PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ' 3 s! A S S s rn c : 7i o r-: C— C r“i 1 B Z ?_ 1 u r-i ni Cena 600 lir - Leto XLI. št. 155 (12.187) Trst, četrtek, 18. julija 19. 7^ ------------------------------- ?o V zunanjetrgovinski komisiji senata Vozla televizije in krajevnih uprav pogojujeta ) e) 0 ■o !> 1 I l O o Odobrena sporazuma o ribolovu in listah Gerbčeva o zamudah pri zaščiti Slovencev BOJAN BREZIGAR — Senatna komisija za zunanjo trgovino je včeraj odobrila besedilo zakona za ratifikacijo ita-njansko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu m izmenjavi pisem o listah C in D tržaškega sporazuma o maloobmej-anrn prometu ter ustanovitve meša-n® vladne komisije za gospodarsko sodelovanje in za trgovske izmenjave ob meji. - kot znano, za dve ločeni vpra-sanji, prvo zadeva znani »pravokotnik« v Tržaškem zalivu, kjer je do-voljen riVlov tudi italijanskim ri-temu da je del pravo-otnika v jugoslovanskih teritorial-nm vodah, in pa za posodobljenje eznamov blaga, ki ga je moč uvozi-i oziroma izvoziti po tržaškem avtonomnem računu. Y. razpravo o teh predlogih je po-senatorka Jelka Gerbec, ki je Pomen, da pride končno do Ci-’e ^ tako važnih doku-entov, ki zadevajo gospodarsko = Trsta in dežele, še zlasti J Poudarila pomen ustanovitve me- šane komisije, ki bo lahko sproti spreminjala sezname trgovine po avtonomnem računu, glede na dejanske potrebe tržišča. Ta sporazum predstavlja vsekakor nadaljnji korak pri uresničevanju določil osimskega sporazuma, nerešeni pa ostajajo še številni aspekti tega sporazuma. Na gospodarskem področju je treba tako pospešiti uresničitev mešanih gospodarskih pobud, ki bodo nastale namesto proste industrijske cone na Krasu. Nerešeni so tudi nekateri drugi a-spekti s področja kulture in socialnega varstva, končno pa so nerešeni tudi problemi v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Italiji. Tu je sen. Gerbčeva poudarila, da je bilo že takoj po podpisu osimskih sporazumov zagotovljeno, da bo slovenska manjšina primemo zaščitena, postopek pa teče zelo počasi. Sedaj so v teku avdicije, ki so zelo koristne, vendar pa predstavljajo šele priprave na parlamentarni postopek, ki se dejansko že poldrugo leto ni premaknil z mrtve točke. Minilo je tudi že 7 mesecev, odkar je vlada zagotovila, da NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxi grozi celo z vladno Krizo ob vrhu tajnikov strank večine RIM — Danes zjutraj in jutri je na vrsti vrh med tajniki vladnih strank, drevi pa vmes tajno glasovanje v poslanski zbornici o ustavnosti dekreta za zasebne televizije. Preverjanje se torej odvija v zelo živčnem vzdušju. Sam Craxi precej odkrito grozi z vladno krizo. Njegov namen je jasen: priti res do tega, da nasledi samemu sebi, z drugo Craxijevo vlado, ki naj traja vsaj še eno leto. Toda KD, ki se ni naključno uprla preosnovi ali spremembam v vladi, rajši odlaga vse na jesen, hkrati pa dviguje ceno, tako glede vprašanja radija in televizije, kot glede uprav v velikih mestih. Preverjanje se torej odvija na osnovi merjenja moči med demokristjani in socialisti pri razdelitvi o-blasti. V senatu spet avdidje o zaščitnem zakonu RIM — V torek bo ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja nadaljeval z avdicijami v zvezi s pripravami zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Odbor bo zaslišal pet organizacij, oziroma skupin, ki so zaprosile za avdicije, in sicer deželno vodstvo organizacije Lega democratica, skupino italijanskih in slovenskih planincev, Zvezni odbor za manjšine v Italiji CONFEMILI, slovenske univerzitetne docente in organizacijo staršev. Z avdicijami bi morali nadaljevati naslednji torek, to je 30. julija, ko naj bi zaslišali ostale organizacije, ki so vložile prošnje do 30. junija, (bbr) Po celodnevnih sestankih z De Mito, Piccolijem in Donat Cattinom je demokrščanski podpredsednik vlade Forlani sprožil ultimat KD: če ne bo jasnega odgovora o krajevnih upravah, se preverjanje ne bo sklenilo. KD torej zahteva petstrankarske uprave vsaj v vseh velikih mestih. Na nasprotni strani se skušajo socialisti upirati. V današnjem glasilu PSI odgovorni za krajevne uprave Pillitteri ponavlja svoje pogoje za sporazum: zlasti ublažitev oblasti centralne vlade, v bistvu omilitev demokrščanskih pretenzij. Preverjanje je vsekakor postalo nevarnejše za vladni obstanek. Na to opozarjajo tudi republikanci, ki bi se pa radi izognili krizi. »Vladna kriza na dvojnem vozlu RAI - TV in krajevnih uprav, piše njihovo glasilo, bi ne bila le kriza v temi, ampak kriza meše-tarskega značaja«. PRI kot vedno poudarja pomen finančne ozdravitve za vlade, ki da »lahko izvaja še pomembno vlogo«, če bi se pa zavedel, da se kriza pripravlja na temah podvladja, bi krizo sprožili kar sami. V ozadju ostaja medtem »veleprogram«, ki ga je Craxi izročil tajnikom vladnih strank. V teoriji bi moral biti v središču današnjega in jutrišnjega vrha, v resnici pa vprašanji televizije in krajevnih uprav pogojujeta vsako splošno pogajanje. Jasno pa je, da KD ne bo dala blagoslova triletju socialističnega predsedstva vlade, ki ga je PSI jasno zahteval. Če bodo pa prešli to čer je verjetno, da bodo postala vprašanja gospodarske ozdravitve spet aktualna jeseni, na novem gospodarjanju. Za sedaj kaže, da ne bodo niti podražili bencina niti vzpostavili davka na premoženja. Situacija je torej za sedaj zelo nejasna. Na koncu bo verjetno prevladala logika odložitve. Včeraj so se vladni zavezniki sicer dogovorili za uprave v Piemontu, toda Forlani je dal jasno razumeti, da hoče KD spet vzpostaviti svojo premoč znotraj vlade. R, G. Starega generala Jepiševa zamenjal mlajši Lizičev Preokret v političnem vodstvu oboroženih sil Sovjetske zveze Ob sodelovanju 17 evropskih držav V Parizu prvo zasedanje za uresničitev »EUREKA« DANILO SLIVNIK MOSKVA — Po številnih kadrovskih zamenjavah v Partiji in vladi (samo v zadnjem tednu so zamenjali stm zvezne ministre) je plima sprememb zajela tudi sovjetski vojaški vrh. Svoj položaj je zapustil general arnuje Aleksej Jepdšev, ki je bil več kot dvajset let