sedaj proc kluba, češ, Sol in njena cena. Nekateri ljudje so polni domišljije. Samo na sebi to ni hudo, a če ae potlej od njih terja, naj še drugi verujemo na njih domišljije, to pa je lebko že sitno. Taki ljudje so nemški liberalci in njira na čelu oni, ki se drže nemškega kluba. Pa njih misli imajo oni in to sami, poklic in torej tudi vse laatnosti, katerih je treba, da se naše cesarstvo prenovi ter postane srečno. Ker pa najde nemški klub le malo vere med razumnim prebivalatyom, zato dela sedaj posebno na dve strani, na kmete in na delalce. Delalcem se prikupuje, kakor le more ter jim obeta zlate gradove, ako čejo priseči pod njegovo bandero. Je-li dobiva med njimi kaj tal, to nam sicer ni zuano, a toliko vemo, da se delalci drže zapete vaem aedanjim atraukam nasproti in brž, ko ne so zato tudi proti nemškemu klubu mrzli za njegovo ljubkovanje. Preveč je razvidno,kam dapri nemškem klnbu peatacomoli. Vidi se pa to že tudi iz tega, da so se sedaj z vao silo -vrgli na kmeta ter bi njega radi ujeli v svojo mrežo. Izberljivi pa pri tem niso. Kjer je mogoče, tam naleti človek na take mreže. V zadnjem zasedanju drž. zbora bili so segli po soli ter so ai iz nje, 8am večni Bog ve, kako spleli enako mrežo. Da pri hiši ni lehko tako katere druge reči treba, kakor aoli, to je znano ; da za njo mora marsikak, v časib zadnji krajcar iti iz hiše, tega tudi ne ugane človek težko. Ia sol prodava država ter je zato tudi njena cena v rokah države. Od nje ima država lep dobiček in kakor niliče, tako si tudi država lepega dobička ne da vzeti z lehka. Ustavlja se temu, kolikor je mogoče. Verjetno, aaj ga nima lehko kje iz kake druge reči. To ni nobena skrivnost. Vrhu vsega pa je finančni minister, dr. pl. Dunaje\vski, to tudi razodel v dotičnem odseku in je še pridjal, da ni npanja, da se kedaj ogeraka vlada uda, vaaj ne kmalu, taki želji. Ali vse eno in morebiti prav zato vzdigne se v državnem zboru poslanec za Maribor, dr. Ansserer, predlaga z zategnenim glasom, naj se v obče \oli cena zniža. Vsak je vedel, da je tak prealog jalov, ako in dokler se mu protivi vlada.lToda dr. Ausserer je lebko po ceni " ijal svetu svoje in blago svojega da jim bodi čez vae za to, naj ae ubogim ljudem pomaga. Kakor za nameček pa je še udrihnil potlej po kmečkih poalancih, češ, da jim ni mar za koristi kmetov. Resnica je že, da če dobodo kmetje sol dober kup, dado je lehko ali vsaj ležje tudi svoji živini. Njej je sol tudi koristna, ali vprašanje je, je-li pa splo.li mogoče ceno toliko znižati aoli, da je kme.t v stanu kupiti si je tudi za živino? Po naših mislih to ni mogoče in tudi ni treba. Ako se sopet, kakor kedaj, nareja sol za živino in ako se prodaja le-ta po nizki ceni, pomagano je ."kmetu, država pa ne trpi izgube. -Za ljudi pa^.za živino ena in iata sol, ne, ta ne kaže nikamT Zato se nam zdi, da so poslanci na desnici veliko pametneji. Oni so predložili. drž. zborn resolucijo in so jo tudi soglaano vzprejeli, naj se naša vlada dogovarja z ogersko ter akuša na novo apraviti živinako aol med kmete. Da 8e država ubrani mogoei škodi, zato pa kaže, da jo dele okrajni zastopi ali pa podružnice c. kr. kmetijske družbe med-nje. Ce vzprejme vlada to misel ter jo izpelje razumno, ustreže gotovo kmetovalcem, ne da je treba za to, še novih ali večjib. davkov. Tacih pa bi bilo treba in to brez vsega vprašanja, ko bi vlada na beaedovanjo dr. Auaaererja poslušala. Dobro. da pozna te ptiče. Kričači, kakor se kaže v tem dr. Ausserer in njegovi pristaši v neroškem klubu, pač niao po takem za to, da jib človek posluša, naj bi ae ae enkrat bolj napenjali, kakor so to doslej storili. Resnobe, vzboljšanja ne more in ne pricakuje od njih nihče.