AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 147
CLEVELAND, 0. SATURDAY MORNING, JUNE 22, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
1,500,000 Rusov ob Nemčiji
Rusija premice vojaštvo izpred Romunske in ga zbira na rusko-nemški meji.
Bucharest, 21. jim. — Rusija je zbrala ob nemški meji že 1,-500,000 mož broječo armado. Kot se sodi, dela Rusija to, da prepreči pritisk Nemčije na Romunijo, da postavi Nemčiji prijazno vlado. Rusija je vzela mnogo vojakov od meje-pri Be-sarabiji in jih poslala na nemško mejo in sicer v prejšnji Poljski, kjer se stekajo meje Romunije, Ogrske in Nemčije. Rusija pravi, da je premikanje čet samo v interesu sovjetske Rusije in radi miru na Balkanu.
Ruski, nemški in italijanski interesi so danes vsi obrnjeni na Romunsko, kamor je dospel novi ruski poslanik. V diplomatskih krogih je mnenje, da
hoče dati Rusija s tem, da je poslala poslanika v Bucharest razumeti Italiji in Nemčiji, da hoče imeti besedo na Balkanu.
Ves svet danes ugiblje, kaj namerava Rusija. Najprej je okupirala baltiške province Litvo, Estonijo in Latvijo, ki meje na Nemčijo, zdaj pa zbira vojaštvo na jugu ob nemški meji. Ob istem času se poroča, da se Anglija pogaja za nakup orožja, municije in tankov v Moskvi. Poroča se tudi, da je začela Nemčija zbirati vojaštvo na ruski meji tako, da si zdaj stojita ruska in nemška armada na 600 milj dolgi fronti in čakata daljnih razvojev.
na-
Pamet! Pamet! N:
Kot bi matere s t r a šile otroke z bavbavom, tako nas B( strašijo razni poklicani in j < nepoklicani ljudje: v vojsko j 1 bomo šli, Amerika bo šla v j • vojno! Takim odgovorite j ] samo s tem: če f>omo šli v | ' vojsko, kaj bomo imeli pa za orožje? Lahko je reči: v vojsko gremo! Tody za voj- ' LC sko je treba vojamv in pa i orožja ter municije. Tega 1 pa Amerika nin^a. In pred- j no si more to pripraviti, bo 1 steklo precej vdde v morje. • Torej le nič bojazni! V vojsko ne bom<j> šli, pa če bi šli še tako radi, vsa j še tako : hitro ne.
-_o-
Še vedno misli, da bo Taft nominiran	T(
Philadelphia. — David S. In-galls iz Clevelanda, ki je manager kampanje za nominacijo senatorja Tafta predsedniškim kandidatom republikanske stranke, pravi oziroma trdi, da BI bo dobil Taft največ, glasov pri prvem glasovanju na konvenciji. Ingalls, ki je zadaje čase vodil kampanjo po deželi za Tafta. trdi, da njegova popularnost
'	rp
dnevno raste in da bo Taft, sin 1J bivšega predsednika William • Howard Tafta, gotovo nominiran za predsedniškega kandidata. Ingalls je odprl ta teden glavni stan za Tafta ter najel v j hotelu Benjamin Franklin 121 sob, v katerih je zaposlenih 26 oseb od kampanjskega štaba.
KANADA ZAHTEVA N OROŽJE
Ottawa, Kanada. — Kanadska jza ' vlada je izdala odredbo, po ka-jbi teri se zahteva od vseh oseb, ki Je so nemškega ali italijanskega V6 pokoljenja in ki so postale ka- ^ nadski državljani od septembra jte 1939 naprej, da izreče vse oro-,D ž je, municijo ali razstreljive ze snovi, ki jih imajo v posesti. n Kdor-se, temu ne bo pokoril, bp d kaznovan z globo $500 in zapo- n rom 3 mesecev. ^ -o---®
V Evropi bo nastala la- e kota v 4 mesecih ^
London. — V Angliji prero- * kujejo, da bo nastala po vsej j \ Evropi v teku štirih mesecev silna lakota. Takrat bo prišla J Nemčija na dan s prošnjo na r Zed. države in Vatikan za živila j g in pa za mir. Vse to bo povzro-iC čila angleška blokada, trdijo An- e a gleži. Nemška zaloga živil je ne- c " kako taka kot je bila v marcu, i 0 1918, ko je nemški narod splošno s s stradal in je Nemčija takrat 1
0 faktično prosila za živež.	1
.e	_o___j
Mr. Mihelich naznanja
Mr. John L. Mihelich nazna- 1 nja javnosti, da se ga lahko do-jbi na domu, 1200 Addison'Rd.'.; samo vsak torek in petek večer j od 6 do 8. V njegovem uradu v j mestu se ga pa lahko dobi -vsak ' dan, kot običajno.
Farther Rus dospel Družina Gabriel Rus iz 8410 Rosewood Ave. je dobila iz New Yorka brzojav, da je včeraj do-' spel z ladjo Washington njih sin, Rev. Gabriel Rus iz Švice. Kdaj dospe v Cleveland, še ni znano.
Zadušnica
V nedeljo ob devetih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovze-• te zadušnica za pokojno Dorothy .JM. Cermelj ob priliki 6. obletni-) ce njene prezgodnje smrti. So-. rodnilci in prijatelji so prijazno vabljeni.
NAJNOVEJŠEVESTI
KAKŠNA BO GLASOVNICA JESENI
-O-
KONCEM TEDNA
ADMINISTRACIJA v Wash-™ ingtonu tako hiti pošiljat ] )omoč Angliji, da je v tem ved-io za nekaj dni naprej, predno lobi tozadevno dovoljenje od Lvtoritete. Tako so ameriški j jiloti vozili letala v Kanado £ reč dni prej, predno je to urad- j io dovolil zakladniški oddelek. ] ^etala in municija se je proda- f o zaveznikom mnogo prej, . jredno je to zvedela javnost. ^ strojno orodje se je odposlalo g z dežele več tednov prej, pred- ^
10	je kongres dvignil tozadev- ^
11	embargo.	^
JNAČILNO je, da italijanski j t poslanik v Washingtonu ni ' /ložil pritožbe radi Roosevel-ovih besed, "da je Mussolini sasadil bodalo v hrbet" zavez- 1 likom, ko je šel v vojno ob 1 itrani Hitlerja. Tudi ni urad- 1 io protestiral proti obdolžitvi, 1 ia italijanski generalni konzul v New Yorku vodi fašistično propagando. Zglasil se je pač pri državnem tajniku Hullu in rekel, da to ni res in ga prosil, ' naj to sporoči časopisju. Državni tajnik mu je pa rekel, da : to lahko sam stori, če hoče. 1
That's all!	1
*
VLADA Zed. držav se resno : bavi z načrtom, da okupira, kupi, ali vzame v najem angleške in francoske otoke ob ameriškem obrežju v slučaju, da bi Hitler zavzel Francijo in Anglijo. Da pa ne bo kake ne-j vsiljivosti, bi sodelovalo pri j tem ■:udi druge ameriške republike
*
KAR se tiče nominacije predsedniškega kandidata republikanske stranke je najnovejše ugibanje to, da bo pri prvem glasovanju dobil največ glasov DeWey, potem bo pa ostal za-dej. Zatem bo začel dobivati moč Taft, ki bo imel povprečno ' priliko biti nominiran. Toda če Taft ne bo dobil večine pri več zaporednih glasovanjih, bo stopil naprej Willkie. Tega se
zdaj najbolj "boje."
*
ITALIJANSKI poslanik v Washingtonu, Colonna, je dal tisti dan, ko je Mussolini napovedal vojno Angliji in Franciji, na svoja okna v poslaništvu napraviti železne križe. Očividno signor Colonna misli, da je v Italiji.
*
Britanija je v začetku vojne naznanila, da bo trenirala doma in po Dominionih do 30,000 zrakoplovnih pilotov na leto. Kako se je v tem zmotila kaže to, da je imela Avstralija šest mesecev po napovedi vojne 489 pilotov v treningi in Kanada je začela z, vežbo šele v aprilu in to z 169 rekruti. To
je precej daleč do 30,000. «
NEMŠKI agentje so se zadnje čase pojavili v Ukrajini, kjer ščujejo ljudstvo proti Rusiji. Moskva se je tega zelo ustrašila in jih pridno išče. To je zopet nov dokaz, da Hitler še ni pozabil na Ukrajino in si bo pomagal do nje, kakor hitro opravi na zapadu.
PRECEJ v zadregi je nemško časopisje, ki je pred nekaj tedni pisalo, da so Francozi v taki stiski, da so podrli Eiffelov stolp v Parizu, da so porabili železje. Zdaj pa, ko je prišla nemška armada v Pariz, je pa videla, da stolp še vedno stoji.
Peter je žvižgou . . .
Rim. — Ilario Lupo (po naše Hilarij Volk) je bil aretiran, ker je žvižgal. Gar-ribaldi Pava, ki je slišal Lu-povo žvižganje je pQgrabil svojo ostarelo mater in svojo ženo, ki je v blagoslovljenem stanu in planil v klet. Lupo je namreč žvižgal, kot žvižgajo svarilne sirene, ki naznanjajo prihod sovražnih letal. (Akrabolt morajo imeti laške svarilne sirene slab glas, če jih lahko posnema navaden žvižg)!
NAJNOVEJŠEVESTI
BORDEAUX, 22. jun. — Fran-1 coski kabinet je proučeval j vso noč nemške pogoje, ki ob-j segajo 30 pisanih strani. Hit-1 ler zahteva v odgovor samo, j "da" ali "ne," srednje poti ni. | Vlada se še ni odločila, toda Hitler ne bo dolgo čakal. LONDON, 22. jun,—Sinoči in danes zjutraj so nemški letalci zopet bombardirali angleško obal. Trije civilisti so' bili ubiti, ko je bomba poru-' šila neko hišo v mestu Suffolk. Angleško zrakoplovno poveljstvo pa poroča, da so angleški letalci poleteli nad Berlin in vrgli več' bomb. Nemci priznajo napad, toda ne poročajo o škodi. TOKYO, 22. jun.—Iz vladnih krogov se poroča, da se namerava Japonska pridružiti Nemčiji in Italiji, ker upa s tem dobiti francoska in angleška posestva v Orientu. BUCHAREST, 22. jun. —Romunski kralj Karol se je nenadoma razglasil za diktatorja in bo jutri sporočil potom radia narodu svoj bodoči kabinet. TALLIN, Estonia, 22. jun.— . Nocoj se je pobiinilo delavstvo, zavzelo vladno palačo, razobesilo rdečo zastavo in si postavilo svojo vlado s po-, močjo ruskih čet. Delavstvo se je odzvalo pozivu iz Moskve, da zahteva vlado, ki bo prijazna Rusiji.
—-o-
Nemčija še ni izrčrpana
j Washington, D. C. — Zveza j 'za inozemsko politiko trdi, da je i bila sicer Nemčija prisiljena, da je globoko posegla v svoje rezerve raznih sirovin, toda da jo to ekonomsko ni preveč oslabilo. S J tem, da je Nemčija okupirala 'Dansko, Norveško, Belgijo, Nizo- c zemsko in Luksemburg, ji je trenutno prineslo nove zaloge. Tu- 1 di če bi v sedanji vojni Nemčija l , ne zmagala, trdi poročilo, bi Nemčija še davno ne bila pora- i žena, ker se je pripravila z zalo- . , go na dolgo vojno.
-o--
. Prihodnji sestanek bo i j v Parizu
Monakovo. — Ko sta bila t Mussolini in Hitler gotova z i razgovori in ko sta določila po-i i go je, pod katerimi se mora Fran--jcija podati, sta se smehljajočih -'obrazov razšla. Mussolini se je ji -jodpeljal proti Rimu, Hitler pa < J na zapadno fronto. Kot se čuje o' se bosta zopet sestala in sicer v:: t Parizu, v versajski palači, kjer j bosta sprejela predajo Francije in podpisala mirovno pogodbo, j Tedaj bo Francija prenehala t>i- ( i- ti nekdanja mogočna Francija.j i- Od nekdanje slave ji bo ostalo 1.' samo ime.
