato neusmiljeno. — Tak6 žalostno je nehala križarska vojska pogumnih otrok.