IfeV IZHAJA VSAKO PRVO NEDELJO V MESECU Uredila Jože PETERLIN in Dušan JAKOMIN VSEBINA Jože Peterlin: V zoreči jeseni . . 113 Zora Saksida: Lepota in življenje 114 Bršljanski: Nebeška sreča ... 114 J. P.: V senci satelita .... 116 Vesna: Na otoku sirot............116 Zemlja: Pri zadnji postaji ... 116 D. Štoka: Zgodba o mesečniku 117 Marij Maver: Sam.................117 J. P.: Resnica nas bo osvobodila 118 Uča: Pojmo!......................118 Franc Jeza: Moč ljubezni ... 119 Književnost in umetnost .... 119 Marij Maver: Ljubkujem .... 120 Gledališče.......................121 Ljudska prosveta.................122 Radio: Maks Šah: Kaj sodi Cerkev o kinu, radiu in televiziji . . 123 In poslušalci?.................123 Lojze Škerl: Rožni venec .... 124 Marjanca Lapornikova: Ločitev zakona.........................124 Zdravko Ocvirk: Mati.............125 Felicita Vodopivec: Otrok riše . 125 Razgledi: Častno poglavje slovenskega gledališča............... 126 Dušan Jakomin: Jean Sibelius . 126 Alojzij Tul: Ob 40 letnici smrti dr Janeza Ev. Kreka ... 127 Film: Miranda Zafred: Kakšen je bil namen?.....................128 Novi filmi...................128 Uredništvo: Trst, Via Trento 2 Gorica, Riva Piazzutta 18 Uprava: Trst, Chiadino in Monte 1109, tel. 90-315 (Aldo Štefančič) Registrirana na sodišču v Trstu št. 193 Odgovorni urednik: Dušan Jakomin Tiskala tiskarna »Graphis«, Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 __________________________________J MLADIKI ZAKON FILMSKE ZVEZDE Pred kratkim se je Sophia Loren »poročila«. Poročila na svoj način kot se pač poročajo filmski umetniki. Ali se Vam zdi, da se nad takimi zakoni malo ljudi pohujšuje in da je deležen več spotikanja navadni človek. Življenje filmskih zvezdnikov, pa naj bo še tako, pa je za tisk in ljudsko radovednost senzacija, dejstvo samo po malokdo presoja strogo. Ali ne zatisne enega očesa tudi Cerkev v primerih, ko gre za »zvezde«? S. Venier Lahko Vam bi našteli veliko primerov iz zgodovine, kako je bila Cerkev nepopustljiva, ko je šlo za ločitev zakona in to še pri važnejših osebah kot so danes »zvezde«. A prav glede gornjega primera se je obrnil nekdo na list Osservatore Romano, ki gotovo avtentično tolmači mnenje Cerkve. Dobil je nekako takle odgovor: Civilna razporoka, kateri sledi civilna poroka nimata nobene pravne veljavnosti pred Bogom in pred Cerkvijo. Kdor to stori, ne more prejeti zakramentov, dokler tega ne popravi Po cerkvenem zakoniku so tisti, ki sklenejo novi zakon, četudi civilnega, in jih še veže zakonska vez, bigamisti ter postanejo s tem dejanjem brez-častni. Ne morejo biti n. pr. za botra ali botro pri krstu in pri birmi. Ce ta dva človeka začneta novo skupno življenje, je to za Cerkev pravo pri-ležništvo ali konkubinat in jima lahko Cerkev prepove udeležbo pri bogoslužju, jima prepove svete reči in ju izobči. Cerkev nikomur ne grozi, osvetlila pa je svoje gledanje na to napačno zakonsko zvezo. Filmska igralka se je pridružila možu, ki je prelomil prejšnjo zakonsko vez in zapustil ženo in dva mladoletna otroka. V kolikor pa ljudje jemljejo te dogodke le kot senzacijo in jih ne obsojajo — je pa odvisno od njih samih. Resni človek bo gotovo to obsodil kot nekaj, kar bolj spominja na parjenje v živalstvu kot pa na človekovo dostojanstvo. DOMAČA NALOGA Po časopisih sem mnogo brala o ukinitvi domačih nalog. Ker me stvar živo zanima, se obračam na Vas, kot na znanega pedagoga, da mi razložite svoje mnenje. Imam namreč dva otroka in vidim njun napor. Cele dneve in včasih tudi ponoči presedita pri šolskih knjigah in zvezkih. Nimata ča- sa ne za zabavo ne za šport. Sedaj ko je spet šola pred vrati se kar bojim, saj se pozimi s svojimi otroki skoraj ne morem pomeniti. Otroka se med šolskim letom čisto izločita iz družinskega kroga. Niti v nedeljah jima čas ne dopušča, da bi šla z mano in možem na sprehod. Najprej sem bila prepričana ,da se to dogaja samo pri nas. Moji otroci so zelo marljivi in hočejo izpolniti vse svoje šolske obveznosti. Zadnja leta pa opažam, da se tudi po drugih hišah isto godi. Otroci so razdražljivi in sitni, matere pa vso zimo v skrbeh. Priznavam sicer ,da je učenje v največ primerih edino otrokovo delo, vendar pa mislim, da je šolski program za tako kratko dobo preobširen. Bolje bi bilo skrajšati počitnice. Tako bi otroci z večjo lahkoto dojemali že tako težko snov. V pričakovanju Vašega cenj. odgovora Vas, g. urednik, lepo pozdravljam. Mara BemardJs Draga gospa, da so domače naloge potrebne, gotovo ne dvomite ne vi in ne jaz. Z njimi se učenec navaja k samostojnemu delu, poglablja svoje znanje, bistri misli in dejansko šele ob nalogah vidi, koliko zna in kaj vse ss mora še naučiti. Za vsako mojstrstvo so pač vaje potrebne. Vendar mora šola tudi glede nalog imeti neko merilo. Gotovo ne sme učenca tako preobremeniti, da ne bi imel možnosti oddiha, razvedrila in počitka. Ce v nedeljo nima pouka in je določen dan za počitek, naj tudi bo tako. Ni prav, da ima zato toliko nalog, da se ves dan ne more premakniti od mize. Pogosto se dogaja, da profesorji mislijo samo na svoje predmete in vsak zase nalože toliko naloge, da jo učenec za vse predmete res težko zmore. Mislim tedaj, da so domače naloge nujno potrebne za boljši uspeh, vendar ne smemo z njimi pretiravati. Pri presoji njih obilnosti pa moramo biti previdni, ker se učenci sami pogosto zelo počasi pripravljajo k delu in se jim nič kaj ne da delati. Zato »mečkajo« nalogo po ves popoldan, ko bi jo lahko naredili v eni uri, če bi delali zbrano. Skušajmo jih navajati k zbranosti in ekspeditivnosti, s čemer bodo sami mnogo bolj zadovoljni. Bilo bi pa mnogo laže, če bi trajalo šolsko leto dalj. Potem bi snov v šoli lahko temeljito predelali in delali več vaj in nalog v razredu. Tudi v tem se strinjam z Vami, gospa. Vsaka številka Mladike stane 60 lir, po pošti 80 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 600 ( 800) lir. Naročnina za ves V.tnik v Ameriki stane 2M dolarja W moreči jeseni mislimo, kako bomo razgibali slovensko življenje v mestu in na deželi. Spremenili bomo svoje domove v tiha žarišča duhovne poglobitve. Vreme bo postalo deževno, ceste spolzke in ostajali bomo več doma. Pel nam bo radio in knjiga bo čakala, da jo vzamemo v roke. Družine