T j	-O-
v j Nov slovenski odvetnik! 1
k' Mr. in Mrs. Joseph Križman, i znani slovenski odvetnik, 14203 , Coit Rd., sta ponosna starša i 0 krepkega fantka, ki se jima je w'naredil sinoči. Devet funtov in o- 15 unč je potegnil 'žive vage.", ih Mati in dete se dobro počutita v.( e. St. Lukes bolnišnici. Dekliško j ni ime matere je bilo Chapman. | Klanjamo se!
j Seja balincarjev |
bo V pondeljek 24. junija ob pol ze- osmih zvečer se vrši seja Balin-hy carskega kluba na Jutrovem in ni- sicer v Slovenski delavski dvojo- rani na Prince Ave. člane se ;no' prosi, da se jiolnoštevilno udele-l ži jo.
Rim, 21. jun. — Italija pripravlja svoje posebne zahteve, katere bo predložila Franciji. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo Italija do jutri že v posesti Nice, Tunizije, Korzike in Djibuti. Očividno sta se Hitler in Mussolini dogovorila v Mona-kovem, da bosta napravila vsak svoje zahteve na Francijo. Kakor se govori, je Francija tudi Italijo zaprosila za premirje s posredovanjem španskega poslanika in da je Italija odgovorila, naj pošlje Francija zastopnike po mirovne pogoje. Najbrže bo francoski zastopnik Pierre Larval, ki je pred dvema letoma privoli Hitlerju Češko. ! Italija upa, da bo dobila od Francije poleg gori omenjenega, še Algerijo, ki je francoska po-jsest v Afriki. Hitler in Mussolini sta v popolnisoglasju v 'svojih zahtevah na ,0|uicijo. Po-[sebna telefonska zvl. je bila [vzpostavljena med Rimom in Berlinom, da sta diktatorja lahko vedno v dogovoru.
-o--
Ameriška ladja dospela s potniki iz Evrope New York, 21. jun. — Parnik Washington je danes priplul v «ewyorško pristanišče, vozeč 1787 potnikov. To je tisti parnik, ki ga je bila ustavila nemška podmornica ob portugalski obali in grozila s potopom. Na kro-
•	jvu je bilo 259 otrok in ti gotovo
•	ne bodo pozabili, ko so morali v
•	- rešilne čolne, kakor je ukazala nemška podmornica. Šele ko je
•	podmornica spoznala, da je to 4 ameriška ladja, jo je pustila na--1 prej.
-o-
Piknik slovenske šole
V nedeljo bo imela Slovenska šola SND svoj letni izlet na Mo-čilnikarjevo farmo. Občinstvo je prijazno vabljeno. Velik bus bo poceni odpeljal izpred SND ob eni popoldne. Na pikniku se bbste prav dobro imeli.
ZA SEZNAM NARODNIH NOŠ
4G letnica poroke
Josip in Albina Smrekar, poznana naša pionirja na 17201 Grovewood Ave. sta v družbi svoje družine praznovala v četrtek 40 letnico srečnega zakonskega življenja. V zakonu so se jima rodili trije otroci: EdWard. ki lastuje trgovino z železnico na St. Clair Ave. in 125. St., Albert, ki je diplomiran računovodja in Margaret, poročena Hočevar, soproga inženirja Mr. John Hočevarja. Še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva! Pozdravi iz Kanade Iz Kirkland Lake, Kanada, pošiljajo vsem prijateljem in znancem toplo pozdrave: Mr. in Mrs. Kožar in sin Frank iz 1052 Addison Rd., Frank Arko in sin iz Babbitt Rd.
Znižane cene Perusek Furniture, 809 E. 152nd St. ima do konca tega meseca izjemno znižane cene na vsej zalogi. Izplačalo se vam bo kupiti zdaj, ker si boste prihranili lep denar, kot pravi Mr. Joe Perušek.
Slavnost v SND Jutri večer se vrši v prizidku SND poročna savnost sovenske-ga para John Arkota in Jean Tanko-Rutar.

Vsak volivec bo dobil pri no-1 vembrskih volitvah eno glasovnico, na kateri bodo republikanski, demokratski in drugi kandi-datje za predsednika in podpredsednika Zed. držav.
Potem bo dobil vsak še drugo glasovnico, na kateri bosta na vrhu Martin L. Davey in John W. Bricker, kandidata za gover-nerja, in sicer vsak pod svojim strankinim znakom, demokratski stolpec pod petelinom, republikanski pod orlom. Za tema dvema bodo pa ostali kandidati, demokratski pod'Daveyem, republikanski pod Brickerjem in sicer vsi kandidati za državne urade, za senatorje in kongres-
nike, vsi kandidatje za okrajne urade in vsi legislativni kandidatje.
Ker ima država Ohio republikanskega governerja, bo v prvem stolpcu na glasovnici republikanska stranka, v drugem demokratska, in v tretjem/bodo neodvisni kandidatje. Druge stranke kot socialistična in komunistična bodo morale dobiti dovolj podpisov, da bodo imele svoj poseben stolpec, drugače bodo njih kandidatje v neodvisnem stolpcu.
Razume se, da velja te vrste glasovnica samo za državo Ohio, kakor jo je odobrila državna po-> stavodaja.
rtmerniaiici JII usiju iauij
za domov
Washington. — Mnogo Ame-rikancev, ki so ostali na Angleškem1 in na Irskem pritiska na ameriško vlado, da bi poslala ladje ponje. Toda ameriška vlada se je odločila, da ne bo poslala nobene ladje več v nevarne evropske vode. Kvečjem bi bila vlada pripravljena spremeniti nevtralno postavo v toliko, da bi se Amerikanci lahko poslužili ladij vojskujočih držav, ki bi jih pripeljale v Ameriko.
-o-
Na slikanje!
Dekleta vežbalnega krožka društva sv. Helene so prošene, da se zberejo v nedeljo ob 9:30 zjutraj pri tajnici Marg. Kogov-šek, da se gredo skupno slikat. Vse naj pridejo v uniformah. Starši so prošeni, da na to opo-zore hčerke, čakalo se ne bo nobene !
Hitlerje izročil francoski delegaciji trde zahteve
Premier Petain je sklical sejo kabineta, na kateri bodo študirali Hitlerjeve zahteve. - Nemška armada se je ustavila in čaka odgovora fran- , coske vlade.
ITALIJA BO PREDLOŽILA FRANCIJI SVOJE POSEBNE ZAHTEVE
CompiegiTe, 21. junija. —( Adolf Hitler je izročil zastopnikom Francije zahteve Nemčije. '. po katerih bo Nemčija preneha-' la z vojno. Značilno je to, da so c sprejeli francoski zastopniki od,s Hitlerja nemške pogoje v istem jI železniškem vozu, v katerem so i leta 1918 Nemci sprejeli miro- 1 vne pogoje od zaveznikov. Ta s železniški voz so Francozi shra- 1 njevali v muzeju, a danes so ga -Nemci postavili prav na tisto ' mesto, kot je stal leta 1918. i V vozu je sedel Hitler na gla-ji vnem sedežu koncu mize, prav,; tam, kjer je sedel 11. novembra • leta 1918 francoski maršal Fer-|' dinand Foch, ki je vprašal nem- ' ške zastopnike: "Kaj je namen, vašega obiska, gospodje?" Da-J lies so bili Francozi na nem-,i škem mestu in ko so vstopili Vp železniški voz, je Hitler s svojim • spremstvom vstal in jim oddal-nacijski pozdrav. (Ko so leta;' 1918 vstopili Nemci, Francozi!' niso vstali z sedežev).
Hitler je prvi spregovoril in ' rekel generalu Wilhelmu Kei-telu, naj francoski delegaciji prebere nemške pogoje. V glavnem zahtevajo ti pogoji:
1.	Nemčija mora biti zagotovljena, da Francija ne bo nikdar več začela vojne.
2.	Dati mora Nemčiji potrebno pomoč, ki jo Nemčija potrebuje v boju proti Angliji.
3.	Položiti se mora temelje z? ■ nov mir, v katerem bo dobili
Nemčija povračilo za škodo, po-vzročeno z orožjem.
Vsa ceremonija je trajala ko maj 10 minut. Hitler je odšel s svojim spremstvom iz voza, med i tem ko je godba igrala "Deutsch i land ueber alles."
Francofeki delegaciji so dali . na razpolago telefon, da so lahko j z
1	sporočili svoji vladi nemške po-;(
2	goje. Ostali bodo tukaj toliko's J časa, da dobe od vlade sporočilo, j t e kako bo odločila, če sprejme po-!s v goje ali ne.	Ij
r;	*	,1
e! Bordeaux, 21. jun. — Fran-.i i. i coski premier je sklical vladni I i-'kabinet k seji, da se prouči nem- ■ t. j ške zahteve. Z bojišča "se tX'i o-o ča, da se je nemška armada do- , besedno ustavila in čaka, ka j bo odgovorila francoska vlada in Če se bo prenehalo z bojem ali n, ne.
13 Večina prebivalstva tega me-ia sta je spala sinočnjo noč na pro-je stem, boječ se napada nemških in letal. Toda vse je bilo mirno. ." Nemci so se celo oprostili radi v napada v sredo rekoč, da niso io j vedeli, da je francoska delega-n.'cija že odšla po nemške miro-jvne pogoje.
j Kot se doznava ima premier )ol Petain polno moč skleniti z Nemili- čijo premirje, ne da bi se moral in'posvetovati s parlamentom. Go-»•o- 'vori se tudi, da se bo Petain rase je pobotal z Nemčijo, kot bi pa ile- združil Francijo z Anglijo za jnadaljni boj.
Danes vlada v Ameriki veliko zanimanje za naše narodne s noše. Prirejajo se pogosto veliki festivali, pri katerih nastopajo^ skupine v narodnih nošah. Posebno slikovite so narodne noše^ južnih Slovanov: Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki se morda odli- <■ kujejo od vseh drugih narodnih noš.
Podpisani bi rad imel natančen spisek oseb in društev, njih | imena in naslove, ki so v posesti kakega narodnega vzorca, bilo : to slovenske, hrvatske ali srbske. Sledeči vzrok me sili k temu apelu: Na naš urad prihajajo večkrat povpraševanja, kje bi se mogle videti ali izposoditi naše narodne noše, seveda proti odplačilu. Ako bi imel podpisani natančen inventar narodnih noš iz mesta Clevelanda, okolice ali če mogoče iz vse države Ohio, bi se lahko napravilo mnogo koristnega za same osebe ali društva, ki bi posodili proti odplačilu svoje narodne noše, a na drugi strani je to najpopularnejši, pošten in simpatičen način propagande v cilju, da nas s tem spoznajo drugi narodi, da spoznajo naš6 šege in tradicije, kar je posebno v današnjih časih velikega pomena za nas. j Vsi tisti, ki imajo narodne noše se naprošajo, da javijo to i na naslov: Dr. James W. Mally, Royal Yugoslav Consul, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
DOMOVINA
2
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1940
"AMERIŠKA DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
r t
•117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months, Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months.
European subscription, $7.00 per year.	•
Single copies, 3c.
BESEDA IZ MIOM
"Očetovski večer" Baragovega zbora
Entered as second class« matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 147 Sat., June 22, 1940
^BiB
Kaj pravile!