na ceJu Politične uprave v sovjetskih oboroženih silah, njegovo mesto pa je prevzel Aleksej Lizičev, 57-letni generalpolkovnik, ki je do sedaj skrbel za pohtične zadeve v sovjetskih vojaških odredih stacioniranih v Vzhodni Nemčiji. Odhod Jepiševa je med tukajšnjimi opazovalci sunko-yito preusmeril pozornost na sovjetsko generahteto, ki ,* * * * v zadnjih tednih nekoliko izključena iz tukajšnjih Političnih dogajanj, saj je vsa pozornost veljala kadrovskim spremembam v partiji in vladi. Toda to je bil le navidezni »mir«, kajti sovjetske vojaške strukture so preveč pomemben element politične stabilnosti v deželi, da bi se jih procesi, ki jih je začelo novo kremeljsko vodstvo v partiji in drugih strukturah oblasti, lahko Jzognih. Zato je bilo le vprašanje, kdaj bo novo vod-stvo sprožilo proces kadrovske obnove tudi v najvišjem vojaškem vrhu in kakšne bodo ob tem reakcije sovjetskih generalov in maršalov. Za sedaj sicer ni povsem jasno ali je general Jepišev odšel po svoji želji ali pa so ga upokojili, tako kot že mnoge drugcr v zadnjih tednih. Toda dejstvo je, da je sovjetski vojaški vrh zapustil človek, ki je imel do sedaj po neformalni hierarhiji tretji najbolj vplivni položaj (takoj za ministrom obrambe in načelnikom generalnega štaba). Pri tem so k nejasnosti veliko prispevali tudi v samem ministrstvu obrambe, kajti včeraj, ko so novico potrdili, so dejali, da je odšel na »novo dolžnost«, v zadnjih treh dneh pa je bilo slišati, da namerava v pokoj zaradi zdravstvenih razlogov (star je 77 let). Temperaturo je pri tem po svoje dvignilo tudi glasilo sovjetskih oboroženih sil Krasnaja zvezda, ki je v včerajšnjem uvodniku na debelo zapisalo, da velja »vse tisto, kar se v tem trenutku nanaša na partijske kadre, tudi za vojsko«, saj je dalo s tem jasno vedeti, da bodo nove zahteve slej ko prej pripeljale tudi do sprememb v vojaških vrstah. Kot je slišati, je bil to tudi eden od razlogov, da je pretekli teden novi partijski šef Mihail Gorbačov odpotoval v Minsk, kjer se je sestal s tamkajšnjim armadnim poveljstvom in zbranim generalom in oficirjem povedal, da je treba »odgovornost, iniciativnost in doslednost« uveljaviti tudi v oboroženih silah. NADALJEVANJE NA 2. STRANI PARIZ — Včeraj popoldne se je začel prvi »plenarni« sestanek 17 držav, ki želijo sodelovati pri projektu »EUREKA«, s katerim bi po Mitter-randovem predlogu Evropa ujela zaostanek za ZDA in Japonsko v visoki tehnologiji. Te misli je Mitterrand ponovil tudi včeraj, obenem je poudaril, da je sedaj edina skrb, nakazati finančna sredstva za uresničitev tega projekta. Napovedal je tudi, da je Francija že nakazala eno milijardo frankov. Ministri za zunanje zadeve in za znanost dvanajstih držav EGS ter Avstrije, Finske, Norveške, Švedske in Švice pa naj bi točneje določili okvire tega projekta. V Parizu ne skrivajo presenečenega zadovoljstva, da je načrt »tehnološko združene Evrope«, ki je bil aprila komaj kaj več od zamisli, tako naglo pognal korenine. Ni dvoma, da je — poleg evropskih teženj Mitter-randove vladavine — dala spodbudo tej »evropski protiofenzivi« 'Reaganova strateška obrambna pobuda (S Dl) in ogromna sredstva 26 milijard dolarjev za uresničitev te »vojne zvezd«. Obenem; je spodbudno, da je k francoskemu načrtu pristopila tudi Norveška, ki je članica NATO, predvsem pa nevtralne države Avstrija, Švedska, Švica in Finska. Nekateri viri v Parizu omenjajo tudi zanimanje, ki da ga je pokazala neuvrščena (in socialistična) Jugoslavija med obiskom predsednika parlamenta Louisa Mermaza v Beogradu. Prav tako navajajo imena številnih zahodnoevropskih podjetij ki so že napovedala sodelovanje za skupno izdelavo velikih računalnikov, laserskega prenosa, avtomatizirne izdelave sestavljenih vezij itd., v bistvu pomeni pristop k francoskemu načrtu. Včeraj je tudi britanska vlada precej zgovorno povedala, da ji je »EU REKA« bližja od Reaganove vojne zvezd. Italijanski minister Andreotti pa je bolj previden in poudarja, da ne bi smel biti evropski načrt neke vrste nadomestilo za ameriški SDI. Naposled tudi podpredsednik Bush na obisku pri Reaganu v bolnišnici CGIL-CISL-UIL enotno proti komisarju za INPS Washington — Tudi včeraj se le ameriški predsednik Ronald Rea-San zbudil dobro razpoložen, potem 0 Je prespal »svojo najboljšo noč« Po sobotni operaciji zaradi raka na črevesju. Kmalu potem je sprejel podpredsednika Georgea Busha, ki je J«» obisku povedal časnikarjem, da je 1 naravnost presenečen nad izredno 0 run stanjem, v katerem je videl Reagana. Dejal je, da mu je sam Predsednik prišel naproti in nato sede pogovorila o tek učnih zadevah. Poudaril j d Reagan dobro poučen o ] položaju, »kakor da bi se s običajnem sestanku v ovali v Beli hiši«. niLicìV?BethS0Mizu wS kjer je Reagan na zdravljenju pa najbrž tudi s svojimi izjavami o njem je Bush vsaj delno skušal utišati govorice, po katerih naj bi bil v slabih odnosih z ameriškim predsednikom o-ziroma z glavnim tajnikom Bele hiše Donaldom Reganom, ki ga v bolezni praktično nadomešča, medtem ko bi to pritikalo podpredsedniku. O zdravstvenem stanju Ronalda Reagana je včeraj, kot običajno, poročal glasnik Bele hiše Larry Speakes. Med drugim je povedal, da so predsedniku sneli dihalne cevi iz nosa, kar naj bi ga razveselilo kot »božič sredi julija«. Speakes je nadalje povedal, da Reagan ni spremenil svojih načrtov za bodočnost, in da se namerava ne samo sestati z Gorbačovom novembra v Ženevi, ampak tudi s kitajskim predsednikom Li Xian-nianom 23. julija v Washingtonu. RIM — Po včerajšnjem informalnem srečanju sindikalnega vodstva (Lama, Benvenuto, Marini Del Turco in Veronese) z ministrom za delo in socialno skrbstvo De Michelisom je CGIL - CISL - IHL izdala enoten dokument, v katerem odločno zavrača možnost, da bi na INPS poslali komisarja. Še več, sindikati zavračajo nedavne De Michelisove trditve o krivdi upraviteljev IN PS zaradi sedanjega ogromnega deficita. V 31.000 milijard deficita za leto 1985 je všteto tudi 11.973 milijard lir, ki jih mora država plačati INPS zaradi fi-skalizacije socialnih dajatev in drugih