bodo bolj zbrane in postali bomo drug drugemu bližji. V dolgih stoletjih so naši predniki zoreli v kulturni narod prav v družinskem zatišju. V vasi pa bomo obnovili pevske zbore, da se bo s cerkvenega kora oglasila pesem mogočneje in da bo narodna pesem spet doživela svoje poveličanje v slehernem kotičku naše zemlje. V vaški in predmestni dvorani prižigamo ogenj ljubezni do doma na slovenskih večerih. To so naše intimne domače kulturne prireditve, ki jih ustvarjamo sami. Na njih je vsa vas eno samo kulturno občestvo. Začeli bomo spet z dramskimi predstavami. Preveč smo se umaknili in prepustili mesto plačanim poklicnim igralcem. Naše predstave bodo igralsko sicer manj popolne, a za nas mnogo več vredne. Zorele bodo — kot je bilo to nekoč — iz ljubezni in kmalu tudi iz neke srčne potrebe. Še nas bo vabil film, televizija in tisoč stvari. Vse to je lepo in lepih stvari ne bomo zamudili. Toda na račun tega ne smemo opustiti vsega, kar je pristno naše. Mesto stega kot polip svoj vpliv na deželo in razjeda našo svojskost in našo slovensko značilnost. V prisrčnosti naših domov, v pesmi in igranju na skupnih večerih bomo črpali silo in plemenitili svoje mišljenje, zajemali iz duhovne zakladnice svojega naroda. Peli bomo in igrali, zato je našel v uvodu svoje mesto »Deseti brat«. Pripravljali bomo praznik naši besedi in misli. JOŽE PETERLIN Odložila je Verino pismo in se še vedno smehljala. Prijateljica ji je napovedala obisk za božič. Nič več se je ni bala, čeprav se je še dobro spominjala neprijetnih strani njenega značaja. Za seboj je imela zdaj dvanajst let zakona in trije otroci bi pomagali njenemu možu preko vsake skušnjave. Lahko bi jo bil že neštetokrat varal, a bila je prepričana, da bi ji ne znal povedati barve las niti ene njenih znank, ki so v teh letih obiskale njun dom in preživele v njem tudi več tednov zapored. Pred vihravostmi, ki so bile zadnja leta v družbi skoraj na dnevnem redu, je varovala njenega moža zavest o resnosti in svetosti zakona. Ker mu niso mogli njegovi kolegi s te strani nič oporekati, mu z druge niso odpustili, da se je poročil z dekletom brez denarja in brez lepote, kar je bilo v dobi raznovrstnih »mis« nerazumljiva Ni jim zameril, ženo pa je odškodoval s toplimi pogledi za opazke, ki jih je duhovito zavračala ali pa pogumno preslišala. Čutila je, da se za vsemi očitki skriva le zavist za soglasje in srečo, ki je vela v njenem domu iz cvetja na balkonu, iz lončka za kavo, kjer je prijetno klokotala vrela voda, iz Petrove pipe, ki jo je po kavi zažgal in blaženo puhal v zrak kratke, odsekane kolobarčke modrikastega dima, in iz oči njunih treh otrok, kjer je še vedno sijala tista otroška nedotaknjenost, ki jo v nesrečnih zakonih otroci tako kmalu izgube. Kljub vsem opazkam sta obiske gostoljubno sprejemala, svoje pa skrčila in na mestno življenje skoraj pozabila. Odtehtala sta ga z bogato knjižnico in zbirko gramofonskih plošč ter s svetom svojih treh otrok. Dečka sta bila že mlada gospoda; najstarejši se je zanimal za »nebo in pekel« — za zvezdoslovje in za izkopanine, mlajši pa za stroje. Tako dolgo je nadlegoval mamo, da mu je res naredila obleko iz trpežnega platna, da je lahko brisal vanjo svoje mastne prste, oče pa mu je moral odstopiti v garaži lep kos prostora, kjer je sestavljal svoje umotvore. Oba fantiča sta bila krepka in visoka, živa posnetka očeta in tako podobna drug drugemu, da so ju vsi zamenjavali. Čeprav sta bila dvojčka, ni bil mlajši prav nič podoben sestri Zdenki. Drobcena in šibka kot cvetka, ki je zrasla v zaprtem prostoru, je bila vedno zamišljena in odmaknjena življenju okoli sebe, kot bi bila pomotoma zašla na ta svet. Pri desetih letih, ko so njene sošolke že risale modele za prvi ples, si je še vedno polnila glavo s pravljicami in najrajši posedala na vrtu ob cvetju. Ni ga trgala; včasih se je njena ročica stegnila do cvetnega venčka, se ga ljubeče dotaknila in v očeh ji je zablestelo veselje. Marija jo je od daleč opazovala in v takih trenutkih jo je še bolj zaskrbelo za hčerkino življenje. Vedela je, da se ne bo znala ogibati vsem kamenčkom in skalam, ki jih je toliko na dekliških poteh, preden dosežejo varnost družinske trdnjave. Peter, njen mož, je gledal na hčerkin nežni duševni svet popolnoma drugače, s svojega varnega, moškega vidika. Ni se bal za njeno bodočnost, bil je gotov, da jo bo varovala pred vsemi težavami vprav njena nežnost. Očital je Mariji, da vidi večerne sence ob jutranjem soncu, in se smejal njeni zaskrbljenosti, rekoč: »Saj ne živimo več med ljudožrci, včeraj smo pojedli zadnjega.« S takimi dovtipi ji je znal pregnati edino skrb, ki je kalila njeno družinsko srečo. Odkrila je v moževem gledanju in življenju več praktičnosti kot v lastnem in se začela ravnati po njegovih nasvetih. Vedno pogosteje je videla Zdenko in Petra v živahnih razgovorih in ujela med delom odmev hčerkinega prisrčnega smeha. Poleg obeh fantičev je našla tudi Zdenka delo, ki ji je oddaljilo zamaknjenost: Peter ji je daroval debel album in škatlo barvanih svinčnikov, da je risala cvetje, ki si ga v svoji občutljivosti ni upala trgati. V to bogastvo njenega družinskega življenja se je zdaj hotela vriniti Vera in Marija ji je pustila prosto pot. Ni je več strašil ne njen značaj, ne njena lepota, ki jo je moralo življenje v tolikih letih že močno izbrisati. Nekoč, v gimnazijskih letih in na univerzi, je bila vedno na prvem mestu. Kjer ni bilo Vere, ni bilo vrvenja in fantovske pesmi, a tiha in prisrčna dekliška zbranost in mehka 'pesem na ustih in mir v očeh, kajti Vera je mogla že s samo novzočnostjo ubiti vse ideale in kaniti v življenje razočaranje. BRŠLJANSKI aHailza hzaca Nocoj je tako tiho z menoj, — poslušam lepe duše šepetanje; nocoj si mi navdahnila sanje jesenske noči zvezdnat pokoj. Na Dvoru sva, Mlada, sama dva angela varuha z mama, na mizi poslednja ciklama; a meni se hoče le duše balzama. Nocoj mi razodevaš skrivnosti, lepote onstranske zarje, nebeške sreče za samotarje; zadosti je bilo življenja, zadosti. Sohote rad bi Večne zrl... »Če boš ti prej kot jaz umrl, molila bom, nosila rože na grob ...« »Če ti umrješ prej, mašujem ti pesniških podob. — O, Lepa, da bi jaz umrl prej kot ti, saj je lepše pesniti v večnosti.