Uredništvo je prejelo sledeče pismo od enega svojih naročnikov, ki ga priobčamo brez imena pisca, in ki kaže, da je tudi naš narod zagrabila svetovna politika prav do srca in da smo tudi mi zavzeli različne pojme glede evropske vojne. Pismo se glasi: "... Na nekaj bi šla tudi Amerika v vojno. Ali ste tudi Vi plačani, da agitirate za vojno? Ali bi radi videli naše sinove pomabljene ali pobite? In zakaj naj bi šla Amerika v vojno? Naj poravnata sama Anglež in Nemec stare dolgove, to nas tukaj nič ne briga kako. Saj sta oba enaka, oba gledata, da bi podjarmila ves svet. Da pa je nevarnost, da bi prišel Nemec sem, to pa sami veste, da je to samo propaganda za vojsko. In da tako udrihate čez Nemce, to nam pa zna še napak hoditi; ne nam tukaj, ampak v stari domovini. Nemec danes vse vidi in sliši in če bo zmagal, pa bo šel tudi na Slovence, ko vidi, da mu nismo prijazni. Poglejte, tudi Jugoslavija se nagiblje k Nemcu, ne zato, ker se ga boji. Zato bi Vam svetoval, da tudi Vi bolj premislite kaj pišete, da ne boste enkrat obžalovali, ko boste spoznali, da ste škodovali Jugoslaviji. Pišite raje, da se ni treba Ameriki umešavat v evropske homatije. Nismo zredili naših sinov za pobijat v Evropo, če bi pa kdo napadel Ameriko, potem jo bomo šli pa branit vsi . . ."
Dragi prijatelj! Imate prav, naj poravnata Nemec in Anglež svoje stare dolgove. Anglija je še zadnja sila v Evropi, ki se upira Nemcu. In kadar pade še ta, bo Hitler gos? podar čez vso Evropo in v roki bo imel vso evropsko bojno silo, poleg one, ki mu jo bosta dala, rada ali nerada, Rus in Japonec. In potem, če bo prišel sem, kot pravite, bomo šli vsi branit Ameriko, ko bo stala Amerika sama proti vsej Evropi in Aziji. Pa imate upanje, dragi prijatelj, da se jim bomo ubranili?
Da bi poslali naše sinove v vojsko v Evropo! Tega nihče ne propagira in Evropa tudi ne potrebuje naših vojakov. Vprašajo nas samo za material, tega jim manjka. In ali ni boljše, če pošljemo palico v Evropo, da našeškajo Hitlerja, kot pa da bi čakali na to, da pride sem?
Pomniti moramo, da so štiri velesile, ki jim diši ameriška dežela, Nemčija, Italija, Rusija in Japonska. Proti vsem tem smo mi brez moči, če bodo drugi naši prijatelji na tleh. Ali se moremo zanašati na naše ameriške sosede? Bolj malo! Mehika drži vrata na stežaj odprta Nemčiji, kadar se ji poljubi priti sem. V Južni Ameriki ima pa Nemčija že danes veliko moč, ki je z vsakim dnem večja.
Sicer ima vsak pravico do svojega mnenja in mi zagovarjamo svoje, da je edina rešitev za Zed. države, če bodo Hitlerja ustavili v Evropi. Res pravimo, kako je naša dežela mogočna, toda kar se tiče orožja je danes pravi slabič in pripraviti orožje ne gre tako hitro. To vzame leta in zopet leta, da si streniramo armado, ki je danes nimamo. Vprašanje je, če bo sovražnik, ki se mu cede sline po naši zemlji,
čakal,, da se pripravimo, kaj pravite?
*
Tistim demokratskim kandidatom, ki so se obljubovali na božja pota. če bo Roosevelt zopet kandidat, je to vprašanje zdaj brez pomena. Imeli so upanje, da jih bo Roosevelt na čelu glasovnice potegnil za seboj v urade. Zdaj, ko je državna postavodaja ločila glasovnico v dva dela: v zvezno in državno, bodo morali kandidatje pokazati svojo moč sami. Če bo torej Roosevelt res kandidat, se v državi Ohio lahko zgodi, da bo Roosevelt zmagal, a vsi demokratski kandidatje bodo poraženi. To naj vzamejo na znanje zlasti demokratje
v okraju Cuyahoga.
, *
Te dni je na dnevnem redu vprašajne, če se določi za ameriško mladino v starosti 19 do 21 leta obvezno vojaško vežbo. Nekateri so za, drugi proti. Po našem mnenju bi bilo to zelo priporočljivo in to iz več razlogov. Eden je ta, da bi dobila mladina nekaj pojma v vojaških zadevah. Časi, ko smo spali brez skrbi, so minili. Danes moramo spati s puško ob sebi. Zato je boljše, da so fantje že vnaprej vsaj nekoliko izvežbani, če pride klic za obrambo domovine. To bo v njih lastno korist in v korist dežele.
Naučili se bodo discipline, temu ne more nihče oporekati. Marsikak mlad razposajenec, ki ga ne užene ne oče ne mati, bo prišel domov ves drugačen. Eno leto vojaške treninge jim bo utrdilo telo in duha, da bodo čvrsti ko dren.
In kar je glavno, na tisoče jih bo vzetih s cestnih vogalov, kjer postavajo, ker ne morejo dobiti zaposlitve. Če se ^-zarne dva milijona mladih korenjakov z brezposelne liste vsako leto, se bo to splošno poznalo.
Kaj napravi vojaška disciplina iz mladega neugnanca ve le tisti, ki je kdaj služil vojake.
Iz Evrope poročajo, da niti Mussoliniju, niti Stalinu ni povšeč, da je Hitler s tako naglico zavzel Francijo. Mussolini spoznava, da se je vsedel na precej vroč zapeček, ko je šel s Hitlerjem. Stalin je to spoznal že nekaj tednov prej. Pa vse kaže, da je kesanje zdaj prepozno in urca zamujena ne vrne se nobena.
Obema, Stalinu in Mussoliniju bi prav privoščili, da bi nekoč klela uro, ki ju je pripeljala v Hitlerjevo družbo.
Minulo nedeljo je Baragov dekliški zbor v šoli sv. Vida "Očetovski večer." Pevovodja Rev. M. Jager, je izvrstno na-študiral spored tega večera, tako da nam je zbor podaril čar resnično lepega ,kar umetniškega petja.
Zbor je zopet nekoliko številnejši kot je bil zadnje čase in to se je takoj poznalo, čim so začeli s prvo pesmijo. Njih glasovi postajajo čedalje krepke jši, intonacija sigurnejša, vo-kalizacija bolj gibčna in an-sambelski efekt bolj ubran. To je seveda v prvi vrsti zasluga navdušenega, vestnega in spretnega pevovodje Rev. Matija Jagra. Njemu ni noben trud prevelik za dosego čim popolnejše izvedbe.
Zbor nam je odpel lepo število naših narodnih in umetnih pevskih biserov. Zelo so nam ugajale vse pesmi, še prav posebno pa Prelovčeva "Jaz bi rad rdečih rož," Sattnerjeva "Pogled v nedolžno oko," Jerebov "Moj deklič" in pa skladba mednarodnega slovesa, Schubertova "Serenada," ki so jo peli v angleščini. V tej zadnji pesmi je prišla do popolne veljave vsa glasovna barvitost zbora.
Prišlo pa je tudi mnogoštevilno veselo občinstvo do svoje pevske delavnosti. Gospod dirigent je pozval vse navzoče, zlasti še očete, da skupno z zborom zapojo nekaj naših narodnih pesmi. In tako jso prav krepko zadonele pesmi, kot na primer "Ko so fantje proti vasi šli" in druge. Mi očetje, slav-ljenci večera (tudi operni pevec g. Anton šubelj je pomagal), okrašeni z dehtečim cvetjem, ki so nOm ga na junaške očetovske prsi pripela zala dekleta Baragovega zbora v slikovitih narodnih nošah, smo bili močno zadovoljni s svojim petjem. Kako pa tudi ne, saj nas je Baragov zbor kar potegnil s sabo in nas dvignil v prelepe pevske višave, kjer kraljuje zgolj prelestna harmonija.
Iskrena hvala Baragovemu dekliškemu boru in dirigentu Rev. M. Jagru za tako krasen večer, večer poln prisrčne intimnosti in neprisiljene domačnosti,! Naj bi še dolgo naše navdušene vrle mlade pevke gojile slovensko pesem, našega rodu najžlahtnejši cvet, sebi v srčno veselje in pobudo, a nam in našemu imenu v čast in ponos!
Ivan Zorman.
Kaj je Hitlerjev načrt?
(Nadaljevanje) V.
Kako si je Hitler predstavljal bodoče politične zveze?
Na nekem sestanku je pojasnjeval :
"Boj proti versajski pogodbi je samo sredstvo, ne pa sil j moje politike. Saj veste, da me vzpostavitev starih nemških mej več ne zanima. To ni zadosten smoter za utemeljitev naše revolucije." Rausehning: "Ali se mislite zvezati s Poljsko, da bi napadli Rusijo?" (Poljska bela knjiga dokazuje, kako so Nemci to res mislili še leta 1939).
Hitler: "Morda."
Rausehning mu je dopovedoval, da bi bilo v tem primeru treba dati Poljski Belo Rusijo pa tudi izhod na Črno morje.
Hitler: "Ne, Ukrajine se ne bodo dotaknili. Ukrajina je zanje mrtva." Ko sta dalje govorila o grupaciji držav in je Hitler dopuščal zveze Nemčije z veliko Britanijo, je Rausehning ugovarjal:
"Pa če bi se znašli pred zvezo Francije, Anglije ali Rusije?"
"Ne. Dokler bom jaz živ, ne bo prišlo do tega. Toda, če ne bomo mogli zmagati mi ... bomo potegnili za seboj polovico sveta v propast. Nad porazom Nemčije se ne bo nihče veselil. Leta 1918 ne bo več. Mi se ne bomo udali!"
Ruskemu vprašanju posveča Rausehning celo poglavje:
"Rusija prijatelj ali sovražnik." Tu popisuje, kako so imeli v Nemčiji že pripravljene zemljevide, ki so predstavljali "pokrajine bodočnosti." Visel je v posebnem institutu prof. Grunberga. Električne centrale, transmisie, autostra-de, železnice, kanale. Te pokrajine, katerih gospodstvo so proučili do potankosti, se raztezajo do Črnega morja in Kavkaza. Nemčija in Rusija predstavljata Ogromen blok z vidika gospodarskih in komunikacijskih sredstev. Seveda je vse usmerjeno v Nemčijo. O Poljski in Litvi ni niti sledu. Komunikacijska mreža s razteza do Vladivostoka. Če ne bomo dosegli tega, bo vsa naša revolucija izguba."
Boljševizma se Hitler že takrat ni bal, čeprav je navidezno rohnel proti njemu in ie nod
to pretvezo podjarmil Češko.
"Ne bo Nemčija boljševizira na — je govoril — ampak bolj ševizem bo postal neke vrste narodni socializem. Sicer pa je med nami in boljševiki več skupnih, kot različnih točk predvsem r e,s nični revoluci jonarni duh, ki vlada povsod pri nas in v Rusiji, vsaj tam, kjer ne vodijo igre marksistični židje. S tem sem vedno računal in sem zato izdal ukaz, da se morajo bivši komunisti takoj sprejet v stranko. Malo soc. demoki'atski buržuji in svečeniki sindikatov ne bodo nikdar mogli postati pravi narodni socialisti, komunisti pa bodo—." -
". . . Nemčija in Rusija se čudovito dopoljnjujeta. Ustvarjeni sta res druga za drugo."
