Tufi Irgovci v itbesiniji. V Addis Abebi v koloniji za tujce in sploh po Abesiniji pridejo na enega poštenega trgovca trije sleparji. Na vsacega inženjerja, ki se res bori za napredek in poseda tudi znanje ,jih odpade najmanj pet, katerih naslov je zlagan. Taki gradijo moste iz zemlje in vladna poslopja, ki zgledajo s ceste kakor štiri nadstropna, zadaj pa so pritlična ter z eno sobo. Abesinska tujska kolonija je več nego mešatiica, ker za njo ne velja kaznujoča pravičnost. Prepire med inozemci poravnavajo tujski konzulati, spore z domačini pa mešana sodišča. V takih slučajih je vsikdar dovolj sredstev za pomirjenje. Vladajoči sloji v Abesiniji so že stoletja izprijeni in dostopni vsaki korupciji. Podkupljevanje, slaba gospodarstva vseh vrst so postala že nekaj podedovanega in boj proti tem nedostatkom bi bil čisto brezuspešen. Trdo prijemajo samo male tatove. Te kmalu pobesijo v Addis Abebi na drevesa na trgu sv. Jurja. Izstradanega, ki je izmaknil hleb kruha, takoj zagrabijo domači stražniki. Cel mestni del se zbere krog prijetega. Pokličejo bližnjega mesarja, ki odreže tatiču kar na cesti desno roko v zapestju. Crni sužnji in imenitna gospoda, šoferji številnih tovornih avtomobilov v Addis Abebi in krasne mule jezdeča kraIjeva garda, vsi ti gledajo zadovoljnih oči, kako potegne mesar nož in med groznim tulenjem pohabi za celo življenje za malenkost prijetega domačina. Le tu in tam je najti kako ženšče, ki ponudi na cesti kaznovanemu lonec vrelega masla, v katerega porine na cesti obsojeni preostanek roke in si na ta način reši življenje. Vrelo maslo takoj zaustavi kri. Samo res mali zločinci ždijo po srednjeveških zaporih v Addis Abebi, iz katerih se razlegajo noč in dan obupni klici: »Milost. .. milost!« v upu, da segajo te prošnje do cesarjeve palače. Samo domačinom se je bati policije. Predno napravijo pri belokožcu hišno preiskavo, morajo biti res tehtni razlogi na razpolago in vložena obtožnica. Pri tolikem pomanjkanju zakonitosti se rodijo čez noč velika premoženja na ta način, da prodajajo ničvredne avtomobile za luksuzne, alkohol, ki je za na gnoj, kot najbolj drago žganje, patrone brez smodnika in traktorje z motorji, ki so bili izkopani na avtomobilskih pokopališčih. Gotovo je v Abesiniji tudi marsikateri belokožni trgovec poštenjak, vendar v splošnem pa belopolti ne delajo med Abesinci propagande za Evropo. Pretežna večina Abesincev si od srca želi, da bi izginili vsi Evropejci iz Abesinije.