« Bilo je v sedmi, ko sta predelovali prva filozofska predavanja. Poletje je umiralo, ob njunih nogah se je kopičilo prvo ovenelo listje. »Veš, ljubezen je izraz lepote, zahteva po lepoti.« Ni vedela, kam merijo Verine besede, zato je molčala, sošolka pa je dostavila: »Zakoni grdih ljudi so vsi nesrečni. Lep mož ni nikdar zvest grdi ženi.« Govorila je tiho, kot bi hotela le sebe prepričati o nečem, in z osmukano vejico vrtinčila koder svojih zlatih las. Zaprla je knjigo in vprašala Marijo: »Kaj ti je rekel zdravnik zaradi kože?« »Saj nisem bila pri njem. Zakaj bi hodila?« »Kaj ti je res vseeno, če boš ostala večne čase s kozavim obrazom?« Zadržala je dih, da bi je ob taki hudobiji ne polile solze, in spet molčala. Vera pa je naglo nadaljevala: »O, da ne pozabim. Sinoči sem srečala Janeza. Nocoj greva k predavanju v Frančiškansko dvorano. Saj ga poznaš, na realko hodi. V osmo.« Kot bi Vera ne vedela, da Mariji Janez posoja matematične probleme in latinske prevode in da hodi zaradi Marije domov čez drevored namesto čez mesto, da je bil Janezov čoln, s katerim sta se poleti vozili po Ljubljanici. Če je Vera hinavsko zatajila vse to, je tudi Marija hinavsko nasedla njeni pasti in vprašala: »Martinučev?« »Ne, Martinučev je Tone, ni Janez. Tisti, ki ti posoja probleme in prevode in čoln.« Od takrat je posojal Janez svoje znanje in čoln Veri in za nekaj tednov ji je posodil menda tudi srce, Marija pa je doživela svoje prvo razočaranje. Tudi drugo ji je pripravila Vera in sicer na univerzi, čim je zvedela, da se med Marijo in nekim kolegom spleta nekaj več kot prijateljstvo. Mtchele Morgan, glavna Igralka v filmu »Fabiola« Najbrž se ni ujemalo z njeno teorijo o lepoti in ljubezni, zato je brž posegla mednju in ju ločila. Srečali so se v Jakopičevem paviljonu. Marija in kolega sta se bila domenila, da bosta šla po razstavi v knjižnico, a ob Verini lepoti se je načrt razbil. Kolega se je poslovil od Marije, ki je lahko gledala razstavljene slike skozi impresionistično tenčico solza, Vera pa je odvihrala kot nasmejana pomlad. In še v tretje je posegla v njeno življenje, ko je bila Marija že zaročena. Ob večerih so se radi zadržali doma. Zaročenec si je skušal pridobiti popolno naklonjenost bodočega tasta s pazljivim poslušanjem njegovih spominov, Marija pa si je pripravljala razne okraske za bodoči dom. Tudi to idilo je kmalu iztaknila Vera in nanesla vanjo pretečih oblakov s svojo lepoto in svojim jezikom. Nihče je ni vabil na Marijin dom, zato je sama našla izgovore, da je pila z njimi kavo po večerji in tako skoraj prisilila Marijinega zaročenca, da jo je spremil domov. Marija je napeto, a molče sledila spremembam v zaročenčevem vedenju. Ni ga hotela posvariti pred Verino nesramnostjo, ker bi ji ne verjel, zato je le čakala, kakšen konec jima bo prineslo. Neke nedelje so ostali doma sami. Starši so šli v Dramo, Marija pa je šahirala z Vero, ki je bila že skoraj vsakdanji, čeprav nepovabljeni gost. Zaročenec je sedel pri peči in bral, oziroma gledal v knjigo, kadar se niso njegove oči igrale z Verinimi. Marije ni več motilo, čakala je le, kdaj bo konec vsega tega in kdo ga bo naredil. Zaročenca je gledala kot tujca, Vero pa kot nekaj, kar ne sodi v zdravo človeško družbo. V igranju je zmagovala Vera in zdaj že tretjič napovedala šah-mat Mariji. »Andrej, pridi rešit svojo kraljico,« je poklicala Vera Marijinega zaročenca, »niti v igri nima sreče.« Zaprl je knjigo in počasi vstal. »Že ves čas čakam, kdaj pridem na vrsto.« Zasukal je šahovnico k sebi in začel igrati. Marija je tiho opazovala zdaj Andreja, zdaj Vero. Igrala sta resno in videti je bilo, da si nimata kaj povedati, ker sta si morala nekdaj že vse razodeti. Ni bila Vera vrinjenka, ampak ona sama je bila odveč. Z grozo se je vprašala, ali ji bo Vera do smrti posegala v življenje. Takrat je sklenila, da se umakne iz rojstnega mesta in zaživi svojemu življenju sama, brez prijateljice. Tako sta bila zamaknjena v igro, da nista videla, kdaj je vstala od mize in sedla k peči, od koder bi ju bila lahko nemoteno opazovala. Obrnila se je rajši k oknu in se zagledala v debele deževne kaplje, ki so enakomerno bile ob okenski napušč in puščale na steklu bleščeče sledove. Čudna žalost ji je legla na dušo. ko si je morala priznati, da ima lepota res veliko moč v življenju. Ni minilo leto od tistega spoznanja, ko ji je pomagal Peter do nasprotnega in do tako močne vere v človeka, da se ni več bala Verine lepote in njenega obiska. Spravila je prijateljičino pismo, vzela iz Petrove mape vizitko in napisala Veri prisrčno vabilo. (Konec prihodnjič.) V senci meimega sateliti® Sodobnega človeka je zajel ritem časa, vrgel ga je sredi ropota, v navzkrižje radijskih oddaj, v senco nebotičnikov, v odsev satelitov... Nimamo več časa sesti ali se mirno sprehajati. Beremo med vožnjo, celo med hojo, med jedjo prelistavamo revije in časopise. Všeč nam je telegrafski slog, revije z mnogo slikami. Nervozni smo, zadirčni, že otroci so živčni. Dekleta v cvetu mladosti za malenkosti jočejo, cepetajo z nogami (kljub skrbni vzgoji), blede in imajo živčne zlome. Krut je ta čas in mi smo postali njegovi preveliki sužnji. Bojimo se, da bomo nemoderni, nesodobni, podobni toliko zasmehovanemu profesorju preteklosti, ki je bil ves zamišljen v svoj svet. Dekleta se boje, da jih fant ne bo opazil, če ne bodo kričava, oblečena kričeče, čeprav brez okusa. Fante mika stroj, pištola, boks. In so zato brezobzirni, tudi do deklet zmeraj manj kavalirji in vedno bolj uživači. Začela se je poniževalna »hoja« deklet za fanti. Norimo za tujimi vzori. Všeč nam je ples Afrike in indijanske popevke. Zanima nas vse, kar je daleč od nas. Ne moremo ustaviti časa — pravite — ne tega drvenja množic v neznano. Vale se dalje in poman-drajo pod seboj tiste, ki omahujejo. Drve za rdečimi plameni, dimom in vešali. Brez misli in preudarka drve v neznano. Da, tudi naš mali slovenski svet je zajel ta panični beg. A boli nas glava in nismo srečni. Odvrgli smo svoje slovensko svojstvo in postali brezoblična masa. Kot drugi. Kam? Kje je konec? Kje sreča? Kje cilj? Ne vidimo ga v smeri drveče množice. Zdi se pa, da je mnogo bliže zadovoljstvo. Bliže je sreča; Doma. V tihem domu, v skritih kotičkih našega jesenskega Krasa, v poletnem letovanju daleč od cest in