Na drugem' mestu pravi Hitler: "Morda se ne bom mogel izogniti zvezi z Rusijo. Toda to možnost varujem kot svoj zadnji adut. To bo morda odločilni akt mojega življenja, toda o tem se ne sme na doPgo in široko govoriti v tisku in se ne sme prehitro misliti na kaj takega. In če se bom kdaj res odločil za zvezo z Rusijo, me ne bo prav nič oviralo, da bi se ne obrnil in je ne napadel, ko bom dosegel svoje cilje na za-padu. Misel, da bomo stopali navzgor po ravni poti, bi bila naivna. Spreminjali bomo fronte po svojih potrebah in to ne samo vojaške fronte. Toda za sedaj ostanimo pri svoji uradni doktrini in smatrajmo boljše-vike še nadalje za svojo smrtne sovražnike. Poskusiti moramo, da nadaljujemo ofenzivo tam, kjer so se morale ustaviti naše ^armade, 1. 1918. Glavni cilj je še vedno tam, kakor v preteklosti: dokončno uničenje mas, ki nam groze z panslovan-skim imperializmom. Pod pritiskom te mase se Nemčija ne more širiti in večati. Zavedajmo se, da je slovanska plodovi-tost večja kakor v vsej ostali Evropi. Naše poslanstvo je, da preprečimo naplav ruske steps v Evropo. Ni je stvari, ki bi mogla preprečiti odločilni boj med nemškim in panslovan-skim duhom, med raso in maso. Tega prepada ne bo skupnost interesov nikdar mogla premostiti. Hierarhija gospodarjev mora podjarmiti in preprečiti
razmoževanje sužnjev. Mi smo edini narod, ki je sposoben, da ustvari veliki kontinentalni prostor s tem, da vsili svojo krepko pest, a ne da sklepa pogodbo z Moskvo. Zmaga nam bo odprla vrata do svetovne hegemonije. To pa še ne pomeni, da ne bom napravil nekaj pota skupaj z Rusi, če nam bo to potrebno, toda z dobro premišljenim in določenim načrtom, da se bom povrnil na naš bistveni cilj, kakor hitro bo to mogoče. VI.
Dolžnost iztrebljanja narodov Hitler je večkrat predočeval nevarnost slovanskega vpliva na nemško raso. Z mešanjem nemške krvi s slovansko, se bo pokvaril nemški rasni značaj.
V naših žilah je že preveč slovanske krvi. Ali niste opazi-i, koliko oseb, ki zavzemajo važna mesta v Nemčiji, ima slovansko ime? Neki specialist, ki se je ukvarjal s tem vprašanjem, mi je rekel, da je bil pred 50 leti položaj drugačen. Zatrjeval mi je, da gre razmeroma visok procent zločinov na račun oseb, katerih ime je imelo slovanski prizvok. Kaj sledi iz tega? Lahko si predstavljate, da bo manjšina, ki je socialno nižja, sčasoma tvorila vodilni razred. V tem je tista strašna nevarnost za nemški iiarod. Izgubil bo svojo narodno pristnost, istočasno pa se bo ;uje pleme polastilo njegovega jezika. Narod bo sicer vedno nemški, toda živel bo na nemški zemlji kakor v tuji "hiši. Nemec v 100% ni skoraj že nič drugega več kot tujec, toleriran v svojem lastnem narodu. Ta rezultat je enak rezultatu, ki so ga bili žid je že skoraj dosegli.
"Najmanj, kar moremo storiti je, da preprečimo pronicanje tuje krvi v žile nemškega naroda. Po mojem prepričanju se nevarnost ne bo zmanjšala, dokler ne bomo čimpreje zasedli zemlje, kjer je-slovansko prebivalstvo v večini. Mislite na Avstrijo, na Dunaj! Kaj je tam še nemškega? (Zato so udarili najprej na Čehe in Poljake)! Tako se nam istočasno vsiljujeta dve nalogi: uničevanje slovanskega naroda in metodično m n o ži t e v nemškega prebivalstva. Ustanoviti bomo morali špecijalno tehniko za pokončevanje. Vprašali me bo-•■te, kaj pomeni to pokončava-'ije in če mislim iztrebiti cele narode. Seveda. Nič drugače. Narava je grozovita in tudi mi imamo pravico biti kruti. Tisti trenutek, ko bom pognal v železni in ognjeni metež bodoče vojne svet germanstva, ne da bi imel pri tem najmanjši očitek zaradi dragocene krvi, ki bo tekla v potokih—kdo mi bo mogel odrekati pravico, da bi ne smel pokončati milijonov ljudi inferiorne rase, ki se plodi kakor mrčes in ki je prav za prav ne bom uničil, temveč bom le sistematično preprečeval množitev. Na primer s tem, da bom za več let ločil moške od žensk.
(Ali se ne zgrozimo ob misli, da pošiljajo Nemci cele ekspe-dicije mladih Poljakov na za-pad, moške posebej, ženske posebej ! Prav tako tudi Čehe. Zadnje čase so prepovedali zveze med Nemci in Poljaki; taki zakoni, če so že sklenjeni, so' neveljavni)!
"Sploh pa poznamo več me-| tod za sistematično iztreblja- j nje nezaželjenih narodov na razmeroma lahek način in brez j prevelikega prelivanja krvi.
"Odslej bo za dolgo doboj eden izmed bistvenih smotrov j nemške politike prizadevanje, j da z vsemi sredstvi ustavljamo ploditev slovanskega življa. Naravni nagon ukazuje vsakemu živemu bitju, da svojega sovražnika ne premaga samo, temveč da ga tudi pokonča. V starem času je imel zmagoviti narod pravico iztrebiti cela ljudstva in plemena. Mi pa bomo dali dokaze humanosti s tem, da bomo pokončali svoje
sovražnike postopoma in brez prelivanja krvi. S tem bomo enostavno določili drugim tisto usodo, ki so jo oni namenili nam, če bi se jim pustili premagati."
Tako torej govori Hitler iz Rauschningove knjige, ki je odprla oči vsemu svetu in ki je prepovedana v vseh nevtralnih državah. Najbi odprla oči tudi nam, da bi končno vendar ločili resnico od videza in spoznali svojo pot!
(Konec) -o-
V Lemont gremo
Kakor drugod tako se tudi pri nas v Neburghu pripravljamo, da gremo v Lemont. Bus sva že januarja meseca naročila pri Mr. Valtarju v Randa-lu z bratom Akurzijem, ko sva agitirala za Ave Marijo.
Torej vse tiste, ki ste se že priglasili, ali pa se še boste, vas prosim, da to storite takoj. Zglasite se lahko pri meni ali pa pri Mrs. Hoge na 114. cesti. Sedaj je še čas, da se stvar lepo uredi, da ne bo potem nazadnje vse vihralo.
Vožnja stane za tja in nazaj samo $7.00. Ne bo nobenega presedanja. Bus nas bo pripeljal na mesto. Torej dvignimo se tudi enkrat iz naše naselbine — Newburgh. Pojdimo na naše ameriške Brezje in izročimo naši nebeški Materi vse svoje križe in težave. Ne pozabite 13.. julija. Pozdravljeni,
Anna Gliha, 7720 Issler Ct. -o--—
Jutri gremo...
Kam pa gremo? I kam neki, na Pintarjeve farme. Pravijo, da bo tam tak piknik kakršnega še ni bilo in kdor se ga ne bo udeležil, ta se bo kesal do smrti in še potem nekaj časa. Pravijo, da bo društvo sv. Jo-
Podružnica št. 32 SŽZ
Nikakor ne moremo pozabiti kako je bilo luštno lansko leto tam na češnjavem vertu, ko smo pekle vinarce. Sedaj nam pa ne dajo miru in namenile smo se, da jih bomo tudi letos. Mr. in Mrs. Zupančič sta nam dala na razpolago svoj krasni vrt in plesno dvorano. Zato vas sedaj vabimo prav vse od blizu in daleč, da pridete na naš "wiener roast" v nedeljo 23. junija na Zupančičevih prostorih (takoj naprej od slovenske fondre).
Zupančičeva sta prav prijazen par in seveda me ju bomo poskušale posnemati in vam po-streči kar najboljše mogoče. Ne bo se vam treba daleč voziti in tako lahko že nekaj prihranite na gazolinu in ste bližje doma, a se vseeno lahko imenitno, zabavate. Saj tudi pri nas krave mukajo, psički lajajo in ptički poj o. Vsake vrste mu-zika igra. Tako je luštno, da vsak kateri pride k nam, gre potem prav težko domov.
Torej le pridite in se sami prepričajte. Skrbele bomo za žejne in lačne, za ta mlade in ta stare, in za tiste, ki jih rade pete srbe bo igrala izvrstna godba. Vse to pa se vrši prav gotovo v nedeljo, pa naj sije :once ali pa dež pada. Nič nas ne bo ustavilo, ker smo se preskrbele za vsak slučaj. Prav prijazno vas vabi odbor, da pridete v našo družbo in se malo razveselite.
Za drugo nedeljo, to je 30. junija bodo pa farani pri sv. Kristini imeli vrtno veselico, ali bolje rečeno, farni piknik in sicer na cerkvenih prostorih. Da je tam vselej prav luštno tega ni treba še posebej popisavat. Tako je vselej veselo na našem farnem pikniku, da nikjer tako.
Kadar grem na sv. Kristine farni piknik, se mi vselej zdi,
žefa št. 169 KSKJ preskrbelo
za vse, da ne bomo ne žejni in ne lačni pa tudi žalostni ne.
Torej sedaj vidite kaj vse se nam obeta, zato pa stopimo jutri na ta veseli piknik, saj ne bomo nič zapravili. Eden izmed navzočih bo dobil še nagrado v gotovini in sicer $25.00. Kadar se bomo najedli, napili, naplesali, nabalinali in pavžili svežega zraka, potem si bomo pa še žepe napolnili s "finferji" ter se zdravi, veseli in bopati odpeljali proti domu.
Če hočete biti enkrat resnično veseli in srečni, pridite jutri na Pintarjeve farme ker Jože-fovcem lahko verjamete, da bodo preskrbeli za vse kar spada na dober piknik. Slišala sem, da so "zarentali" lep sončni dan, zato se nam ni treba bati dežja. Na programu bo še več drugih zabavnih stvari, a menda ne smem vsega povedati, ker mislim, da je najboljše, da pridete sami pogledat kako znajo Jožefovci postreči svojim znancem in prijateljem. Prav prijazno va svabi in kliče,
Mary Walter.
kot da sem v starem kraju na sejmu. Tam si izberete vse, kar hočete in še prav poceni. Slišali boste tudi od Ribničana. Za vse to pa vam ni treba plačati nobene vstopnine, ampak še oni vam dajo prav lepe nagrade. Torej ne zamudite te lepe prilike in pridite v nedeljo 30. junija k sv. Kristini, pa ne molit, ampak zabavati se. Na svidenje,
Mrs. Filipčič.
-o-
Panama prekop
Ko je bil leta 1914 odprt za promet Panamski prekop, večina newyorških časopisov niso ničesar poročali o poteku ceremonij. Vzrok je bil v tem, ker je par dni poprej izbruhnila svetovna vojna v Evropi.
Od tedaj pa je plulo skozi ta prekop že nad 100,000 ladij, ki so prepeljale nad 500,000,000 ton raznega tovora.
* * iit
Zed. državfe imajo nad $190,-000,000 investiranih v holand-ski Zapadni Indiji. >
PERSONAL
Na razpolago za financiranje nakupa ' $ avtomobila	® m
gospodarskih predmetov
Za:	,
£ družinske in hišne potrebščine	V %
O popravo posestva	/m
0 plačilo zavarovalninske premije - # poravnavo računov
-To je nekaj tipičnih namenov--|
Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj.	4—■>
THE NORTH AMERICAN BANK CO. O
6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd--
H Pogrebi se lahko naroče za vsak® ceno, ki jo zmorete plačati. IS
I	AUGUST F. SVETEK	i
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE: 22, 1940
stom. Mogoče, da se je katerega izpustilo iz zahvale in vas prosimo, da nam zato ne zamerite. Prav lepa hvala vsem skupaj,
Odbor Slov. društv. doma.
-.o-
IZ DOMOVINE
—Smrtna nesreča. V celjski bolnišnici je podlegel poškodbam 38 letni delavec iz Jurklo-štra Jazbinšek Jože. Pred dnevi mu je pri delu v gozdu padlo drevo na prsi in mu hudo poškodovalo prsni koš in glavo.