postavk. Od preostalih 19.027 milijard lir je to le del tistega, ki bi morala država dati ustanovi, za njene izdatke, ki bi jih morala poravnati država. Sindikati so torej vrnili milo za drago, saj je iz njihovih številk razvidno, da je država še večji dolžnik kot zasebni delodajaleci. Težave INPS niso torej rezultat slabega in zbirokratiziranega vodstva, kljub temu da je ta obtožba precej točna, temveč je vsega kriva država, ki že 7 let zavlačuje reformo in nalaga za INPS nove in nove obveznosti. ZIS o pogovorih Planinc - Gorbačov BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc je včeraj seznanila ZIS z obiskom v Sovjetski zvezi in pogovorih, ki jih je vodila z generalnim sekretarjem sovjetske partije Mihailom Gorbačovom, predsednikom ministrskega sveta Nikolajem Tihonovom in drugimi sovjetskimi osebnostmi. ZIS je ocenil, da sta obisk in pogovori o odnosih med državama in mednarodnih vprašanjih, ki so potekali v vzdušju tradicionalnega prijateljstva in odprtosti, pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov in sodelovanja med državama. Obojestransko so med obiskom ocenili, da je dala beograjska deklaracija trdne temelje stabilnim jugoslovansko sovjetskim odnosom v dobrobit narodov obeh držav, miru in socializma, še posebej so opozorili na pomembne rezultate ekonomskega sodelovanja in da obstajajo še številne ugodne možnosti za nadaljnji razvoj in razširitev na dolgoročnih temeljih. V interesu obeh je, da se to obogati z višjimi oblikami sodelovanja, kooperacije in specializacije. Ustrezne zvezne organe so zadolžili, da sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi uresničili sklepe, sprejete med nedavnim obiskom predsednice ZIS v SZ. (dd) • Odobrena Kljub neuspehu drugega kroga pogovorov so v Washingtonu optimisti NADALJEVANJE S 1. STRANI bo predložila svoje zakonsko besedilo, a tega še ni storila. Sen. Gerbče-va je torej poudarila, da je skrajni čas, da ta postopek steče in da se mora razprava tudi čimprej zaključiti. Ob koncu je sen. Gerbčeva še o-pozorila na potrebe italijanske narodnosti v Jugoslaviji ter poudarila, da bi bilo treba nakazati večja sredstva za razvoj italijanske manjšine ter da bi bilo treba razširiti sodelovanje, ki se sedaj odvija izključno prek tržaške Ljudske univerze, tudi na druge kulturne in znanstvene u-stanove. V zvezi s celovito oceno italijansko - jugoslovanskega sodelovanja pa je sen. Gerbčeva poudarila potrebo po preverjanju uresničevanja osimskih sporazumov, da bi parlament razpolagal s podatki o tem, kaj; je bilo že uresničeno in kaj ne. V imenu vlade je nato spregovoril podtajnik v zunanjem ministrstvu Floret, ki je zagotovil, da je vlada zelo pozorna za vprašanja, ki jih je nakazala senatorka Gerbčeva, ter še zlasti poudaril, da si vlada vztrajno prizadeva za rešitev problemov Italijanov v Istri po poti pogajanj in stalnih stikov z jugoslovansko vlado, kar je edini način za reševanje medsebojnih problemov. BOJAN BREZIGAR Ameriški pogled na razorozitvena pogajanja med SZ in ZDA v Ženevi NEW YORK — Predstavniki ameriške administracije sicer niso zadovoljni z rezultati pravkar končanega drugega kroga ženevskih pogajanj med obema velikima silama, ker se po njihovem mnenju Sovjetska zveza ni hotela pogajati o konkretnem zmanjšanju jedrskega orožja, vendar pa izražajo prepričanje, da bi tretji krog pogajanj, ki se bo začel 19. septembra, lahko prinesel določen napredek. Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika Larry Speakes je izjavil, da je sovjetska delegacija na pogajanjih zadnjo minuto drugega kroga pogajanj pojasnila nekatere nove ideje o zmanjšanju jedrske oborožitve. Ameriški predstavniki niso pojasnili vsebine novih sovjetskih predlogov, vendar ameriški komentatorji sodijo, da gre za predlog »o 25 in več odstotnem zmanjšanju jedrske oborožitve«, kot se je v pogovoru za sovjetsko tiskovno agencijo TASS izrazil vodja sovjetskih pogajalcev Viktor Karpov Vendar Sovjetska zveza uradno še vedno vztraja pri tem, da se mora Reaganova administracija, če hoče, da bo v Ženevi prišlo do kakršnega koli napredka, odpovedati izdelavi tako imenovanega vesoljskega orožja. Na neuradnih pogovorih pa naj bi člani sovjetske de- legacije pred dnevi prvikrat omenili možnost, da bi obe veliki sili lahko nadaljevali s teoretičnimi in laboratorijskimi raziskavami vesoljskega orožja, prepoved pa bi veljala za poskuse praktične izdelave tega orožja. Ameriške obveščevalne službe trdijo, da se z raziskavami tako imenovanega vesoljskega orožja že nekaj let ukvarjajo tudi sovjetski znanstveniki. Po trditvah ameriških predstavnikov Sovjetska zveza na ženevskih pogovorih ni prišla na dan z nobenimi novimi konkretnimi predlogi o zmanjšanju jedrske oborožitve. Sovjetska zveza naj bi na primer predlagala, da lahko vsaka od obeh velikih sil zadrži 50 odstotkov od sedanjega jedrskega potenciala, vendar pa naj bi se vzdržala vsake konkretne razprave o zmanjšanju posameznih tipov jedrskega orožja. Neglede na neuspeh drugega kroga ženevskih pogajanj in sedanje bolezni ameriškega predsednika Reagana, pa se nadaljujejo priprave na napovedano jesensko srečanje med najvišjima voditeljema obeh velikih sil. V Washingtonu so tudi z zadovoljstvom sprejeli čestitko z željami za hitro okrevanje, ki jo je ameriškemu predsedniku poslal sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. V zvezi s tem nekateri ameriški komentatorji poudarjajo, da bo Sovjetska zveza verjetno izkoristila bolezen predsednika Reagana v svoj prid. Tisto, kar je ameriški tisk leta in leta očital Sovjetski zvezi, namreč, da ima staro in bolehno vodstvo, velja sedaj za Združene države Amerike, medtem ko ima Sovjetska zveza relativno mladega in dina mičnega voditelja, pišejo ameriški komentatorji. Medtem so se v Washingtonu včeraj zbrali ameriški in sovjetski znanstveniki, ki so v trenutkih boljših odnosov med velikima silama pred desetimi leti sodelovali pri skupnem vesoljskem projektu Apollo - Sojuz. Vodilni znanstveniki obeh strani izjavljajo, da bi podoben projekt lahko ponovili v prvih letih prihodnjega