ropota. Tu je zdravje in življenjska moč. Skupina S.K.K. na Jerasov! trati v Ukvah Naj brni zvok visoko nad nami, naj pojo nebotičniki svojo pesem velemest, naj se znoj e telesa prefinjenih, a degeneriranih parižanov v ritmih divje džungle. Rajši opazujmo drvečo množico od daleč in se poglabljajmo v spokojnost in mir svoje zemlje in njene lepote. Tu bomo našli zdravje in bomo ostali to, kar smo. Ne bomo pa zaostali, če bomo opazovali z odprtimi očmi in s kritično treznostjo. J. P. VESNA ZEMLJA v^Va a-hJLa uz&t Qzi zcuLt^l poAta^t Sredi noči priplaval si k meni, povedal, kje si: Na otoku sirot. Nekoč: Na postelji v smrtni stiski. Obiski. V duši tihi vzdihi: Proč! Pndi ti! Zdaj romam odtod, Sam. ko mi je hudo, Trga se iz skritih ran, čez širna obzorja, odmeva od gluhih stan na otok sirot. najdražje človeških imen — zaman! Udari, Gospod, mene, kot hočeš, njega le reši z otoka sirot. V deliriju. Krik razodeva skrivnost. Končana nje bol in sladkost. Od list do ust zdaj gre tvoje in moje ime. mesečniku DRAGO ŠTOKA Japa Škodler je bil pošten mož. Vsa vas ga je imela za takega, razen peščica nadležnih fantičev, ki mu niso dali nikoli miru in so večkrat kričali za njim: »Mesečnik! Mesečnik!« Japa je bil res mesečen. Ta bolezen se ga je držala že več let. Ponoči je vstajal, z naprej stegnjenimi rokami hodil po strehah in gmajni ter se redno okrog treh zjutraj vračal domov. Za bolezen on sam ni vedel do takrat, ko se je prepiral s sosedom zaradi nekega zemljišča. »Molči, mesečnik!« mu je ostro zabrusil sosed in se umaknil v hišo. Od takrat je vsa vas vedela za njegovo bolezen in otroci ga niso pustili več pri miru. Sprva se je Škodler razburil, vzel folč in tekal za otroci. Toda ko je sprevidel, da mu to nič ne zaleže, se je umiril in vdano prenašal naloženi mu križ. V vasi se je bližala trgatev. Kmetje so spravljali »plavnike« in drugo vinsko posodo iz hrama na zrak in jo polnili z vodo. Otroci so brusili folče in .se hvalili, kam vse so vabljeni na trgatev, ženske pa so hitele čistiti in pospravljati kuhinjo in sobe. Trgatev je bila namreč poleg božiča in Velike noči naj lepši praznik v vsaki hiši, zato so se nanjo vsi pripravljali, le Japa ne, kajti on ni imel vinogradov ; bil je namreč ribič. Nikoli se še ni ukvarjal s trtami, čeprav je le rad spil kozarček domačega. Toda vsako jesen, ko je grozdje dozorevalo, je trdno sklenil, da bo prihodnjo pomlad tudi on pašt-nal in posadil nekaj trt, a prišla je pomlad in Japi se ni dalo potiti se s kopanjem. Lepega jesenskega večera je Japa tuhtal in premišljeval, kako bi prišel do nekaj litrov domačega vina. Pozabil je za trenutek na vse in se globoko zamislil. Čez čas je od veselja poskočil in zakričal: »Imam jo!« Zavedel se je, da je to preglasno povedal ; pogledal je okrog sebe, in ko se je prepričal, da ni nikogar, je nadaljeval: »Vsi kričijo za menoj, da sem mesečnik! Zakaj ne bi izkoristil to svojo nadlogo? Zakaj bi le moral zaradi nje trpeti? Ne! Pokazal jim bom, da nisem vedno tako neumen kot mislijo.« V gostilni so se tisti večer možje pomenkovali o trgatvi. »Dobra letina, ne Pepi!« »No ja, ni sile! Meni ga je toča nekaj pobrala.« »Saj res, ti imaš doli ob morju; tam je pred mesecem razsajala nekaj časa.« »Možje,« se je oglasil Čamporjev Nini, »moje je, ko da bi ga sam Bog požegnal. Takega še nisem imel. Toda veste kaj sem danes opazil? Da mi ga kradejo!« »O, lumpi!« »Toda če dobim tistega, ne bo več jedel grozdja, ne pil vina. Samo v roke naj mi pride, bo že videl, kaj se pravi krasti poštenim ljudem.« Možje so ugibali, kdo naj bi to bil, a niso si bili na jasnem: ali Miha, ki je že od nekdaj nagnjen h kraji, ali France, ki ga večkrat vidijo po klancih, ki vodijo v paštne, ali pa kakšen pobalin. »Kdor je, je,« je zaključil Nini, »Bog mu žegnaj. Toda, če se še enkrat pripeti kaj takega, bom šel že zvečer v paštne in ga čakal do jutra, malopridneža!« In zgodilo se je, da je čamporjevemu Ninitu spet zmanjkovalo grozdje. Ne en ne dva, se je Nini tihega jesenskega večera z vsemi odejami preselil v paštne in si tam postlal. Na Miramarskem gradu je ura odbila deveto, ko je Nini že udobno ležal pod trtami in čakal na »divjačino«. Bilo mu je toplo pri srcu. Še nikoli ni bil v tako poznih urah v vinogradu; toda sedaj je ugotovil, da je to nekaj čudovitega. Ogromno, mirno morje, nešteto luči na njem, in prijazna, svetla luna! In črički pojo neverjetno lep koncert! V ozračju pa opojen duh po grozdju in po trgatvi. Vse to je Ninita, ki je bil čustven človek, prevzelo. Zaprl je oči in blaženo užival. Ura je bila deseto. Nini je vstal in pogledal okrog: vse je bilo mirno; niti diha vetra ni bilo čuti. Pogledal je proti Trstu, ki se je svetil v tisočerih majhnih lučkah, nato je pogledal proti Devinu in Tržiču in z začudenjem ugotovil, da so trži-ške mestne luči po barvah bogatejše od tržaških. Pogledal je še enkrat na tržaški zaliv, ki ga je lunin pramen razdelil v dvoje, in ves zamaknjen čutil, kako lepa je naša zemlja. Nato se je zleknil na »posteljo« se pokril in čakal malopridneža. Točno enajsto je odbilo, ko se je Ninitu zazdelo, da je zaslišal ropot in kotaljenje kamenja na klancu, ki vodi v njegove paštne. Postal je pozoren. Nič! Zopet je legel. Čez nekaj časa enak ropot. »Tu mora nekaj biti,« si je mislil Nini, vstal, se skril pod latnik in napeto čakal na plen. Naenkrat pa zagleda vrh klanca nekaj belega. »O, Bog, varuj me,« se je Nini v naglici pokrižal. »Privid je to ali pa duša, ki se vica.« Z grozo v očeh je opazil, da se bleda postava mirno in pošastno bliža njegovim paštnom. MARIJ MAVER Sam Mir in pokoj, tihota vsepovsod... Nad gmajno mrak objema trepetliko, ki na samem trepeta. Nini je bledel. Spomnil se je pokojnih svojcev in sosedov in začel zmešano moliti za njihove duše. »Da le ni Marko!« Z njim se je večkrat prepiral zaradi nekih dolgov. Prikazen je hodila počasi in z naprej stegnjenimi rokami, ko da bi hotela koga zgrabiti; luna jo je obsevala in Ninitu se je zdelo, da vidi strašne, goreče oči. Nini se je verno križal; ni bil več on, bil je kos brezčutne snovi, niti srce mu ni utripalo več. Bela prikazen je zavila na desno, stopila v pa-šten, položila nekaj na tla in začela — trgati grozdje. Nini je v luninem siju videl, da je tisto, kar je bila žena položila na tla — košara, prava košara. »Če je to prikazen, zakaj pa potem tista košara! Ne! Tukaj nekaj ni v redu.