—Štiri granate so bile ukradene ob poti na Gradu. Pred nedavnim so izginile štiri granate, ki so bile postavljene ob poti na Gradu kot okras in policija je ugotovila, da sta eno prodala neki ljubljanski trgovini Jože in Franc z Dolenjskega. Granata je tehtala 32 koligra-mov in sta fanta za njo dobila 52 din. Izročena bosta sodišču.
MALI OGLASI
Išče se
stanovanje od 4 ali 5 sob, med E. 60th in 79th St., med Superior in St. Clair Ave. Naslov pustite v uredništvu. (147)
Hiša naprodaj
Hiša za 2 družini, na 1233 E. 71st St., 4 sobe in kopališče spodaj in zgorej; klet pod vso hišo; furnez; se lahko takoj vselite. Odprto za ogled v nedeljo od 10 do 4. Samo $1,200 takoj, ostalo po $20 na mesec. Cena jte $3,200. Vprašajte pri Joe Pikš, 1176 E. 71st St.
Prijazno vabimo!
Vse prijatelje in znance vabimo, da si pridete ogledat naše novo urejene in moderno prenovljene prostore. Danes zvečer bomo servirali okusno kokošjo pečenko, katero boste lahko zalili s fino kapljico. " Vljudno vas vabita , Mr. in Mrs. Frank Telich GORDON GRILL 928 E. 72nd, St.
FR. MIHČIČ CAFE
7114 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9359
Night Club
8% piva, vino, žganje tn dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
JOHN GLACH
KOVAČ
Mi popravljamo in brusimo kose in stroje za rezanje trave, da bodo rezale ko nove. Jih premenjamo in prodajamo. Vse delo garantirano.
13408 St. Clair Ave.
GLenville 3963 We pick and deliver.
VABIMO NA PEČENKO Pečena jagnjetina se bo servirala pri nas danes od ene popoldne pa do polnoči, ko bomo obhajali god vseh Lojzetov Pečenko boste lahko zalili s fino pijačo, z vinom in pivom. Igrala bo tudi izvrstna godba. Vsi ste prijazno vabljeni. LOUIS IN JENNIE MEDVED 6216 St. Clair Ave.
Delo dobi
srednje stara ženska za hišna opravila. Ostane ponoči; mala družina; mora znati angleško. 1114 E. 67th St., zgorej. ___(147)
POPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE POHIŠTVA. Se priporoča
JOHN J. CERAR
5819 Bonna Ape. HEnderson 2633,
Oglasi v ''Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
I CERTIFIED 1 TYPEWRITER | SERVICE j
1127 E. 66th St.
E	Pisalni stroji in seštevalni stroji	•
r	naprodaj, v n&jem in v popravo.	•
2j Trakovi In carbon papir.	:
=	J. MEKHAR	:
5 Pokličite HEnderson 9009
SuHimmiHiniHiiH 11 nim minulim mi'
Frank Klemenčič
1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator
HEnderson 7757
A. MALNAR
gfKj&S CEMENT SM^«. WORK
ENdicott 4371
1001 East -74th Street
di»'tiiiii!ii!!iiimiitHiiuiiim»ii!iiiimi.
I ZA DOBRO PLUMBINGO \ I iN GRETJE POKLIČITE \
I A. J. Budnick & CO. I
S PLUMBING & HEATING :
I 7207 St. Clair Ave.
Tel. HEnderson 3289 10008 Burton Ave.
5 Res. MUlberry 1146 ..............................................
V BLAG SPOMIN
ŠESTE, OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRICE
Dorothy M. Cermelj
ki ie v anReljski dobi p rini inihi dne 23. junija, 1934.
Ljubljena hčerka in draga sestrica. Na Tvoj prezgodnji grob mnogokrat prihajamo z solzo v očeh in strtega srca. Tvoja ljubeča mama. Tvoj ata in bratec, vasovat v goreči prošnji k Vsemogočnemu: Daj naši nikdar zabljeni hčerki in sestrici mirni počitek v rodni grudi!
Žalujoči ostali:
CRIST in MARY CERMELJ. starši. CRISTY, bratec.
Cleveland. O., 22. junija, 1940.
Švica pazno zasleduje gibanje nemških in italijanskih čet oh njeni meji. Na sliki je švicarski vojak — nosilec treniranih golobov — v popolni vojni opremi. Na rokavu ima našiv goloba, da se takoj pozna h kateri četi spada.
Belgijski begunci, — Francoski vojak pomaga'tem nesrečnežem, ki so morali zapustiti svoj dom in so sedaj na begu v notranjost Francije, kjer upajo, da jih ne bodo dosegle nemške čete in bodo tako varni pred naciji.
VARILO	na	VABILO
P I K M I K
ki ga priredi
SLOVENSKA MLADINSKA ŠOLA SND v nedeljo 23. junija
NA PRIJAZNI MOČILNIKARJEVI FARMI
sc vabi cen-ieil& Občinstvo iz Clevelanda in okolice, da se pi ioruži temu prijetnemu izletu na Močihiikarjevo farmo. Za vse one Ki nimajo svojih avtomobilov, b« na razpolago velik "chartered bus"
Bus ?dpe^e izpred SND ob eni popoldne. Na pikniku bo postrežba s svežo pijačo in prvovrstnimi jedili Vljudno
VabI	PROSVETNI KLUB SND.
I. POZOR GOSPODARJI HIŠ	|
8 „ *5adai P°tlebu-ie va^a strelia popravila, kritja z asfaltom ali škrilje, I | popravo žlebov ali novih se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo ■
i ~ T? 3? 5f v tem podjetJu i« dobro poznani tudi mnogim Slovencem ■ I Pacate lahko na prav lahke obroke,
I	The Elaborated Roofing Co.
H MFIrosc 0033	6115 LORAIN AVE.	GArfield 8289 I
I Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH
BSTumTiiran
Mi popravimo fenderje, ogrod- I ^^jj^jnii	je in prebarvamo, da bo avto I
W	izgledal kot nov. Točna po- !
jF^r^^ Superior Body & Paint Co. :
^m/ III J] SffBV 6605 St. Clair Ave. EN 1633
WSz.—LA^LMsamJ FRANK CVELBAR, lastnik t
............................... 11111111111 nTi 11111 i i (TiTi 11 ti 11111111111..................
KADAR SI ŽELITE DOBRO PIJAČO
:	'	se oglasite pri
s	BIRKU
\ Vedno sveže svetovaoznano Schlitz pivo GENESEE ALE in Standard pivo. « Imamo tudi izbero domačih in importiranih vin in likerjev.
BIRK'S CAFE 6220 St. Clair Ave.
5	poleg St. Clair Ave. kopališča.
5 Odprto vsak dan do 2:30.	Ob nedeljah uprto!
SKRAJNO 2NIŽAME CINE V VSEH NAŠIH ODDELKIH 00 KONCA TEOA1ESECA
in sicer na
M0DR0CIH - SPRINGIH - VSEH MER POSTELJAH
Set za spalnico---------------od	naprej
Pralniki___________________od $37'50 naPreJ
Ledenice________________od	naprej
Set za parlor_______________od	naprej
V resnici so znižane cene na vsej zalogi, da se nekoliko zniža Za fino robo in dobro postrežbo se zglasite pri
PERUSEK FURNITURE
809 East 152nd St.	MUlberry 9211
Odprto zvečer do 8, v sredo do opoldne.
WINNETOI
f« nemikem trrtralkm K. M»y»
Eno je bilo tisto, da je hotel Marshal obiskati svojega brata Allana in da samega vendar nismo mogli pustiti na tako dolgo in nevarno pot. Drugo pa je bilo, ker smo upravičeno sodili, da sta se tudi Morgana napotila v Kalifornijo v deželo zlata, da tam nadomestita, kar sta izgubila na Rio Pecosu.
In da sta Morgana res napotena v Kalifornijo, za to mnenje smo imeli tehtne razloge.
Ko smo tistikrat zapustili taborišče Komančev, smo jezdili ves popoldan in vso noč in drugo jutro smo bili že ob gornji Sierra Guadalupi. Samova Tony in Winnetouov dirkač sta se vkljub velikim naporom izvrstno držala, drugi konji pa so bili itak sveži, nismo se bali za nje. Tudi gornjo Sierra Gua-dalupo smo, prekoračili, ne da bi nas bili Komanči dohiteli, in ko smo nekaj dni pozneje pre-bredli Rio Grande del Norte, se nam jih ni' bilo treba več bati.
Onstran "Velike reke" "prehajajo severni izrastki mehiške Sonore v Skalno gorovje Zedi-njenih držav. Brez posebnih dogodkov smo prispeli do njih. V Sonori pa smo doživeli važno srečanje.
Utaborili smo se opoldne na visokem prelazu. Winnetou je stražil na bližnji skali, odkoder je prost razgled po poti naprej in nazaj.
"Uff —!" je nenadoma vzkliknil s tistim globokim goltni-škim glasom, ki je lasten Indijancem, legel na tla in zdrknil s skale k nam.
Koj smo zgrabili za orožje in vstali.
"Kaj je?" je vprašal Bernard.
"Rdeči možje."
"Koliko?"
"Toliko!"
Dvignil je vseh pet prstov desne roke in tri prste leve.
"Osem —?"
"Da."
"Katerega rodu?"
"Winnetou jih ne pozna. Odložili so znamenja svojega rodu."
"So na bojnem pohodu?"
"Nimajo barv v obrazu, pa oboroženi so."
"Kako.daleč ,so?"
"Prispeli bodo v četrtem delu tistega časa, ki ga beli uro imenujejo.
Moji bratje naj se delijo. Winnetou poj de s Sans earom naprej, Marshal s črnim možem pa nazaj po prelazu, skrili se bomo za skale. Moj brat Charli pa naj počaka na nje."
Skrili smo konje za skalovje, tovariši so zasedli prelaz na o-beh straneh, sam pa sem čakal na rdeče neznance, napol obrnjen v smer, odkoder so prihajali. Puško sem položil poleg j sebe.
Črez četrt ure so zatopala kopita. Naredil sem se, kot da nič ne slišim, pa ostro pazil na Indijance. Tudi mene so o-pazili in obstali. Posvetovali so se pa pojezdili bliže. Tla1 so bila kamenita, naših sledov ni bilo videti. Prepričani so bili, da sem sam.
Mir^io sem vstal in vzel puško v roke, kakor je v navadi na zapadu pri takem srečanju. Obstali so na deset korakov in prvi je vprašal:
"Kaj počenja belokožec tukaj v gorah?"
"Belokožec počiva."
"Odkod prihaja?"
"Od Rio Pecosa."
"Kam je namenjen?"
"Uff —!"
Eden njegovih tovarišev je pokazal na mene in povedal, še preden sem mogel odgovoriti:
"Bojevniki Komančev so srečali tegale belokožca ob Rio Pecosu! Maram je bil pri njem, poglavarjev sin. Streljal je na belokožca, ki smo ju zasledovali."
Spoznal sem jih.
Res so bili tisti Komanči, ki so ob Rio Pecosu zasledovali Morgana, pa mene napadli in zakrivili, da sta Morgana ušla. Tistikrat so imeli obraze namazane z bojnimi barvami, zato jih nisem koj spoznal. Pa tudi samo površno sem jih v naglici videl.
"Kam je potoval belokožec s sinom našega poglavarja?" je vprašal prvi, ki je bil najbrž vodja čete.
"Šel sem v tabor Komančev."
"Kje se je sešel beli mož z Maramom?"
"Ujel sem ga v dolini, kjer so ga Komanči postavili za stražo, ko so odpeljali Winne-toua, Sans eara, nekega belokožca in nekega črnca."
Zgrabili so za nože.
"Uff —!" je vzkliknil vodja. "Marama si ujel? Kje so ostali drugi naši bojevniki?"
"V dolini. Nič jim nisem storil. Enega sem še ujel in zvezal, drugi pa niso imeli ušes in oči in niso opazili, da sem Marama ujetega odpeljal."