stoletja. Predstavnik NA SA James Beggs je izjavil, da bi bila ena od možnosti za obuditev skupnega vesoljskega programa skupen polet na Mars. Vendar pa bi bilo za takšen projekt potrebno vzpostaviti dolgoročno sodelovanje, saj bi morali zgraditi povsem nove in tehnično mnogo bolj zahtevne vesoljske ladje, kot so sedanje. Sovjetska zveza sicer načrtuje, da bo 1988. ali 1989. leta poslala na Mars sateht. Združene države Amerike pa leto kasneje. UROŠ LIPUŠČEK • Preokret NADALJEVANJE S 1. STRANI Položaj v najvišjem sovjetskem vrhu se je tako močno spremenil, saj je z odhodom Jepiševa odšel še zadnji član »velike trojke«, ki je prevladovala v vojaški hierarhiji v zadnjih letih. Lani septembra so namreč v Kremlju odstavili dolgoletnega načelnika generalnega štaba Nikolaja Ogarkova, ki je dolgo veljal za glavnega stratega sovjetskih oboroženih sil, decembra pa je umrl maršal Dmitrij Ustinov, ki je bil nesporni šef sovjetske vojske in obenem tudi eden od najbolj vplivnih članov kremeljskega političnega vodstva. Povsem mogoče je, da mislijo v Kremlju na novo oblikovati najvišje vojaško vodstvo, saj je sedaj vojska praktično ostala brez svojega neposrednega zastopnika v najvišjem političnem vrhu. Z odstopom Grigorija Romanova, ki je odgovarjal za vojno industrijo, je namreč vojska pred dvema tednoma zgubila še svojega zadnjega predstavnika v politbiro.iu CK KP SZ, kajti njegov naslednik Lev Zajkov ni član tega partijskega telesa, tako kot to ni niti novi obrambni minister Sergej Sokolov. DANILO SLIVNIK Izjava Milke Planinc za Journal-Export Ugoden razvoj odnosov med EGS in Jugoslavijo BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc je za posebno izdajo časnika Journal - Export, posvečeno EGS, izjavila, da se gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in EGS pozitivno razvija. Kot predvideva sporazum o sodelovanju, da bi razširili in poglobili gospodarske vezi na številnih področjih, tako sta si tudi obe strani v resnici prizadevali, da bi sodelovanje razširili in uresničili tudi na tistih področjih, na katerih odnosi niso bili dovolj razviti. Ko je govorila o trgovinski menjavi med Jugoslavijo in Skupnostjo v preteklem letu, je predsednica ZIS poudarila, da so dosegli večjo uravnoteženost izvoza in uvoza, kljub temu pa je ocenila, da bi se lahko trgovinsko sodelovanje v prihodnje raz- vijalo v še večjem obsegu, kar je v interesu obeh strani. Milka Planinc je omenila tudi vprašanje večje odprtosti tržišča EGS za izvoz jugoslovanskih izdelkov, še posebej kmetijskih proizvodov, ki se soočajo s številnimi ovirami. Prepričana sem, je dejala, da bo Skupnost pozorna na to pri podaljšanju trgovinskega dela sporazuma, ki se je iztekel 1. julija letos. Jugoslavija se dolgoročno zavzema za uresničitev širšega in intenzivnejšega sodelovanja s svetom, je poudarila predsednica ZIS in dodala, da bodo spremembe v zakonu o vlaganjih tujih podjetij v jugoslovanske organizacije združenega dela omogočile gospodarstvenikom EGS večje naložbe in prenos sodobne tehnologije v Jugoslavijo, (dd) Nakasone pri Cossigi Japonski premier Nakasone se je včeraj sestal s predsednikoma obeh vej italijanskega parlamenta, sprejel ga je papež Janez Pavel II., sestal pa se je tudi s predsednikom republike Cossigo (Telefoto AP) Iz Marzabotta na Dunaju Osemintrideset otrok iz Marzabotta, vasi v Emiliji - Romagni, v kateri so nacisti med drugo svetovno vojno izvedli množični pokol, je prispelo na počitnice v Dunajski gozd pri avstrijskem glavnem mestu, kamor so bili povabljeni v znak sprave in prijateljstva (Telefoto AP) Ohrabrujoči podatki v Jugoslaviji o proizvodnji, izvozu in turizmu BEOGRAD — Jugoslovanski izvoz je bil junija letos za 30 odstotkov večji kot v enakem mesecu lani — znašal je 994,56 milijona dolarjev. Obenem so v tem mesecu porabili za nakupe v tujini več kot milijardo 16 milijonov dolarjev. Predstavniki zveznega zavoda za statistiko so povedali, da je pokritost uvoza z izvozom s 87 odstotkov junija lani »poskočila« na 98 odstotkov junija letos. Ti podatki so po neugodnih zunanjetrgovinskih rezultatih v začetku letošnjega leta kar ohrabrujoči. V celotnem minulem polletju je izvoz narasel za 4 odstotke, vrednost blaga, ki so ga v tem obdobju uspeli plasirati na tuje tržišče pa znaša 4 milijarde 802 milijona dolarjev. V tem času je Jugoslavija uvozila za 5 milijard 719 milijonov dolarjev. Pri-bližno dve tretjini izvoza je bilo u-resničeno na konvertibilnem tržišču, prodaja blaga v industrijsko razvite in socialistične države je narastla, medtem ko se je izvoz v države v razvoju zmanjšal kar za 14 odstotkov. V prvih šestih letošnjih mesecih se je industrijska proizvodnja povečala za 2,9 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, junijska proizvodnja pa je bila glede na mesečno povprečje v preteklem letu večja za 4,8 odstotka. Statistika je potrdila tudi poročila o večjem številu turistov: junija so zabeležili 12,6 milijona nočitev, od tega 5,4 milijona domačih in 7,2 milijona tujih gostov. V primerjavi z enakim mesecem lani je to kar za 18 odstotkov več. (dd) V Jugoslaviji kmalu v obtoku novi kovanci LJUBLJANA — V prihodnjih dneh v Jugoslaviji pričakujejo, da se bodo v obtoku pojavili obljubljeni kovanci za 20, 50 in 100 dinarjev, ki bodo izpodrinili sedanje bankovce teh vrednosti. Kovanci, ki bodo narejeni iz 60 odstotkov bakra, 20 odstotkov cinka in 19 odstotkov niklja, bodo občutno lažji od starih iz serije leta 1965. Tako bo na primer novih 100 dinarjev težkih le 8,7 grama. Eden izmed razlogov za uvedbo novih kovancev večjih vrednosti je tudi zahteva PTT organizacij, ker je z inflacijo, ki je drastično zmanjšala vrednost starih kovancev za 2, 5 in 10 dinarjev, postalo skoraj nemogoče medkrajevno, kaj šele mednarodno telefoniranje iz avtomatskih telefonskih govorilnic, (dd) S projektoma »Jet« in »Net« za izkoriščanje fuzije Evropa v prednosti pri razvoju energije iz jedrskih reaktorjev V današnjem svetu, s hitrim industrijskim razvojem in z rastočo potrebo po energiji, postaja energetski problem ena najvažnejših