« Začela se mu je vračati zavest, spet je mislil. Polagoma je postajal spet pogumnejši. Previdno se je začel plaziti pod latnikom in prišel v bližino postave. In takrat je z začudenjem spoznal v beli prikazni Japa škod-lerja. Bil je v copatah in zavit v belo rjuho ter je trgal grozdje in ga polagoma deval v košaro. »Zbuditi ga moram, da bo sam videl, kaj počenja. Prestrašiti ga moram s klicem in ne bo se več vrnil sem; vsaj tako mi je vedno pravil oče, ko mi je razlagal, kako je treba mesečnike prebuditi.« In s trepetajočim glasom je zaklical v noč: »Japa! Kaj delaš tu? Zbudi se in vstani!« Japa se je zdrznil in skrajno prestrašen opazil, da so ga zalotili pri kraji. Zbral je vso svojo zdravo pamet in pogum, dobro premislil položaj in že mu je rešitev šinila v glavo. Takoj se je vrgel na tla in začel vzdihovati in zehati, ko da bi se prebudil po mučnih sanjah. »Pusti me spati, saj je še tema. Kaj me budiš, Toni!« Toni je bil njegov brat. »Japa! Jaz sem, Nini! Kaj delaš tu?« Takrat je Japa skočil gor in zakričal: »Kje sem! Nini, ti?! Kaj delaš tu?« »To bi moral jaz tebe vprašati: Bodi miren in pojdi domov!« »Domov! Da, da, takoj!« Japa je hotel vzeti košaro. »Ne! To bom jaz vzel. Mislim, da imam vsaj do tega pravico po takem strahu!« In šla sta po strmem klancu proti domu. Vso pot sta molčala, do prvih hiš. Tu se je Japa ustavil, pogledal Ninitu v oči in dejal: »Nini! Ti si pošten mož! Prosil bi te, da bi nikomur ne pravil tega, saj veš, da nisem jaz kriv.« »Že prav, Japa! Ne skrbi! Ostane vse med nama, pa čeprav je bila le malo prehuda, vsaj zame. Strahovi kot v pravljicah!« Ločila sta se in si želela lahko noč. Nini se je vračal domov ves zmeden in še prestrašen od izrednega dogodka in vendar prepričan, da je Japa to počenjal zaradi bolezni. Japa pa je prišel domov ves bled, šel takoj v posteljo, se ves pokril z odejo in še tisto noč trdno sklenil, da ne bo nikoli več kradel grozdja, temveč da bo sam paštnal in zasadil trte. Nato je še v naglici zmolil očenaš, da bi mu Bog greh odpustil. Navsezadnje je bil blaga duša. RESNICA NAS BO OSVOBODILA Norveški pisatelj Johan Borgen razpravlja v nekem eseju o vlogi in položaju pisatelja v današnji družbi, o njegovi odgovornosti in pogumu. Pri tem misli na njegovo iskrenost in resnicoljubnost, ki bi morali biti pri umetniku vedno najmočnejše gibalo. Borgen navaja dva značilna primera iz sodobnosti: Milovana Djilasa v Jugoslaviji in pesnika Dionisija Ridrueja v Španiji. Med njima je zelo veliko podobnosti. Oba sta se visoko povzpela v režimu, ki sta mu sama pripomogla do oblasti. Djilas je bil celo podpredsednik vlade, Ridruejo pa je svoj čas vodil frankistično propagando in je zložil falangistično himno. A oba sta bila kasneje razočarana. Toda obrniti sta se morala na tuji tisk, da sta lahko izrazila svojo kritiko režima. Oba so tudi zaprli zaradi tega, le da so Ridrueja že izpustili, med tem ko je bil Djilas pred kratkim ponovno obsojen. Na teh dveh primerih dokazuje Norvežan, da se lahko tudi bister in tenkočuten pisatelj zelo zmoti v političnih sodbah. Mora pa biti toliko pogumen, da svojo zmoto prizna in ne vztraja v njej. V tem je njegova odgovornost pred družbo. Umetnika nevredno je potvarjati resnico in pisati po naročilu, da potem knjiga lahko izide. Morda ima trenutni uspeh, a ta zvezda bo kmalu zatonila. Posebno danes, v zmedi časa, ima umetnik veliko odgovornost in veliko poslanstvo: biti glasnik resnice in zagovornik pravice. Kdor se v svojem delu temu izneveri, se je izneveril poslanstvu umetnika. Kajti — samo resnica nas bo osvobodila uklenjenosti duha in nas privedla v svobodo, ki nas osrečuje. J- p- Bili smo na izletu — razred ves vesel in razigran. Smejali smo se in veli. Da peli. Toda, z grozo smo ugotovili, da znamo zelo malo slovenskih pesmi. Začeli smo, a že pri prvi kitici smo znali različno besedilo. Sredi druge kitice smo umolknili. Bilo nas je sram. Korakali smo po cesti nekaj časa molče, potem je začel nekdo neko ritmično popevko brez besed — zavedli smo se, da to ni naše. Rada bi povedala vsem naglas: Pojmo doma kot so peli nekoč naši! In pojmo na sprehodih! Pokušajmo domačo pesem po radiu, radio pa naj nam z njo postreže večkrat! In na šolah, kjer je še petje — ne učite težkih umetnih pesmi, ki jih ne bomo mogli peti drugače kot v zboru! Učite domače narodne pesmi. Ne učite hrvaških in srbskih pesmi prej kot pa naše narodne pesmi! Rada bi pela prihodnjič z Vami vsemi: na izletu, na sprehodu... Lepo bo spet! Uča Moc Ij^Ibesinii Povest in časa nasolit to Slovencev FRANC JEZA Slovenska konjenica je pridrvela stkoro do mestnih vrat. Z obzidja so! zasikale strelice, ki pa so se1 največ odbile od nastavljenih ščitov. iSaimo nekaj konj je bilo zadetih. Divje so zarezgetali, da 90 ce‘loi preglušili človeški krik. Vzpenjali so se kvišku, s© vrteli na mestu ali se kot ponoreli spustili v dir, puščajoč za seboj sled » penaste krvi. Jezdeci soi Skušali odskočiti, preden bi' jih konji pokopali pod seboj. Tik pred mestom se je val jezdecev obrnil in, oddrvel nazaj. Pred taboriščemi, kamor se je že Stekala kolona vozov, je župan skočil si konja in velel jezdecem razsedlati razpenjene konje, razposlal manjše oddelke po polju okrog mesta, naročil drugim, naj si pripravijo večerjo in ise odpočijejo1, nato pa poslal po staroste vseh zadrug. # * ¡s Sedel je na ojesu svojega voza pod mogočnim, hrastom in starosti, nekateri še v najboljših 'letih, dolgolasi in plečati, s široko-krajnimi klobuki ali z ovčjimi kučmam na glavah in v prepadnih hoidnih srajcah ali jopičih iz jančjih kožic, drugi že z belimi bradami in s palicami v rokah, so sedli k njemu na dolgo oje ali na gozdna tila. Okrog njih sta se mešala vonj po* goveji živini in kisiellkiaSti d!u'h po vinu, ki ga niso pozabili vzeti s seboj iz Petovija. »Možje, kaj naj storimo?« je vprašal mladi župan. »Ali naj napademo to mestu, ali naj se ga izognemo'?« Staroste so molčali. »Kaj menite, možje?« »Hm, hmi«, so kimali. »Kaj praviš ti, starost Valuh, ki si najstarejši in najmodrejši?« Samo bolj občutljivo uho, 'kot so ga imeli ti surovi kmetje, pastirji in vojščaki, bi bilo razločilo' v glasu mladega župana 'komaj zaznavno, dobrodušno izzivanje. »Kaj praviš, a ?