"Toda Maram ni bil zvezan, ko smo ga videli pri belokožcu."
"Dal sem mu svobodo, ker je obljubil, da bo šel z menoj k svojemu očetu."
"Uff —! In po kaj je šel beli mož v naše wigwame?"
"Šel sem, da osvobodim svoje prijatelje, Winnetoua, poglavarja Apačev, Sans eara, prerijskega lovca, prijatelja Bernarda in črnca, Bernardo-vega služabnika. Ujel iil zvezal sem poglavarje Komančev in jih zamenjal za svoje prijatelje. Komanči so mi dali šest ur prehitka in ušli smo."
"In ujetniki so šli s teboj?"
"Da."
"In naši bojevniki vas niso dohiteli?"	s
"Ne, kakor vidiš."
Prav nič jim nisem prikrival in zabavno jih je bilo gledati, kako so biji osupli nad mojo odkritosrčnostjo.
"Če je tako, mora belokožec umreti!" je dejal vodja.
Zgrabil je za puško. Edina je bila v vsej četi, njegovi tova- 1 riši so bili oboroženi le z noži in loki.
Nasmehnil sem se jim.
"Moji rdeči bratje bi bili mrtvi, še preden bi prijeli za: orožje! Ne bojim se osmih Komančev.
Pa rdeči bojevniki mi ne bodo ničesar storili, če jim povem, da si lahko danes in tuka j ujamejo Winnetoua, Sans eara in ona druga dva, torej vse, ki so bili ujetniki Komančev."
Začudeni so gledali.
"Uff —! Kje?"
"Tamle!"
Pokazal sem po prelazu na desno in levo.
"Tamle je Winnetou s Sans earom in tamle je belokožec, moj prijatelj, s sVojim služabnikom, črnim možem."
Tovariši so stopili izza skal s puškami v rokah. Obenem sem tudi sam odskočil za nekaj korakov in pomeril na vodjo.
"Rdeči možje so naši ujetniki! Naj razjahajo!" sem zapo-vedal.
Osem jih je bilo, nas pa le pet. Toda mi smo imeli pet pušk, rdečkarji pa samo eno. Uteči niso mogli ne naprej ne nazaj.
Nismo se torej čudili, da je vodja povesil puško in krotko dejal:
"Ali moj brat ne vidi, da sinovi Komančev niso na bojnem pohodu?"
"Pa vendar si prejle dejal, da moram umreti!
Pa beli človek noče smrti svojih rdečih bratov. Naj mirno razjahajo in kadijo z me-j noj pipo miru!"
J (Dalje prihodnjič)
Iz Euclida
Marsikateri si sedaj gotovo misli, da ko je minil 1. in 2. junija, da smo v Euclidu na vse pozabili, posebno še zato, ker se nihče ne oglasi. Ampak to ni res.
Pojdimo k stvari. Rečem vam, da smo 1. in 2. junija zapisali v zgodovinsko knjigo, kajti ta dva dneva sta bila posvečena našemu prvemu pesniku Valentin Vodniku. Da smo pa imeli tako lep uspeh, se je treba zahvaliti vsem, ki so nam pomagali spopolniti program.
V prvi vrsti gre zahvala pripravljalnemu odboru, ki je vse tako lepo pripravil in začrtal pot, da je §lo vse tako v redu. Naj se na tem mestu zahvalimo posebno sledečim: August Svetku, ki je tako mojstersko vodil povorko in vsem onim, ki so se je udeležili, županu mesta Euclid, Kenneth Sims, ljubljanski županji Julaila z gospodično A. Godec ter deklici A. Kaušek in dečku C. Sezon, ki sta podala županu in županji prve krogle, katere sta zatočila po novih balincarskih prostorih.
Dalje se moramo zahvaliti American Legion za krasno lokomotivo "999," ljubljanskemu stricu in teti, ki sta se tako imenitno postavila s svojim maršalom, L. Starmanu, ki je dal v povorko konja in voz. Zahvalo smo dolžni tudi Mr. A. Svetku, Mr. A. Grdini in Mr. Joe Želetu, ki so nam dali na razpolago avtomobile ter še posebej Mr. A. Grdini, ker je jemal slike, da se boste vsi, ki ste bili navzoči lahko enkrat pozneje videli kako fletno ste se držali.
Hvala vsem tistim, ki ste se udeležili v slovenskih narodnih nošah, odraslim kakor tudi mla-iini. Hvala Rupert Cadets in [>a častni straži Slovenske dobrodelne zveze, katere so s svo-iim nastopom tako lepo izpopolnile povorko.
Zahvaljujemo se tudi našim slavnostnim govornikom: Mr. J. Rotterju, euelidskemu županu Mr. K. Simsu, ljubljanski župa-iji Mrs. F. Julaila, predsedniku Federacije Jugoslovanskih narodnih domov Mr. F. V. Opas-karju, gl. predsedniku SDZ Mr. loe Ponikvarju; dalje pevskim zborom: Slovan, Adria in škr-jančkom.
Hvala tudi tajniku narodnega doma v West Parku, Mr. J. Mišmaš in tajniku doma na De-nison Ave. Mr. Carl Samamni-ču. Prav lepa hvala "Statuette," ker ste nam predstavili tako lepo sliko, da nam ne bo šla nikdar iz spomina.
Prav prisrčno se zahvaljujemo našim kandidatom in kandi-datinjam, ki so s svojo aktivnostjo pripomogli do tako lepega uspeha. Tako so bili pridni, da so nosili skupaj kakor čebelice.
Sedaj naj vam pa še predstavim novoivzoljene, sicer je malo že pozno za to objavo, pa vseeno je bolje pozno kakor pa nikdar, torej sledeči so bili izvoljeni: župan mesta Ljubljane je Mr. Frank Segulin, kateri je prekosil vse dosedanje rekorde v prodajanju glasovnic. Dosegel je tak rekord, da ga bo težko kdo posekal ali prekosil.
Ljubljanska gospod ična je pa Elsie Desmond, podžupanja je pa Mrs. A. česen. Za namestnico ljubljanske gospodične je pa Irene Jazbec.
Prav lepo zahvalo pa smo dolžni vsem natakarjem in kuharicam, ker so bili vsi na svojem mestu in o pravem času ; isto zahvalo naj prejmejo stre-žajke in vsi prodajalci pivskih listkov. Posebej pa se je še treba zahvaliti našim trgoycem in posameznikom, ki so nam dali oglase v programno knjižico in s tem pomagali do lepšega uspeha.
Končno pa naj bo izrečena najlepša zahvala vsem, ki ste se udeležili proslave na (prostorih Slovenskega društvenega doma 1. in 2. junija, domačim kakor tudi zunanjim go-
• nT il- 'If V'lMi 1
AMERIŠKA BoMdvtNA, jfJNR' 22,' 194l> :----------1---■ ' .,-,,.;■ 1



HELENA HALUSCHKA:
Sin dveh očetov
"Kaj se pravi ljubiti?" je modrovala in obraz ji je zalila rahla rdečica. "Ako bi nam bili že v mladosti razodeli resnico, namesto'da so nas krmili s pravljicami in romani, bi bilo bolje na sVjetu. Ko J i ko trpljenja bi nam prihranili, če bi nam že od zgodnje mladosti dopovedovali, da je to, kar imenujete ljubezen, le klic narave, da doseže svoj namen in ohrani vrsto. Neumno je zahtevati, naj bi se ta vabeči klic oglašal večno in bil vrh-tega omejen le na enega. To spo-znaje bi za vedno ozdravilo našo prenapetost in naše ljubo sum je, ki izvira le iz naše niče-murnosti. Kako bi bilo to lepo! Trgali bi," se je smehljala, "samo še rože, ne pa trnja!"
"Torej," je dodal Volbenk, "zahtevate užitek brez ljubezni."
"Recimo lepše: opoj brez grenkobe, lepoto brez madeža."
"To vse je teorija, Ivona, tudi vi boste morali živeti kot čuteča ženska in kot mati."
"Bog me varuj!" je zavpila. "Dvomljivo veselje, da bi se vi dela pomnoženo v poslabšani izdaji, prepuščam drugim. Vedno se bo našlo dovolj gosi, ki bodo reševale Kapitol meščanskega sveta. Brr, če bi me ne plašilo že to grdo dogajanje samo, bi me odvračalo od tega sočutje z vsakim bitjem, ki se hoče prebiti v teh hudih časih."
"Da, a potem mi povejte,1' je nestrpno odgovoril .Volbenk "čemu ste potem s svojo lepoto svojo vedrostjo, svojo močjo na svetu? Za koga vse to? Samo
za vas?"
se je prešerno zasme-
Ivona jala.
"Dečko moj, prvič tudi vi ne veste, čemu ste na svetu. Ne moški ne ženska tega ne ve. Na to ne morem odgovoriti, kakor doslej še noben modrec ni mogel. In drugič se bom tudi jaz razdala svetu, če mi bo slučajno vše£, da izpijem življenjsko kupo veselja do dna, razumete? A grenkobe ne maram in hbčem tovariša, ki me bo vreden. Lep in plemenit naj bo potem opoj, ne pa prostaški."
galo ževljenje, in ni je več razumel. Prinesli so v bolnico otroka, da bi ga operirali. Nebogljeno, shujšano telesce je govorilo o strašnem stradanju in grdem ravnanju z njim. Ivona je čutila, da te pretrašene oči, ki niso upale jokati vpričo odraslih, ta ugasli glas in ta neskon čna bednost obtožuje — vprav njo. In zapustila jo je njena vzvišena hladnost. Objela je Qt-roka, pritisnila si njegovo glavo na prsi, gladila ga po bledih licih ter bedela noč in dan ob njegovi postelji.
Med operacijd so opazili, da skuša premagati prikrito razburjenost. Ko pa je drobna otrokova žila nenadoma in nepričakovano prenehala biti, se je zrušila brez besede na kolena Morali so jo odnesti iz dvorane Ko se je spet osvestila, jo je pre magal ihteč jok.
Nikoli ni govorila o tem. Ali iz žalosti, ali pa se je sramovala in jezila zaradi svoje slabosti, tega Volbenk ni vedel. Nekaj se pa v tej ženi ni ujemalo z njenim razumarskim, hladnim presojanjem življenja, in to izluščiti in si osvojiti, se je Volbenku zdelo vredno poskusa.
Spomin na Švico se mu je v tem času odmaknil čudno daleč. Pisma tete Ivane so prihajala kakor z nekega drugega sveta, truditi se je moral, da je njene misli sploh razumel.
Odkar je bil našel v Ivoni neko središče svojega življenja in ob njej pozabil na svojo notra njost, je presojal svet z mirno hladnostjo in brez posebnih src nih bolečin.
Nekoliko pa ga je le zbegalo, ko je za božič prejel iz Švice zavoj. Rožamarija mu je poslala majčkeno, okrašeno božično drevesce, ki je še dišalo po trpki smoli. Volbenk je drvce poznal, Ražamarija mu ga je bila nekoč pokazala. Bilo je okrogla sto drevo. Vilinji lasje so ga pre-prezali kakor poročna koprena nevesto in Volbenk se je spomnil na kopreno rose in luči, ki je oblivala Rožomarijo. čudna žalost ga je prešinila. Zdelo ne jc,
<u zdelo, da ne ravna pošteno.
Ne vdaj se nikoli," je bilo njeno geslo.
Prišle so binkošti. Volbenk in Ivoria sta odšla v cvetoče planine. Ivona je bila mehko razpoložena. česar ni bila še niko-i storila, je storila zdaj: od časa do časa je obstala in safijavo uživala cvetočo pomlad. Ne — ni je predano uživala, marveč si jo jemala, lastila si jo kakor kraljica, ki ukazuje.