točk vsake gospodarske politike. Premog je kot energetski vir že zastarel, zaloge najte kopnijo, naravni plin ne zadošča: človeštvo torej potrebuje alternativne vire energije, med katerimi je prav gotovo najpomembnejša jedrska energija. Čeprav bo jedrska energija verjetno v bodoče najbolj rabljen vir energije, se mnogi že ob sami besedi »jedrski reaktor« zgrozijo, včasih upravičeno, včasih neupravičeno; in tudi kdor odobrava izgradnjo takih reaktorjev bi bil verjetno drugačnega mnenja, ko bi tak ob jekt zgradili v bližini njegove hiše. A, tako ali drugače, je energija potrebna in število jedrskih central se iz leta v leto veča. Zanimivo je, da se na tem področju evropske države enakovredno kosajo z ZDA, Japonsko in Sovjetsko zvezo. Naj navedemo nekaj podatkov: 31. decembra lanskega leta je bilo v ZDA 86 uporabnih jedrskih central, na Japonskem 31, v ZRN 19, v Franciji 41, v Veliki Britaniji 32, na Švedskem 10, v Švici in Belgiji po 5, v Italiji 3, na Nizozemskem 2. Ob istem datumu so gradili 44 central v ZDA, 11 na Japonskem; 21 v Franciji, 7 v ZRN, 10 v Veliki Britaniji, 4 v Italiji in po dve v Belgiji in švedski. Tudi v raziskavah na jedrskem področju danes Evropa prednjači, potem ko je več desetletij uporabljala v glavnem ameriške reaktorje, čeprav so jedrsko energijo odkrili Evropejci Bequerel in zakonca Curie in jo nato še raziskali Einstein in Fermi, ki je leta 1942 v Chicagu izdelal prvi jedrski reaktor, so prve pričele z izdelovanjem teh reaktorjev ameriške družbe (med najpo- membnejšimi sta bili Westinghouse in General Electric), ki so do sedemdesetih let nadzorovale približno 80 odstotkov celotnega svetovnega tržišča. Od ZDA so bile odvisne dejansko vse industrijsko razvite države Evrope in tudi Japonska. Izjemo je predstavljala Velika Britanija, ki je ubrala lastno razvojno pot. Petrolejska kriza v prvih sedemdesetih letih pa je primorala evropske države, da so se odločile za samostojen razvoj tudi na tem področju. V glavnem ni prišlo do sodelovanja med raznimi državami in si je vsakdo pač pomagal z lastnimi silami, še najbolj so na področju jedrske energije napredovale Fran- cija, ZRN in Velika Britanija. Danes proizvaja Francija s pomočjo jedrskih central skoraj 60% električne energije, Belgija več kot 50%, ZRN in Velika Britanija okrog 18%. Italija je na tem področju precej zaostala, saj je šele na 18. mestu na svetovnih lestvicah s 3,8 odstotka, kar je celo manj od Južne Koreje in Bolgarije. To je vsekakor zelo malo, če pomislimo, da je Italija po uradnih lestvicah sedma najbolj industrijsko razvita država na svetu. V zadnjih letih pa so v Evropi pričele države EGS s sodelovanjem Švice in Švedske obsežno raziskovati novo področje jedrske energije, in sicer fuzijo. Projekt »Jet« ima kot cilj, da se s posebnim postopkom umetno ustvari ista reakcija, ki se že milijone let naravno odvija na Soncu in pri tem oddaja ogromno količino energije. Namen je torej ustvariti »delček Sonca«, ki bi proizvajal energijo. V kratkem bo raziskovalno delo projekta »Jet« že prešlo v drugo fazo (dejanskega izkoriščanja energije) s projektom »Net«. S tema projektoma je Evropa celo prekosila ZDA, Sovjetsko zvezo *0 Japonsko. Evropski projekt je bolj inovativen od ameriškega »Tftr«, sovjetskih »Tokamakov« in japonskega »J60«. 'To pa je le posledica naporov evropskih držav na tem V°' dračju: EGS nalaga namreč v te projekte kar 44% celotne energetske bilance, ZDA pa 19% in Japonska le 11,5%. Tudi na področju takozvanih ^litrih reaktorjev« je Evropa v razvoju pred ZDA in Japonsko; edina pravkar sklenjene zveze General E' lectric - Hitachi - Toshiba in WestinS' house - Mitsubischi bodo lahko majale to premoč. MARKO OBLAK Na svoji ponedeljkovi seji na Goriškem Izvršni odbor SKGZ ocenil delo organizacije tudi v perspektivi jesenskega občnega zbora Predsednik Boris Race izhajal iz zaključkov podobne lanske seje IO GORICA — Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v ponedeljek na Goriškem obravnaval predvsem oceno dela Zveze tudi z v^ka bližnjega jesenskega občnega zbora in zaključkov glavnega odbo-° splošnem položaju Slovencev v Italiji. Predsednik Boris Race je v uvodnem poročilu izhajal iz zaključkov podobne lanske seje izvrš-uega odbora, kjer je Zveza prav tako ocenjevala svoje delo. Pri tem so bila postavljena v o-spredje vprašanja mednarodnega manjšinskega združevanja in naše prešibke prisotnosti. V ospredju pa je že takrat bila razprava o prepri-cevanju italijanske javnosti o upravičenosti naših zahtev. To je vprašanje odprtosti in dialoga z italijanskimi sodržavljani. Ta vprašanja so še vedno odprta, saj smo v tem razdobju nadaljeva-u po klasični poti in se nismo pre-yeč trudili, da bi iskali nove načine m pristope k reševanju številnih pa čeprav pogosto istih vprašanj. Zaradi tega tudi ne moremo pretekle poslovne dobe samo pozitivno oceniti. Bili smo tudi pod močnim vplivom razprav o globalnem zaščitnem zakonu, kar je razumljivo, vendar pogosto nismo javno ocenjevali nekaterih odprtih vprašanj, kot bi to bilo primemo, kakor da ne bi imeli lastnega mnenja. Važno je vprašanje enotnosti in uravnovešenega pristopa. Pravilno je bilo braniti enotnost in se zanjo zavzemati, toda treba je ohraniti lastno akcijsko sposobnost in učinkovitost. V tej zvezi je Race podčrtal pomembnost memoranduma Zveze, ki je izrazito njen in ki je obogaten z utemeljevanjem naših zahtev. Slovenci v Italiji nismo bili preveč učinkoviti pri obveščanju italijanske javnosti, pri čemer pa se zastavlja vrsta vprašanj, kaj pomeni dialog, kaj je odprtost in kaj ni. Vse te stvari je treba konkretno a-nalizirati in na tej osnovi iskati odgovor. Do sedaj pa je bilo to področje pomanjkljivo obdelano. SKGZ hoče biti avtonomna in samo tako bo lahko opravljala važno delo znotraj manjšine. To je zelo važno vprašanje in prihaja do odstopanj zlasti v naših občilih. Dogodke je treba ocenjevati točno, objektivno in nepristransko, kar nam daje resnično moč. V teh dneh se je enotna delegacija sestala z narodnostno mešanimi in z italijanskimi organizacijami, ki so