« je nastavili stari Valuh uho. Kadar je hotel, je bil gluh kot kamen. A oči so mu poredno mežikale. Gorazd je kriče ponovil vprašanje. Stari si je ujel v pest belo brado, ki mu je segala skoro do pasu, in se delal, kot da se je globoko zamislil. Na veliki pleši, obrobljeni z vencem srebrnih, redkih las, se mu je bleščal odsev bližnjega ognja, ki ga je (kuril Gorazdov hlapec. »No, stric Valuh?« »Mislimi, mislim«, je zabrundal stari. »Kaj misliš, stric?« »Bi rad vedel, a?« »Rad bi vedeli.« »Ti bom pa povedali, župan«, je rekel stani in hudomušno pomežiknil starostom. »Ali veš, zakaj smo te izbrali za župana, ko so Obril ubili tvojega očeta?« »Mislim si«, je odvrnil s skritim ponosom mladi župan. »Zato, ker te je oče dobro naučil bojevanja in ker nisi neumen. Tvoj oče in tvoja miati sta bila namreč pametna človeka in iz dobrega semena zraste 'dober klas. Je tako?« »Bo že«, je rekel župan. »Je tako?« se je obrnil starec k starostom. »Tako je, ja!« so ti potrdili. »Tako bi rekel, da se ravnaj po svoji glavi! Presodi, kakor je prav, in napadi mesto, ali pa ne. Kakor bolje Ikaže. Mi starci ti ne moremo' dajati poguma pred sovražnikom, ko smo z eno nogo že v grobu. Je itako, možje?« MEDDOBJE. Leposlovna in znanstvena revija Slovenske kulturne akcije iz Buenos Airesa v Argentini. — Po vojni je odšlo več tisoč slovenskih izseljencev, izobraženih in preprostih ljudi v Argentino. Kmalu so se gospodarsko in kulturno znašli in prevzeli vodstvo med zamejskimi Slovenci. Ustanovili so Slovensko kulturno akcijo, da bi kulturno povezali Slovence, ki so raztresem po vsem svetu, in jih obvarovali narodne smrti. Začeli so izdajati knjige, revijo, časopis in zbornike. Tudi na Tržaško in Goriško prihajajo njene izdaje in zaradi svoje kvalitete vzbujajo zanimanje. Meddobje je reprezentančna revija, okrog katere so se združili najboljši pesniki, pisatelji, znanstveniki in umetniki, ki žive izven matične države. Revija izhaja štirikrat na leto od 1954 dalje in jo urejata Zorko Simčič in Ruda Jurčec. Urednika sta ji dala že v prvi številki stalno notranjo ureditev, ki se je obdržala do danes. V prvem delu se vrste leposlovni in znanstveni prispevki, v poglavju »čas na tribuni« so razmišljanja o raznih sodobnih vprašanjih, »črke, besede, misli« prinašajo eseje o dnevnih slovenskih in svetovnih literarnih in kulturnih pojavih, zadnja poglavja pa so posvečena umetnosti, gledališču, glasbi, novim knjigam in kroniki. Vsaka številka je bogato opremljena s posnetki del slovenskih u-metnikov v zamejstvu. V prvih dveh letnikih so se na pesniškem polju uveljavili: Vinko Beličič, Tine Debeljak, Anton Novačan, Stanko Janežič, Branko Rozman, Vladimir Kos, Rafko Vodeb in še vrsta mlajših. V pripovedništvu smo srečali Vinka Beličiča, Mirka Javornika, Karla Mauserja, Zorka Simčiča in druge. Vsi prispevki so na višini, mnogim se pozna, da je avtorje že oplodila tujina, da se je njihovo obzorje razširilo, podajanje pa poglobilo. Znanstvenikov in kritikov se je oglasila cela vrsta, da je tudi na tem torišču revija razgibana in aktualna. Letošnji tretji letnik je doslej dosegel štiri številke. Izmed pesnikov je najvidnejši Vladimir Kos, ki je priobčil pesniški dnevnik »Vez obrazov«, ki ga je napisal med potjo na Japonsko. Pesmi so kratke impresije in drobne slike, brez prave povezave. V prozi sta se oglasila Frank Bukvič s čisto sodobno snovjo iz madžarske revolucije in Marijan Marolt, v dramatiki Mirko Javornik in Marijan Wil-lenpart. Zelo bogat je znanstveni, kritični in kronistični del, ki seznanja bralce z domačim in tujim svetom. V prilogi je po osem Gorše-tovih in Ahčinovih del. Meddobja so danes najbolj razgibana, razgledana in umetniško poglobljena slovenska revija. Martin Jevnikar PREŽIHOV ZBORNIK. Uredila Marija Bor-šnik. Založila Založba Obzorja v Mariboru 1957. — Lovro Kuhar, s pisateljskim imenom Prežihov Voranc, je pred to vojno presenetil slovensko javnost z vrsto močnih novel, ki jih je pozneje izdal v knjigi »Samorastniki«. Novelam so sledili trije obširni romani: »Po-žganica«, »Jamnica« in »Doberdob«. Vsi trije so napisani s krepkimi potezami in v odkritem realizmu. Le redki pa so poznali pisate- tja (rodil se je 1893 v Kotljah na Koroškem, umrl je 1950 v Mariboru), ker se je zaradi svojega komunističnega delovanja zatekel za več let v tujino in je pisal pod psevdonimom. Prežihov zbornik je pripravila Marija Bor-šnikova, profesorica ljubljanske univerze. V prvem delu je zbrala Prežihove še nenatisnje-ne črtice, njegova pisma in spomine slovenskih kulturnih delavcev na pisatelja. Spomini prikazujejo Prežiha iz različnih dob, okoliščin in strani ter sestavljajo vsi skupaj zanimivo sliko o njem. Poudarjajo, da je bil prepričan in zelo delaven komunist. Pisatelj Finžgar pa je razkril, da je Prežihov Voranc po vojni rešil Mohorjevo družbo v Sloveniji: »Zelo navdušen je prišel nekega dne in mi vesel razodel: »Mohorjeva družba ostane!« da je bilo zame to, ko sem bil blizu trideset let tajnik in urednik Mohorjeve, glas kakor iz samih nebes. Razodel mi je, kako je hodil k predsedniku Kidriču in ga tako dolgo pestil in prepričeval, da Mohorjeva stoletna knjižna družba mora ostati, da je zmagal.« Skliceval se je na to, da so njega mohorske knjige napravile pisatelja in da zaradi mohorskih knjig med Slovenci ni nepismenih. Drugi del zbornika obsega študije o življenju in rojstnem kraju Prežihovega Voranca ter o njegovih važnejših pripovednih delih. Dodana je bibliografija vseh Prežihovih spisov. Knjiga obsega 420 strani velikega formata in je bogato opremljena s fotografijami in ilustracijami. Martin Jevnikar MARIJ MAVER Ljubkujem spomin in čas, ko sem zate gorel. — Nisi hotela, da zgorim, zato sem tlel v samoti in zdaj sem ti tuj pepel, ki ne more več žareti. NOVA REVIJA. V Trstu je izšla na 32 straneh prva številka mladinske revije »Jadro«, ki obeta prihajati med nas vsake tri mesece. Po prvem zvezku bi ji bilo težko napovedovati pomen, ker ponatiskuje nekatere prispevke, ki so bili objavljeni že v Primorskem dnevniku, največ prostora pa je sploh dobila Ala Peče za svoje »Poglede«. (A. Peče živi v Ljubljani in je ruskega pokoljenja, zato tudi njeni Pogledi niso slovenski). Ne bi