Njene oči so poželjivo srkale vase pomladno lepoto, z obema rokama je posegala v cvetoče veje, jih vlekla k sebi in vdihava la v dolgih dihih njihov vonj, nato pa jih vselej smeje vrgla Volbenku v obraz, če je potem stegnil roko po njej, je stresla svoje kratko pristrižene lase ter krenila dalje, ne da bi se ozrla za njim. V takih trenotkih bi jo Volbenk najrajši pretepel. A bil je previden in je sklenil, da se ji nikoli ne vda. Sedmi dan sta imela nevarno pot za seboj in prišla na najvišji vrh. Nikdar še nista bila tako globoko doživela svojega življenja. Tu na vrhu je divjal čudovit vihar in v pošastnih gmotah podil oblake čez temno nebo. Nizko sonce je sipalo ostre puščice skozi vsako špranjo in na vrh je pa ,dal zadnji zlati svit, pobočja pa so v živi vijolični barvi tonila m mračno globino.
Ivona je ljubila vihar. Vri-skaje mu je tekla z razprostrtimi rokami in nazaj dvignjeno glavo nasproti, njeni kratki oža-rjeni lasje pa so vihrali okoli nje kakor ognjeni zublji. Veter se je zaganjal v njeno obleko, da se je pod njo jasno črtala prekrasna dekliška postava, v viharju podobna švigaj očemu plamenu.
"Volbenk, Volbenk," je vzklikala, njen glas je donel hripavo in ubito.
"življenje je tako lepo, tako lepo!"
Obstala je in se mu naslonila na prsi. Njena polodprta usta so cvetela ko rdeč mak, krvavela ko rana v topli bledici njenega obraza. Sklonil se je k njej in jo poljubil.
Pozneje se je spomnil, kako je nenadoma doprla oči, ko jo je bil potegnil k sebi, kakor bi utrgal cvetlico. Kakor obtožba oskrunjene ženske duše mu je vstajal ta pogled pred očmi.
Takrat pa so se njena usta smejala tik pred njim in pod njegovimi ustnicami je zaprla oči.
In njene napol priprte oči so da mu je mala Rožamarija s pol odklanjajoče zrle Volbenka. tem drevcem poslala vse svoje "Izvolili ste me za svojega to-1angele: svoje čiste, jasne in sve-variša pri igri, Ivona. Varujte tie misli, ki so vse nosile veliko
se!"
"Varujem se, dečko moj! Bo-
ji mu torej bilo za tako igranje
ljubeznijo? A ona se je tja- , a. trenotka, ko naj bi bilo z j vsem pri kraju, bala proti svo- ' ji volji in svojemu razumu, i Njen ponos ne bi mogel nikoli < preboleti, ako bi on prvi rekel : zbogom — pa ali je bil to res psnos? Na vsak način se je borila 'z vsemi sredstvi ženske prekanjenosti, da ne bi zgubila ohlasti nad njim. Odkrita hladnokrvnost, ki jo je kazal do nje, Če mu ni slonela ravno v rokah, ji je jemala pogum, a upala je, da ga bo zadela nekoč v srce.
Potegnila je Volbenka v vrtinec velikomestnega življenja, pila z njim iz vseh opojnih kup življenja in s tem izgubljala zanj bolj in bolj svoj kraljevski čar. Njena stvarnost se je sprevrgla skoraj v bolno objestnost, njena prizanesljivost z izgubljenci v življenju domala odobravanje. Z nasmehom na ustnicah je posedala med hotnicami in malopridneži po zloglasnih beznicah, izzivalno razkazovala svojo polno cvetočo lepoto, svojo resnično notranjost pa skrivala za oklepom neprodirnega. Marsikak tak večer bi bilo Volbenku neskončno ljubo, če bi vsaj enkrat krikni-la od studa ali iz zadrege, zakaj njemu samemu se je ta igra že gabila. Tega ni opazila in ga je vlačila z vsemi svojimi lizuni povsod, kjer se je ponujala senzacija in 'hrupna novost. Varovala se je seveda, da bi zlo, grdobija in greh okužili njo samo, a Volbenku ni bilo do tega, da bi izza varne zagra-je opazoval tisočglavega zma ja pregrehe. Kot medicinec je opazil, kar je žerrska prezrla za nasmehom spačen obraz, za naslado alkohol in strup, reža nje blaznosti in smrti. Ni se mogel ubraniti občutka, da ves ta svet obupanega uživanja za udarja po trohnobi. Postal je
peroti in ga očitajoče gledale. Dolgo je stal pred drevcem,
jim se, da bi me radi ljubili z potem ga pa poklonil stari Fa-vso staro šaro. Močno sumim, ni, da bi se rešil njegovega čud-
da ste preoblečen trubadur."
"Gospodična Ivona, prisegam vam, da vas ne bom nikdar ljubil, da Vam nikdar ne bom zvest in da nikoli ne bom zahteval zvestobe od vas."
Tako govorjenje jo je jezilo in malce žalilo. Tako vendar ni mislila.
"Ali me boste ljubili ali ne ljubili, vse to ni prav nič odvisno od vas," je izzivala, "temveč od mene."
"Vsekakor igro lahko poskusiva," je drzno odvrnil.
"Tako daleč še nisem," se je norčevala, "morda kdaj — danes pa ne."
"Ali se bojite, da bi igro izgubili?"
Ošabno ga je merila od nog do glave.
"Dečko moj, dokler vas morem še brez truda pobiti pri tenisu, pri igri ljubezni zame še ne pridete v poštev."
Skomezgnila je z rameni in odšla.
Volbenka je ta ošabnost jezila. A njegov ranjeni ponos jo je s svojimi mislimi iz dneva v dan bolj obkrožal. Nekoč pa je videl, kako je to žensko prema-
nega vpliva.
Bila je žrtev Ivoni na ljubo, ne da bi se tega zavedal. Njegovo prijateljstvo z Ivono je bilo vedno bolj trdno. Delala sta dolge smuške izlete in Volbenk je za cele ure pozabljal, da hodi ob njem ženska. V njej je videl samo dobrega tovariša, čudovito prevežbanega in obvladujočega svoje telo naravnost draži j i vo dovršeno. V kočah je bila zvečer središče vse družbe. Tako je bila navajena, da jo ljudje obožujejo, da tega skoraj opazila ni več. Vsakemu se je nasmehnila, vsakega prijazno ogovorila, a za nikogar ni imela niti sence toplote. Ako je plesal z njo, je Volbenk včasih pač začutil, da se je njeno telo mehko oklenilo njegovih rok,- a preden se je tega dodobra zavedel, je spet napela svoje vitke ude in bila nedostopno hladna, predana samo ritmi\ plesa in ne plesalcu.
Meseci so prešli. Volbenk je bil nekam jezen na Ivono, bolelo ga je, da se ni prav nič zmenila zanj, svojega soigralca. Pred njenimi znanci sta že davno veljala za par in spričo takega javnega mnenja se je Volben-
Volbenk in Ivona sta se odslej neomejeno vdajala uživanju. Razkazovala sta svojo ble ščečo se mladost, svojo lepoto, svojo opojno svobodoljubje po vseh zabaviščih, kakor da potrebujeta od ljudi priznanja, da sta res srečna. Kakor k luči so silile vse vešče boljše družbe k njima njunemu soncu so se pridružili manj znameniti pri skledniki in imeni Volbenk in Ivona sta postali kmalu ,neobhodno potrebni pri sleherni družabni prireditvi. Kljub divjemu nemiru tega življenja sta zdržala. Ivona je imela železne živce in je prenašala napore, ki bi jim ne bil kos noben moški razen Volbenka. Ni bilo dneva brez senzacije, pa naj bi bila samo razburljiva, športna vaja. Ni bilo večera brez gledališča ali koncerta, ne noči brez plesa ali bara.
Ivona se je bala dolgega časa. Nosila je s seboj skrito bojazen — pred koncem take ljubezni. Upirala se je, da bi o-genj netila s svojim srcem, in se zato trudila, da bi ga razplamtela z uživanjem. Na uživanju je njena ljubezen slonela in z zabavami jo je ohranjala pri življenju. Volbenk in Ivona sta si. obljubila, da si bosta ko se ta igra zanju konča, to pošteno priznala in >si oistala potem le še dobra prijatelja. Volbenk je imel z lahkoto vse za golo igro. Saj je za moškega celo- globoka ljubezen v bistvu le trenoten dogodek, kaj naj
truden in žalosten, bilo mu je, ko da se mu morajo možgani razliti. Potem je skušala v I-voninem objemu ..pozabiti nase in nanjo; a brž je spet minil opoj, pogledal jo je in si želel samo eno: ubežati.
Držal je v rokah sladki, o-pojni obraz svoje ljubice in sanjal o daljnem, neskončno da-jnem bitju, ki si ga ni več upal poklicati po imenu.
"Na kaj misliš?" ga je vprašala Ivona in se ga oklenila s svojo golo roko okoli ramen.
"Na cvetoč vrt."
"In na kaj še?"
"Na sprehod pod zvezdami."
"Ali se norčuješ z menoj ali govoriš resno? Povej mi po pravici, na kaj misliš!"
"Na čudežno kopreno, stkano iz rose in luči!"
"Na nič drugega?"
"Na večerni mrak nad otroškim obrazom."
"Če bo šlo tako naprej, dečko moj, se ti bodo zares vneli možgani."
Zasmejala sta se in poljubila in si bila vendar daleč narazen, daleč, daleč . . .
"Kako naj spremenim igro v resnico?" je premišljala.
"Sreča, da je vse to samo igra," je menil on.
Volbenk se že dolgo časa ni več zmenil za svoje prijatelje Komaj si je še upal k profesorju Wertherju, kajti ni imel no benega opravičila, zakaj ga ni blizu. Laž se je upirala vsemu njegovemu značaju, res nice priznati pa ni mogel. A vedno bolj ga je mučilo hrepenenje po miru in čistem vzdušju. Nekega dne je kupil šopek rož ter pozvonil pri profesorju Wer therju.
(Dalje prihodnjič) -—o—-—
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE -.(,--
impressiveness of the singing. . . . Mr. Prank Turek, of the American Home, appeared verv much absorbed while listening. . . . Mr. Potokar, as usual, was hcst to a large party of friends and was happily surprised when we dedicated and sung a song to him. . . . Joseph Zelle, our capable stage manager and electrician, seemed to be enjoying an intellectual discussion with Joseph Škerbec. . . . Lillian Koshel vehemently refused to He called a heel." . . . Prank- Brodnick took plenty of razzing as a result of a recent news item. . . . Frank Lavrich (Goo-Gee) was playing Tag-a-long much to the dismay of some of his "friends."
. Jo Purebar was seen dashing around corners, as if avoiding someone. . . , Vida Gregorac didn't mind her solitary post as treasurer, when she had masculine company in attendance.
The terpischoreans showed great preference for polkas and more polkas. . . . Nettie Gacnik, our president, was made very happy late Sunday evening, by the appearance of a certain gentleman. . . . Herman Ogrinc, assistant stagehand, looked desperately for a dance partner. . . . Dan Pus-totnik diiglayed a real RED nose (only Misses of Madison. Ohio, were being sunburned, he insists) . . . three Debe-vec's literally rushed off their feet. .1. it, was so nice to exchange greetings with the two Vies, our seminarians and with Father Praznik.
Thus ended happily another active, yet pleasant social season for the Ba-aga Glee Club. Heartiest thanks to Father Jager, who devoted so much time and effort in directing our activities this year, and may he be assured It was deeply appreciated by all of us. Likewise are we grateful to all those who have assisted us in any manner, and especially to our kind patrons, who by their attendance, have given us encouragement and means to continue cur program of vocal achievement.
Rehearsals will continue weekly thioughout the entire summer on Tuesday evenings at 7 o'clock. Our Glee Club will participate in the Mu-jic Festival, sponsored by the Slovenes of Cleveland, at Gordon Park, on Sun-Jay, August 18th. Therefore it is important that all members attend practice sessions regularly.