zagovarjale naše zahteve v avdiciji pri senatni komisiji v Rimu. Obravnavano je bilo osnovno vprašanje, kako prodreti v italijanski svet in vrsta konkretnih predlogov. Iz vsega omenjenega je razvidno, da smo v takem razdobju, ko so v ospredju problemi osveščanja in pridobivanja itahjanskega dela prebivalstva za razumevanje naših potreb in verjetno bo treba posvetiti več časa in naporov v to smer. V razpravi so bila nato obravnavana tudi nekatera notranja vprašanja Zveze in odnosov med raznimi pokrajinami in teritorialnimi odbori. Govor je bil tudi o preveč rutinskem delu in nekaterih drugih vprašanjih. Izvršni odbor je sklenil, da bo sklical še pred občnim zborom posvet o trenutno najbolj perečih vprašanjih, pri čemer se bo izhajalo iz ocene dela Zveze, analiziralo stanje in nakazalo smernice, kam je treba sedaj najbolj usmeriti sile. Izvršni odbor je nato poslušal informacijo o preureditvi Dijaškega doma v Trstu, da bodo prostori u-strezali sedanjim potrebam. N| povedana je bila posebna številka revije »II Territorio«, ki bo posvečena prisotnosti Slovencev in njihove kulture v deželni stvarnosti. Končno je še bil govor o seminarju narodnostnih manjšin, ki bo ob koncu leta pri nas. V soboto v Kopru Odkritje kipa dr. Stanku Kovačiču KOPER — Včeraj so člani pripravljalnega odbora za postavitev doprsnega kipa dr. Stanku Kovačiču, borcu NOB, inovatorju in gospodarstveniku, zaslužnemu za graditev vrste gospodarskih objektov v Trstu in Coni B, sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili življenje in delo človeka, ki je vodil obnovo industrije na Obali, se ukvarjal s kmetijstvom in skrbel za razvoj zdravstva. Pod njegovim vodstvom so obnovili predelavo rib v Izoli, tovarno mila Salvetti v Piranu, vrsto gospodarskih objektov v Bujah in Umagu, obnovili oziroma uredili so bolnišnico v Ankaranu, ustanovili Fructus, Meha-notehniko in še nekatera druga podjetja. Dr. Kovačič se je intenzivno ukvarjal tudi s kmetijstvom, najbolj znana pa so bila njegova prizadevanja v zvezi z gojitvijo oljk. Posebej zanimiv pa je bil tudi nasad mandarin v Ankaranu. Gre namreč za nasad, ki dokaj bogato obrodi in je hkrati edini nasad mandarin na »skrajnem severu«; oraču gospodarske ledine na Tržaškem in Koprskem bodo postavili doprsni kip pred poslovno stavbo sozda Timav ob Ulici Jugoslovanske ljudske armade v Kopru. Slovesno odkritje doprsnega kipa pa bo v soboto, 20. julija, ob 11. uri dopoldne. DUŠAN GRČA ' PSDI zahteva preverjanje rned strankami deželne večine ~ Napovedani prestop dvel Predstavnikov PSDI (deželnegi nnUr*^1^3 Vespasiano in videmskeg; ITOKrajmskega odbornika Rosenwii j ' I v socialistične vrste bo gotov litični ra C' IK>s'et^ce na deželni po nač!|Že-l.ni tajnik PSDI Dal Mas ii n 111 k svetovalske skupine v dežel nit -SVetV Gonano v skupnem komu nin -II zahteva‘a zaradi sklepa dvel ti - ln" Predstavnikov, takojšnje pob - !,110 Preyerjanje med strankami de e večine. Zalitevo utemeljujeta : iem, da bi s prestopom odbornika Ve Pasiana v drugo stranko, socialde »krati ne imeb predstavništva v de zelnem odboru. Medtem sta Dal Mas in Gonano ži onnalno zahtevala odstop Vespasia aa m Rosenuirtha z vseh tistih poli “enih in upravnih mest, na kateril a predstavljala socialdemokratski stranko. V zvezi s tem prestopom se je iz-n . cnUd' načelnik svetovalske skupi-e KPI v deželnem svetu Pascolai, ki ugotavlja, da sklep Vespasiana, poem ko bo formalno potrjen, bo go-vo vpilval na deželni svet, ki je po Jegovem edini forum, v okviru kate-r®g.a. J0 treba analizirati posledice, Uh bo ta prestop sprožil na deželni pohtični ravni. Oba predstavnika PSDI, ki sta napovedala prestop v PSI, bosta svoje ‘2 ??? tak0 odločitev obrazložila a tiskovni konferenci, ki bo v so- je postala Slovenija zaradi svoje gospodarske razvitosti, zaradi svojega nekoliko uspešnejšega gospodarjenja, zaradi zelo majhne nezaposlenosti in zaradi nekoliko višjega standarda nekakšen trn v peti tistim v Jugoslaviji, ki takšne stopnje gospodarske razvitosti niso dosegli? člankov, ki opozarjajo na takšne razlike, je namreč zadnje čase v jugoslovanskih časopisih vse več in čedalje pogosteje je slišati zahteve, da je treba takšne razlike v državi odpraviti, ker te razlike niso posledica dobrega gospodarjenja in dobrega dela, ampak so nastale zaradi tega, ker si je ena republika uspela odrezati večji kos od jugoslovanskega hlebca. Zdaj hoče takšen kos -obdržati na škodo tistega, ki si ni uspel izboriti večjega. Zdaj si Slovenija na vse kriplje prizadeva (pomoč si očitno išče pri Hrvaški, ki je tudi bolj gospodarsko razvita), da ne bi prišlo v državi do nikakršnih večjih sprememb, ki bi lahko to pravico in takšne privilegije zmanjšale. Zato Slovenija vsak poizkus spreminjanja uveljavljenih gospodarskih odnosov in normativno določenega gospodarskega sistema zavrača in ga označuje kot napad na samoupravni družbeni sistem. Takšne modrosti se da izluščiti iz omenjenih člankov, v katerih na primer trdijo tudi to, da ni nobenega tehtnega opravičila, če ima delavec v Sloveniji v povprečju za 70 odstotkov večjo plačo kot delavec v Makedoniji, kakor tudi ni nobenega opravičila, da so plače npr. za polovico večje na Hrvaškem kot pa v Makedoniji. Med tistimi, ki mora živeti s takšno krivico, je seveda še Črna gora, zlasti pa Kosovo, vendar tudi Bosna in Hercegovina pa tudi ožja Srbija. Le Vojvodina je tista, ki nikomur ničesar ne krade in se ji ne godi nobena krivica, ker je tam povprečna plača pač tolikšna kot je povprečna jugoslovanska. Tako kot primerjajo plače, tako skušajo primerjati še marsikaj, da bi opozorili na nekakšne krivice, do katerih prihaja v Jugoslaviji. In opozarjajo: manjšina (torej očitno Slovenija in morda nekoliko tudi Hrvaška) ne bo dopustila, da bi v jugoslovanskem gospodarstvu dosegli trdna tla, ker hoče obdržati svoj položaj. Manjšina bo še naprej jahala inflacijskega konja, ker ima od tega koristi. Do sprememb ne bo prišlo, ker »bo v obrambi čisto navadnega materialnega in- Gospodarsko pismo is Slovenije Kakšno krivico dela Slovenija JOŽE PETROVČIČ teresa in v resnici ukradenega dobrega položaja enačila manjšina to z nacionalnimi interesi in z bistvom družbenega sistema.