mogli reči, da smo »Jadra« veseli zares kot tržaški Slovenci. Revija tudi ni »mladinska« po prispevku Miroslava Košute »Neznani gospe s črnim psičkom«. Katere ideale ima tedaj ta mladina, če občuduje Košutovega degeneriranega postopaškega junaka, ki je ponižan na raven psička? Žal da ob teh člankih objavljajo svoje prispevke dostojne mlade dijakinje. — Revijo urejuje Milan Bolčič. Tržaški slikar, prof. AVGUST ČERNIGOJ je v preteklih mesecih uspešno razstavljal svoja slikarska dela v Celju in Ljubljani. Nekateri so mu spet pritrdili, drugi so zagodrnjali. Ni jim bilo všeč, da jih je imel za take starce, 'kakor je bil sam. Čutili so Se še trdne. »Kaj bi gobezdali«, je rekel nevoljno dolgi, koščeni Kumec, ki je še vedno nosil ovčji kožuh, četudi so1 bili že globoko v pomladi. Starega Val uh a ni mogel, ker sta si bili njuni zadrugi na obrežju Blatnega jezera sosedi in mu je stari nekajkrat zaplenil kako žival, ki je delala škodo na poljih njegove zadruge. Kumec je namreč le prarad pognal svoje živali past preko meje; in potem so bile še neke stvari zaradi ženitev. »Jaz bli rekel, da se izognimo mesta«, je nadaljeval, »saj se nismo zato odpravili na pohod, da bi napadali in si nabirali plen, ampak da bi si poiskali kraj, kjer bi se Jabko naselili in živeli v mini pred 0'bri. Kaj se vam zdi?« »Pametno govoriš«, so mu pritrdili nekateri drugi. »Kdo pa je najbolj lakoten na uplenjeno živino, ha?« ga je zbodel stari Valuh. Skregala bi se bila, če bi ne bil posegel vmes župan. »Mir!« je rekel. »Nismo se zbrali zato, da se bomo ravsali za take stvari. Povejte rajši vsi, kaj mislite! Nekaj moramo skleniti in hitro.« Sklenili pa so samo to, da naj župan sam odloči. Nabral si je dovolj izkušenj v spopadih z Obri in drugimi1 razbojniki, so rekli staroste. * * * Ko so odšli, je Gorazd sam obsedel na ojesu. Uprl je komolce v kolena in zamišljen naslonil glavo v dlani. Imel je res' nekaj izkušenj, a bilo je prvikrat, da se je znašel brez očeta pired tako važno odločitvijo. Lahko se je bilo bojevati in biti pogumen, kadar je bil oče odgovoren. Zdaj pia je odgovoren sam za vse, za usodo vsega plemena, za može, Iki zdaj s ¡konji na povodcih ali bruseč sekire in sulične osti čakajo, kaj poreče, za ženske, ki trudne in zaskrbljene hodijo med vozmli in iščejo svoje može, da bi jih pomirili in da bi zvedele, kaj bo, in za otroke, ki jih babice spravljajo spat na vozovih in jim pripovedujejo povesti o dobrih vilah in palčkih, da bi pregnale strah sebi in njim. Izpod strehe na vozu je slišal tihi, pojoči glas matere in Borutovo slabotno ihtenje, ki je od časa do časa zamrlo, ‘kakor da je otrok zaspal, nato pa se je Spet oglasilo. Prevzela ga je želja, da bi videl svojega otroka in ga pobožal. Vstal je in odgrnil plahto1, ki je zapirala vhod v vozno košaro. Od bližnjega ognja med vozmi, pri katerem so ženske kuhale večerjo, je prihajalo toliko svetlobe, da je zagledal v dnu košare mater, ki je sedela na slami in ujčkala na rokah otroka, ki je v spanju stokal. Njegovi pšenično plavi laški so bili kot sončna lisa v mraku. Mati ga je opazila in si položila1 prst na usta. Spustil je plahto in spet sedeli na oje1. Otroku že nekaj dni ni bilo dobro. Ni hoteli jesti in kar na jok mu je šlo. Imel je vročo glavo, a povedati ni znal, kaj ga boli. Imel je komaj petnajst mesecev. Mati mu je kuhala čaje iz zdravilnih rastlin in zaupal je, da' bodo pomagali. Strah ga je bilo pomisliti, da bi mogel otrok' umreti. Toda saj mali pozna vse zdravilne rože in tudi vrača je poklicala. Stisnil je zobe in se trudil, da bi mislil na kaj drugega. Vstal je in stopili pogledat k možem, ki so taborili okrog voz. Kurili so ognje in sedeli ter ležali okrog njih. Konji so se pasli v bližini. Pogledal je, če so stražniki na mestu, jih opomnil, naj pazijo in bil zadovoljen, da je bilo vse v redu in da so ga vsi spoštljivo pozdravljali in ubogali. Vedel je, da ga imajo radi, kakor so imeli radi njegovega očeta, in -tudi on je čutil, da jih ima rad, vse le svoje ljudi, ki so zaupljivo šli za njim na dolgo in nevarno pot, iskat novo1 domovino, in niso nikoli podvomili, da ju bodlo pod njegovim vodstvom tudi našli. Še zatrdneje je sklenil, da jih ne sme razočarati. Še sam ni vedel, kdaj in kako1 bo uresničil obljubo, ki jim jo je dal, in kam jih bo pripeljal, a bil je odločen kakor še nikoli, da jo bo izpolnil. Odšel je na rob gozda in se zazrl proti mestu v dolini, ki ga je izdajalo nekaj redkih luči. Slišati je bilo sa- m>q daljni šum ljudi v taborišču, konje na paši, ki so razigrano' tolkli s kopiti po tleh, in pokanje dračja pod nogami straž, ki so se sprehajale po robu gozda. Od one strani ni bilo ničesar slišati. Dolgo je gledal proti lučem in mislili. Zaželel si je, da bi imel veliko vojsko, kakor je obrska, na tisoče in desettisoče konjenikov, da bi lahlko' pojezdil kot na vetru preko dežel in bi mu tudi najbolj utrjena mesta na stežaj odpirala vrata, druga pa bi zavzel in porušil v enem samem navalu, da bi se pod grmenjem konjskih kopit tresla zemlja. Začutil je divjo željo po boju. Izdrl je široki meč in z vso silo udaril z njim po deblu, da se je globoko zaril v les in ga je s težavo izpulili. Obšla ga je strastna potreba, da bi v udarce z mečem izlil vso svojo tesnobo zaradi ženine in očetove smrti, ves svoj strah za otroka in vsot svojo željo po velikih dejanjih. V trenutku se je odločil, da napade mesto še to noč. Obrnil se je in se z odločnimi Ikoraki kakor še nikoli usmeril nazaj proti taborišču. Zvesti langobardski hlapec,'ki je zaradi otečenih gležnjev komaj hodil, mu je bil med terni napekel mesa. Bilo je še vroče, da ga je peklo v prste, a bil je lačen in ga je začel željno trgati z ¡zobmi. Med grizenjem je naročil enemu od konjenikov. ki1 so sedeli pri bližnjem ognju in si pekli uplenjeno ovco, naj skliče poveljnike. Se vedno je jedel, ko. se je zaslišalo naglo’ peketauje, klici stražarjev in iz teme je v skok prijezdil Čuk. Pred ognjem, pri ¡katerem, je sedel župan, je sunkovito ustavil konja, da je zaplaval s prednjima nogama po zraku. Iz odprtega gobca mu je visela pena. Čuk je z eno roko dvignil človeka, ki ga je imel položenega pred seboj čez kon ja g trebuhom na vzdol, da mu je visela gl a \ a na eno stran, noge pa na dirugo stran. Vrgel ga. je na zemljo kot vrečo in se še sam zavihtel na itd a. S trepljanjem po gobcu je pomiril konja', ki je odskakoval od človeika na tleli. Zataknil je vajeti za ročico Gorazdovega voza in se z dolgimi koraki približal županu. »Ujetnika smo .dobili. Zajeli smo ga pred mestom«. »Kdo je? Vojščak ni«, je rekel Gorazd, opazujoč drobno postavo na- zemlji', ki je še vedno ležala kot mrtva. »Meščan iz Celeie«, je rekel Čuk. Stopil je k ležečemu in ga brcnil. »Vst a ni!