A MEMBER BARAGA GLEE CLUB OUTING
Tomorrow. Sunday, June 23. is the date. At 9 a.m. promptly, the truck will leave from the school to carry us ;o our destination, which is to Debe-vec's in Madison, Ohio.
So here's.' hoping you all have your sport outfits all ready so there won't be any last minute delays. And don't forget to pack yourselves a big, hearty lunch in case you might happen to have a spell of hunger, which is quite likely out in the wide open spaces.
You might want to take a dip .in the briny deep, so remember to take •along your bathing suits.
A Last Reminder: We leave prompt-:v at 9 a.m. and we really mean it, so if you're going to be late you're just going' to be out of luck. NOTES
Next rehearsal is Thursday at 7
o'clock sharp.
At this time we also welcome into ;ur midst a new member, Mary Krain We hope she stays with us as long as che Baraga Choir exists.
- v> >>>>N- N v>»>>>> v
1
A A
A A A A A
i
s
WeddingcBells

KANAPASKE-WENZEL
Mr. and Mrs. Charles Kanapaske, 11605 Hazeldell Road, announce the coming mariiage of their daughter Alice, to William Wenzel, son of Mr. and Mrs. John Wenzel, 1017 E. 62nd t. The ceremony will take place at 9 a.m., Saturday, June 29th. in St. Philip Neri Church. St. Clair Ave. and East. 82nd St. Friends, relatives and lassmates are invited to attend the Nuptial Mass.
orel outing tomorrow
Orel Club is, inviting Its members to a free outing Sunday, June 23. Meet at 8:30 in front of school.
holy name seniors
OUTING JULY 21
The Holy Name Society of St. Vitus Church will have their annual outing on Sunday. July 21.
The Place: Zakrajseks Farm in Painesvllle,
Transportation will be by private cars. The admission will be FREE. More information on the outing later.
TONY BRODNIK, Chairman Outing Committee
handle scandle
Wow! Did you notice how the De-bevec sisters Frances, Agnes and Julia were being rushed by the Three Musketeers. Eddie and Herman Meg-lich and Tony Brodnik respectively. They certainly spent a wonderful evening at the Baraga affair last Saturday.
■ • • •
Shucks! Someone would think Leonardo Di Vinci was an exquisit artist, but you should have seen the beautiful sketch Mary Paucek made of Father Jager in action. Was it cute?!!!
* * *
Yep, the Lach Family was extremely well represented at the "Pri mizi" affair last Sunday. They also must've
had an enjoyable evening.
» » *
Yes, and i have also seen and heard Millie Brancel ribbing Herman Ogrinc about a nickname headlight. Why does he dislike that nam«, Millie? Any particular reason?
* » »
Lilly Lenarsic was anxiously awaiting a dance from Joseph Merhar, but her wish wasn't granted. You'd better not disappoint the fairer sex that way, Joey.
• » •
Here's hoping that Vic Tome and Vic Cimperman shall and will enjoy their short vacation of approximately seven weeks at Kelley's Island. Have a good time boys and make the best of the
good Lake Erie water.
» * »
Josie Purebar wasn't jittery last Sunday when Frank Svlgel escorted or courted her home. Which was It, Frank.
» * •
The Orel meeting was postponed last Thursday, due to the fact that President Anthony Vidmar was 111.
* * *
More news from your youthful reporters next week. Saying goodby, we are sincerely yours
I. LAPP and U. BOIL
8ffm»»»nmt»imžm»in»UHi»i»»»tn JUNIORS' BULLETIN BOARp
"DA* OF DetfGHT" FOR JUNIORS TOMORROW!
Put a farm, a truck, fine food, games and ii bunch of healthy, fun-loving
kids together—what will t you have? One glorious time!
Starting at 8:30 tomorrow ,Jtine 23, When the beys leave for the farm and ending at 8:30 when the fellows will end their .stay at the< site of the picnic, there'll be exactly one whole day— 12 hours—of acUon for the Junior Holy Name.	<.,.•■
. Preparations and plans are all ready. Egg throwing contests, balloon blowing festivals, games, • with pee-chee prizes, are In the schedule for the day of delicious delight. Bring your bath-Ink suits, the Grand River will be at It's best this Sunday, just for us.
Make reesrvations—last call. Since some boys have not yet done so, this is a last opportunity. Rudy Klemencic, minister of finance for this picnic, will be in the old school clubroom to sign ycu up today from 12:00 until 2:00. Everyone is asked to pay his fee of 25 cents today.
Remember if you do not make reservations, please do not come around tomorrow. As much as we like to, it'll be impossible to accommodate you. so don't be disappointed.
After you make your reservations, make sure that you're present at 8:00 tomorrow morning In front of the school.' Surprises will be in store for all1 and the scribe will dig up some dirt for this sheet next week.
FROM THE MELODY LAND OF BARAGA GLEE CLUB
The informal Father's Day observance sponsored by the Baraga Glee Club, with Father Jager directing, might well be termed a success socially. One had only to look at the many smiling faces to be assured of this..
We were very glad that Mr. Ivan Zorman honored us by his presence. Wt endeavored to show our appreciation with applause, a bouquet of flowers on his table, and a special bouton-niere pinned on his coat lapel by our president. He really deserves all our attention and love for all his work and favors to our Chorus.—The fathers were delightfully surprised when our girls pinned boutonnieres on their coat lapels. — Mr. Šubelj, of the Metropolitan Opera honored us with his presence and was greeted with a warm applause.
It was Interesting to observe that: The vocal rendition of Schubert's "Serenade" pleased our patrons immensely. ... The echo in "Triglav" really sounded like an echo. . . . Father Jager was presented with a "mammoth" cigar, by an appreciative friend. . . . The lighting effects were truly beautiful and added much to the
i.mimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiimiiiiim
NEWBURG NEWS
iimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
CHURCH PICNIC
Where? Why, on Rybak Farm, on Turney Road.
When? June 30. from 1 p.m. to ???
Why? To help continue building the church.
For this purpose every parishioner has received a book of tickets, which he should dispose. If everyone does his and her part, the picnic should re suit in a very nice profit.
What is wrong with the boys? Last Sunday the Slovene boys from East Boulevard came to engage our New burgh Knights in a baseball battle The game gave the 500 fans thrills all the way through. The Boulevard beys beat us by the score of 8 to Lawrence Novak pitched a grand ball game, but it seemed that the East Blvd. boys hit when hits were needed Batting honors went to Filipovic who got two doubles and a single. Krivnak and Novak clouted home runs for a vain cause. If defeats continue, a new general manager will be needed. This Sunday Ken Hess shall pitch and will be out there to win. So until tomorrow, when we'll see you at Washington Park diamond No. 2, at 3 p.m. where we play the Yankee Clippers.
So long.
ANTHONY VALENCIC
'Himiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiifmiiiiii'
All Around Town
jiitiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiii""11111111111'
wins school medals
Miss Kathryn Chermely. daughter of Mr and Mrs. Martin Chermsely of Wooster. is the winner of the La Fayette French medal presented by Dr E B DeCauze, as well as the German medal donated by the Von Steuben Society of America, at Notre Dame College. South Euclid. Ohio.
Miss Chermely was graduated from Wooster High School in 1936 and won a four-year tuition scholarship to Noti e Dame College. Her major interest in college has been the study of foreign languages. She has a bachelor of arts degree with certification for teaching.
She maintained a perfect attendance record for her four years at Notre Dame. She also worked for her living expenses.
Climaxing a scholarly career. Miss Chermely was graduated from college "cum laude" and was selected for membership Into Kappa Gamma Pi, National Scholastic and Activity Honor Society of Catholic Women's Colleges.
--o-
boat ride
The third annual boat ride sponsored by Sheriff Martin L. O'Donnell and his employees will be held Saturday, July 6th, on the steamer City of Detroit in. Boat leaves East 9th St. Pier at 1:80 p.m. and returns at 8:30. The price for the ride will be $1.25. Tickets' can be purchased from any of the Slovenian deputies.
WALTERS-FRANCK
A beautiful wedding took place Saturday, ,J'une 8, in St. Lawrence Church, when Miss Theresa Franck, daughter of Mr. and Mrs. Frank ranck. Prince Ave., became the bride of Jcseph Walters, son of Mr. and Mrs. T. J. Walters, Green Road, War-ensville. Ohio. Rt. Rev. Cannon Oman, who united the bridegrooms oarents in marriage 24 years ago, officiated.
The biidal party was ushered to the altar by the bride's drill team. No. 47, 3f S. W. U., where the bride was given away by her father. The drill team, bridesmaids and ushers formed a guard cl honor at the Blessed Virgin altar, where the bride placed a bouquet of white carnations, tied with white ibbon. as Mrs. Agnes Žagar sang "On This Day. O Beautiful Mother," and Ave Maria."
The bride wore a gown of white net and lace. It had a tight bodice of lace, with puffed sleeves, and a sweetheart .leckline. The skirt terminating In a ?an train, was of net with lace insertion and Lillies of the Valley. The /eil with its long train, was edged in lace, with lace hearts and orange blossoms in the maline coronet which held the veil in place.
The bride wore the groom's gift, a ?old cross and chain, with her initials and wedding date. She carried white roses and Lilies of the Valley.
The maid of honor, who was the bride's sister, Mary, wore pink net and carried a bouquet of pink roses and blue delphiniums tied with pink :atin ribbon.
Five bridesmaids, the Misses Helen Walters, Angela Kodek, Julia Žele, Mary Locniskar, and Antoinette Rus-}in, wefe in orchid net, with maline margols to match. Each carried arm bouquets of pink roses and gysophilia tied with orchid satin ribbon.
Madeline Walters, the flower girl, wore a floor length, of pink net. maline mar gol, and carried a colonial bouquet of pink roses and delphiniums. ;ied with pink ribbon streamers.
Edward Planišek acted as best man and the ushers were Allen Truce, A1 Chcsnik, Charles Danacic, Frank Lu-banovitch.
The bride's mother wore an Alice blue crepe gown and the bridegroom's mother a rose lace. Both wore orchids.
During the service, the Rt. Rev. Canon Oman presented the bride with a rosary, a gift from the Sodality of "he Blessed Virgin.
Over four hundred guests attended the dinner at the Slovenian National Heme, E. 80th. and Union Ave. At midnight, the maid of honor removed the bride's veil and pinned a red rose in her hair. The bridal party then drank a toast to the bride and husband.
The bride presented the flower girl with a gold bracelet and locket. Each bridesmaid was presented with a gold lccket with their initials and date of the wedding.
Out-of-town guests were Mr. and Mrs. Martin Gorisek, Sr. and Mr. and Mrs. Martin Gorisek. Jr., of Brough-ton. Penna.
-O-
scholarship winner
Miss Emily Dolenc, daughter of Mr. and Mrs. John Dolenc, 573 East 140 Street, has just been awarded a four-year scholarship to Kent State University. She graduated in January, 1940, fiom Ccllinwood High School, standing third in her class of 268. She was a member of the National Honor Society: an editor (not Editor-in-Chief) of the school paper; twice editor of the Tower, school literary publication, and was awarded the Social Studies Achievement Trophy in her class.
--O-
parents assume responsibility during vacation
Por the past nine months the schools have been stressing safety. Now for a period of twelve weeks parents will have to assume the full responsibility for this. Records show that summer vacation is a parictularly hazardous time for children. This is the period when they spend most of the daytime hours in play activities. It shculd be a happy,Joyous time; but too frequently it is marred by needless accidents.
Public Relations Bureau.
Cleveland Police Department
victor, red seal, columbia, blue bird, vocalion, decca records at
M E R V A R'S 6919 St. Clair Ave. EN 3628
Slovenian and Popular Accordian Sheet Music.
Beros Studio
(For fine Photographs)
Our Studio will be closed on Sunday during the hot months of July and August.
TEL. ENDICOTT 0670 We also finish Amateurs Films — Developing — Printing and Enlarging at- popular .prices.. ...