Našim malčkom Matlažek 40 Junaškega Slovenca povest v slikah Mornarji so zavriskali in ju dvignili na ramena. Navdušeno so ju nosili po krovu. Toda Matjažek ni bil nič kaj vesel. Venomer je moral misliti na ubogega očeta, ki gotovo joka pri svojem veslu in hrepeni po domu... Odslej je moral opravljati vse mornarske posle, kakor tudi Tinček. Neke noči, ko je stražil in so vsi drugi spali, pa je dozcrel njegov sklep. Splazil se je v kapitanovo kajuto, izmaknil ključe od okov in zlezel v spodnje pix»store, kjer so spali veslarji. Med tem je Tinček spustil v morje čoln in ga založil z živili in obleko. »Bežimo!« je šepnil Matjažek očetu in mu odklenil okove. SplazUa so se na krov. Oče je bil presenečen. Sklenil je roki in zahvalil Boga. (Dalje prfliodnjia) Slikarska zavist E>va alikarja dobita naročilo za isto sliko. Drug drugega opazujeta. Maščevanje snujeta. Skoz ključavnico brizgata ...