« Vsa ta juha, ki jo hočejo nekateri skuhati, hitro postane postana voda, ko vanjo vržemo najrazličnejše statistične podatke, ki z drugih zornih kotov izbistrijo podatke o plačah. S temi podatki se namreč da hitro ovreči trditev, da so plače v Sloveniji neutemeljeno visoke. Treba je pač uporabiti podatke o storilnosti, o obračanju kapitala, o doseženem nacionalnem dohodku, o dolgovih in tako naprej. Ti podatki — obračajmo jih tako ali drugače — povedo preprosto resnico: da je pač eno gospodarstvo boljše od drugega in da iz tega, vsaj v grobem, izhajajo tudi različne plače. Toda tem podatkom enostavno nočejo verjeti. To pa je prav tisto, kar vzbuja skrb. Kajti, če se ne da pogovarjati s pomočjo dejstev, kako naj se izbistrijo kalne vode. Ob vsem tem se zastavlja vprašanje, zakaj prihaja prav zdaj do takšnih razprav. Nekateri opozarjajo, da je to povsem normalen pojav v času, ko je gospodarska kriza naredila v delavčevih žepih velike luknje. V takšnih časih je povsem razumljivo, da si delavstvo želi izenačitve v plačah, da je solidarnost največja in — na drugi strani — tudi nevoščljivost lepo uspeva. Zakaj naj bi imel delavec v enem delu države toliko slabšo plačo kot v drugem delu, je poziv, ki naleti hitro na odziv in na zahtevo po izenačevanju. Takšnih pozivov je bilo v preteklosti že več. Znan, je primer izpred nekaj let, iz časov največje energetske stiske v Jugoslaviji, ko je prihajalo do pogostih redukcij električne energije, ko se je nek makedonski delavec javno spraševal, kje je v tej državi pravica, če ima on na voljo le toliko elektrike, da si lahko vodo za kopanje segreje le enkrat na teden, ponekod v državi pa si to lahko privoščijo vsak dan. Takrat so mu po burnih pisanjih v časopisih razložili, da naj takšne pravice ne išče po vsej državi, ampak naj jo poišče kar v Makedoniji, kjer so pred tem zgradili veliko termoelektrarno na mazut (ki zaradi pomanjkanja deviz za uvoz mazuta takrate ni proizvedla niti ene same kilovatne ure električnega toka) prav na velikanskih slojih premoga. Tako bi navsezadnje lahko odgovorili tudi danes. Ali nima makedonski delavec slabše plače tudi zaradi tega, ker so zgradili v tej republiki velikansko tovarno niklja, ki pa ni naredila niti ene same tone te kovine, ker tam sploh ni ustrezne rude in so zato dobesedno skozi okno vrgli pol milijarde (!) dolarjev. Zakaj potem vendarle trditve o privilegijih in krivicah? Ozadje je otipljivo. Slovenija se upira spremembam devizne zakonodaje, ki hočejo izpeljati državno distribucijo deviz, upira se predlogom o prispevnih stopnjah za nerazvite in temu, kdo naj bi še obdržal status gospodarsko manj razvitih, zaradi česar potrebuje širšo družbeno pomoč. Ne soglaša tudi z nekaterimi drugimi predlogi za spremembo gospodarskega sistema. Upira se zlasti udoru etatizma v gospodarstvo in s tem v celotno družbo, zagovarja pa tržne in ekonomske kriterije v gospodarstvu ter samoupravljanje v družbenem sistemu. Ker se je pokazalo, da bo v teh svojih zahtevah dokaj neomajna (tako trdijo tudi njeni najvidnejši predstavniki), je bilo seveda treba fronto nekoliko razširiti in dokazovati, da interesi ki jih zagovarja Slovenija, v bistvu niso interesi jugoslovanskega delavca, ampak so to republiški kiteresi, interesi manjšine, torej izrazito ozki interesi. Zaradi zdajšnje gospodarske krize zahteve po enakosti v revščini navsezadnje padajo na zelo plodna tla, pri čemer ni nič važno, kdo na. revščino povzročil in kdo jo še povzroča. Zato bo treba imeti veliko politične modrosti za izpodbijanje takšnih novih »ideologij« in veliko potrpežljivosti za preprečitev nakazujočih se konfliktnih situacij. MIŠKO KRANJEC Povest o dobrih ljudeh 53. In čeprav je bila v hiši Korenova družina, se je endarle zdelo, da nečesa manjka pri vsem. Zakaj orenova sta pretrgala samoto le, kadar sta bila do-. ra in sta prihajala k njima. Toda Korenova sta anela svoje življenje in ko sta odhajala, je ostajala a njima še večja vrzel. Peter Koštrca pa ni imel kam. Peter Koštrca ni ie h imkogar- Peter se ni niti jezil’ niti kuial’ Peter H v ved;no enak in vedno isti, vesel in nadvse za-ovoljen človek. À če je že kam šel, je soba še ved-0 dihala svojevrsten čar po njem. . R®ter je bil pravo življenje, včasih razkošno, asih pa tiho in zato tembolj prijetno. dei Pe<^ek Ì® moral kuhati boljše stvari, kar mu je Ppiv ° .nekoIik0 preglavice, žlasti, ker je hotel kljub j- ,0V1 rctdodamosi varčevati. Toda ko je videl, da PoraVr 6+ 0<^ sebe drugega stotaka, dokler ne ostal 1 t®ga’ i® Postal razsipnejši. Zato mu ni pre-dnh^ h/0 dosega, kakor da je prinašal iz trgovine stvari in si naposled mislil:. na iìtara Ìn j3-2 sva tudi potrebna kaj boljšega. Ako aij zgodi, da odide Peter sam, če bo imel srečo, ostala ga • ocivedejo, kar je najbolj verjetno, bova na istem, kjer sva bila. Ker če ga odvedejo, ne bo imel časa, da bi se naju še spomnil s kakim stotakom za slovo. Tudi se mu je zdelo, da bo rajši varčeval s svojim in če že ima fant denar, je najbolje, da živijo za njegovo. K temu ga je napotila misel, da namreč fanta odvedejo in mu denar vzamejo, da je njegovo, kar si je fant nabral in bi bilo škoda vračati, razen seveda, če je kaj vzel revežem. »Ne,« je odvrnil Peter, ko je Koštrca tudi na to pomignil. »Ste že videli kdaj reveža, da ima kaj?« »Težko bi ga našel. Obrni mene na glavo in ne bo padlo nič iz mojih žepov. Če bi pa kaj padlo, bi le toliko, da me zaradi tega ni vredno preobračati. Tako je najbrž povsod, kjer je revščina doma.« »Še huje; lahko vam rečem, da je na svetu taka revščina, da bi jo lahko postavil za zgled ali pa jo poslal na kako razstavo, kjer naj bi si učeni ljudje razbijali možgane z vprašanjem: na kak način je mogoče priti do take revščine!