« Oni je samo zastokal. Čuk ga je. spet brcnil v piščal. Oni Se je ječe zvil in se sk.ušal dvigniti na kolena. Imel je zvezane roke in noge. Mrmral je nerazumljive besede. Zdel se je kot omamljen. »Je ranjen?« »Dobil je kakšno po glavi, a zaboden ni«, je .rekel Čuk, pograbil ujetnika za obleko na prsih in ga privlekel pred ogenj, da so se mu noge vlekle po tleh. Tam ga je spet izpustil, da je padel, a se mu je posrečilo, da se je dvignil na kolena. Bil je droben, suli in post aren možic, z uvelo, temno kožo in dolgo, sik or o belo brado. Oči pod košatimi belimi obrvmi so bile glob oko vdrte in so se zdele žive kot dva oglja, nos pa je imel veliki in zakrivljen kot kljun ptice roparice. Na kremplje .roparske ptice so. spominjali tudi prsti njegovih tenkih, koščenih rok, ki jiih je proseče dvignil, ko- je zagledal v svitu plapolajočega ognja resni obraz mladega župana. »Pietate, mahi domine! Piietate, domine!« je zaječal. »Kaj pravi?« »Usmiljenja, prosi«, je rekel Čuk, ki je znal nekaj latinskih besed še iz mladosti, ko je obiskoval z očetom sejme v Panoniji. »Vprašaj ga., kdo je!« Čuk je zavpil na ujetnika' v svoji latinščini, ki je oni, kot je bilo videti, ni1 lahko razumel. Končno je le doumel vprašanje. »Aurelius Bassus sem, trgovec,« je zažlbbudra.l in preplašeno gledal barbarska poveljnika pred seboj ter se jima začel spet klanjati. »Aurelius Bassus, trgovec iz Celeie, rojen v Mezopotamiji, miren človek, nikomur nisem storil žalega, zato se me usmili1, gospod!« »DESETI BRAT« V ŠTEVERJANU 22. septembra je števerjansko kat. prosvetno društvo proslavilo »Praznik grozdja« z lepo kulturno prireditvijo pod borovci. Domači pevski zbor je zapel več pesmi, Slovenski oder iz Trsta pa je gostoval z Jurčič-Govekarjevim »Desetim bratom«. Prireditev je zelo lepo uspela. Domače društvo z g. kaplanom Simčičem je ta praznik lepo organiziralo, tako da je odhajalo nad petsto udeležencev z vidnim zadovoljstvom na svoje domove. Poleg igralcev se je udeležilo iz Trsta te prireditve okoli 50 izletnikov. Izlet je organiziral Slov. kulturni klub. »MED POLNOČJO IN SVITOM« DSS je vprizorilo veseloigro Olge Schein-pflugove »Okence«, ali kakor je delo prekrstil režiser Adrijan Rustja »Med polnočjo in svitom«. Komedija je zelo posrečeno pisana, polna domislekov, z bogato karakterno in posebno položajno komiko. Žal pa je A. Rustja verjetno v zadregi, ker ni imel igralcev, črtal vse osebe razen štirih in je dogajanje opravil kar po telefonu. S tem pa je komedijo obsekal, da je ostala kot drevo brez vej. Vprašanje takih samovoljnih priredb ni samo vprašanje pietete do avtorja, ampak tudi vprašanje odgovornosti pred javnostjo. Igralci so se potrudili, le da je bil lik profesorja (Rustja) dasi pravilno pogojen, mnogo premlad in nedosleden, profesorjev prijatelj (Tonon) nerazumljiv in zaletav in tudi gospodinja (Ukmarjeva) ni imela tiste bleščeče komike kot jo je pisateljica dala. Igralka je bila premlada za tako vlogo. Štokova se je še najbolj približala mladi naivnosti. Škoda je komedije, da je tako zbledela. SLOVENSKI KULTURNI KLUB Tudi po letošnjem letovanju v Ukvah je S.K.K. nadaljeval v Trstu svoje delo brez poletnih počitnic. Sobotni večeri so postali tradicija in potreba. Nekaj bi nam manjkalo, če bi teh večerov ne bilo. Na večerih pred občnim zborom so bila na sporedu predavanja: Drago Štoka je govoril o nalogah mlade slovenske tržaške inteligence; Gregor Pertot o načrtih za dramsko udejstvovanje; prof. Jože Peterlin o slovenskem kulturnem stanju ob koncu vojne in o začetku slovenskega šolstva na Tržaškem. 28. septembra je imel S.K.K. svoj občni zbor ob živahnem zanimanju in lepi udeležbi. Potem so bile volitve, na katerih je bil izvoljen 10 članski odbor. Največ glasov in priznanja je bil deležen in bil ponovno izvoljen Drago Štoka. Na prvem sestanku v novi poslovni dobi je predaval dr. Maks Šah o problemu: Združena Evropa in Slovenci. Po predavanju se je razvila zelo živahna debata. * * * SLOVENSKI ODER ima v načrtu izlet na Koroško, če bo le mogoče, bo igral na kakem odru Jurčičevega »Desetega brata«, kajti nujno potrebno je, da se medsebojna gostovanja še pomnožijo. UiDj.K KOROŠCI MED NAMI Prvo soboto v oktobru so nas obiskali Slovenci iz Globasnice. Na radiu so odpeli spored koroških narodnih pesmi, nato pa so zvečer nastopili v Gorici. V nedeljo so se spet vrnili na Tržaško, si ogledali najvažnejše krajevne zanimivosti, popoldne pa so imeli v okviru slovenskega večera v dvorani Marijanišča na Opčinah svoj nastop. Tako v Gorici kot v Trstu so bili koroški rojaki deležni toliko priznanj, simpatij in prijateljstva, da so bila ta srečanja spet enkrat kot prisrčen obisk slovenske družine. Pevski zbor poje zelo dovršeno in se mu vidi velika tradicija. Saj je kat. prosvetno društvo v Globasnici ena najstarejših slovenskih prosvetnih ustanov na Koroškem. Najbolj prepričljiva je koroška pesem. Nihče je ne zna zapeti tako kot Korošci sami. Zato naj vedno prihajajo med nas le s svojo pesmijo. Niti operete niti drugi nastopi nas ne morejo ogreti tako kot pesem. Kakor nas pred leti ni navdušila peta Miklova Zala, tako nas tudi letošnja Kresna noč ni povsem. Pač pa narodna pesem. In s tem morajo Korošci računati vedno, ko gredo ven. Prihajajo naj s svojo pesmijo. Do prisrčnih izrazov bratstva je prišlo tudi v toplem govoru zastopnika Narodnega sveta koroških Slovencev, Janka Tolmajerja ter Alberta Sad jaka in v odgovoru goričanov in tr- žačanov. Upamo, da bomo mogli tudi tržačani kmalu vrniti obisk koroškim Slovencem s kakim prosvetnim nastopom na Koroškem. Z Globasničami smo že dobri znanci. Pred leti so namteč tržaški dijaki igrali na njihovem odru Linhartovo veseloigro »Veseli dan aii Matiček se ženl<. Obnovil, in še poglobi' smo nek lan je prijate')* ,*v o. Bled, UieK dmevuke