« Dobro se je godilo ljudem v Koštrčevi hiši zdaj, ko je bil tu Peter Koštrca. Res je včasih kam odšel, zlasti popoldne, ne da bi ljudje vedeli, kod hodi in kaj počne, toda zvečer se je vrnil in takrat je morala biti večerja že napravljena, pri čemer ni smel manjkati predvsem čaj. To pa se ni zgodilo, že zato, ker je bil najljubši posladek v tej hiši. Brez čaja niso mogli živeti. Res da niso rabili sladkorja zanj, temveč je Koštrca kupoval saharin, da so si ga sladkali, kakor delajo pri vseh revnih hišah, da, niti bogate se ne odrečejo temu cenenemu, a nadvse sladkemu pripomočku za kuhinjo, toda čaj je bil kljub temu imeniten. Peter pa je velel kupovati sladkor in tak čaj je bil brez dvoma boljši od onega s saha- rinom. Ni pa manjkala niti pijača in Jožef je svojo poslednjo steklenico žganja skril v pleve v kleti, da bi jo pričuval za dni, k0 bo Peter Koštrca sedel s svojim denarjem v ječi okrajnega sodišča ali pa celo kje v velikih ječah glavnega mesta ter ne bo mogel tako lahko potisniti pred Jožefa stotaka z malomarnimi besedami: »Kupite nam kaj dobrega.« Korenovi so prihajali vsak večer kakor prej, vtem ko je Katica ves dan posedala v kotu. Zdaj je morala često Petru Koštrci zapeti kako lepo pesem. Zlasti ob jutrih je morala vzeti v roke svojo kitaro in peti. Pri tem je Peter posedal naslanjajoč se k peči in poslušal. Potem ji je nekoč stisnil v roko papin »To bo tvoje, za prelepe pesmi. Lahko bi se zgodilo, da ne bi bilo časa in ti ne bi mogel ničesar dati.« Katica je zardela, ko je začutila, da je denar, vendar ni mogla razločiti, koliko je. Ker pa je bil papir, je vedela, da malo ne more biti. Stisnila je denar za nedra, da pogledajo zvečer, koliko je. Katica je že prej vedela, da je Peter koštrca imeniten človek, saj je slišala vse, kar so se menili pri hiši. Zdaj se je njena ljubezen do njega, ki ga ni poznala razen po glasu, še povečala in morala si je reči, da je dober človek. Zato je kadarkoli vprašala: »Peter, ali vam naj zapojem?« »Zapoj, Katica.« Nekaj ganljivega je bilo kakor v njeni pesmi, tako tudi v njegovem poslušanju, k0 se je zasanjal bogve kam, pri čemer je gledal v okna z zimskimi rožami in skoz nje v gornjih kotih na svet, ki je ležal pred hišo. S torkovega srečanja med deželo in pokrajino Pripravljenost obeh uprav za rešitev perečih problemov Skupni razvojni načrti, deželni zakon o prenosu večjih pristojnosti z dežele na pokrajinske in krajevne javne ustanove, analiza gospodarskega položaja v tržaški pokrajini in na celotnem področju Julijske krajine so bile glavne teme torkovega srečanja predstavnikov dežele pod vodstvom predsednika Biasuttija s predstavniki tržaške pokrajine, ki jih je vodil predsednik Marchio. Marchio je v uvodu poudaril tradicionalne dobre odnose med deželo in pokrajino. V svojem posegu se je dotaknil tudi obvoz, ki bi jih morala sprejeti dežela za čim hitrejšo uresničitev gospodarskih ukrepov iz tako imenovanega »tržaškega paketa«. Biasutti je govoril o važnih izbirah in odločitvah, ki čakajo deželno upravo. Do jeseni naj bi tako deželnemu svetu predstavili tekst zakona o decentralizaciji, pri čemer se bo morala v skladu z novimi potrebami tudi dežela ustrezno organizirati. V okviru tega zakona bo predvidena tudi bolj pomembna vloga Trsta. V zvezi s »paketom Altissimo« je Biasutti poudaril, da predvideni ukrepi nagrajujejo vse tiste, ki so si prizadevali za prebroditev težke proizvodne in za- poslovalne situacije v Julijski krajini. Poseben poudarek je Biasutti namenil skupnim razvojnim načrtom. Pri tem se je zavzel za dosledno programiranje novih operativnih posegov, ki bi morali odigrati bistveno vlogo pri reševanju gospodarskih problemov na tržaškem teritoriju. V zaključku svojega posega se je Biasutti v imenu dežele obvezal, da je deželno vodstvo pripravljeno na še večje sodelovanje kot doslej pri reševanju pokrajinskih problemov. Deželna in pokrajinska uprava sta se poleg tega pogovarjali tudi o socialnem skrbstvu, o problemu ponovne pridobitve komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice, o civilni zaščiti in prevozih. Obe strani sta se torej dotaknili precej perečih problemov, na obeh upravah pa je, da pokazano dobro voljo na pogovorih izpeljeta tudi v praksi. O Da hi ugodili potrebam pešcev v Ul. Servola, so zarisah nov prehod za pešce pri hišni številki 176. Istočasno so s tem ukinili prejšnja obstoječa prehoda pri hišnih številkah 170 in 178. Koristna pobuda deželnega gozdarskega podjetja Za ovrednotenje Padriške jame Marsikdo, ki se od Ključa preko Hudega leta pelje proti Padričam, se verjetno vpraša, kaj se dogaja ob borovem gozdu Salzer. Na levi strani, kjer je bila še do nedavnega zaraščena dolinica, v kateri so se nabirale najrazličnejše smeti, so pred kratkim uredili lep prostor, kjer lahko vsakdo parkira svoj avto in se peš poda po prav tako do nedavnega skrajno zanemarjeni a sedaj lepo u-rejeni in z gramozom tlakovani poti vzdolž gozda Salzer ja proti Drašci. Že po dobrih sto metrih poti bo popotnik srečal novo zanimivost. Gozdarsko podjetje dežele Furlanije -Julijske krajine je tu zgradilo lep zid in postavilo železna vrata, zraven pa veliko tablo z dvojezičnim napisom, ki nam pove, za kaj pravzaprav gre. V gozdu, nekaj desetin metrov od teh železnih vhodnih vrat je namreč znamenita Padriška jama. S table lahko razberemo, da je dolga 600 metrov, globoka 220, njena prostornina pa meri 100.000 kubičnih Usoda Oriona v rokah Friulie Kljub naporom sindikatov in številnih pobud, ki jih je sprožil deželni odbornik za industrijo Francescutto, se kriza v tržaškem podjetju Orion nadaljuje. * To krizo namreč poglabljajo predvsem birokratske ovire, ki podaljšujejo čas za prepotrebne finančne intervencije. Sedaj je praktično vse odvisno od finančne družbe Friulia, ki naj bi na jutrišnji seji tehničnega sveta in potem še na upravnem svetu v sredo, 24. julija, prinesla težko pričakovano odločitev o financiranju, ki bi lahko omogočilo novo proizvodno oživitev podjetja in ponoven prodor na trg, M ga je to podjetje v preteklosti uspešno pokrivalo. Predsednik Fincantierija pri Biasutti ju Deželni predsednik Biasutti je včeraj na predstavitvenem obisku sprejel novega predsednika družbe Fin-cantieri inž. Enrica Bocchinija, ki sta ga spremljala pooblaščeni upravitelj dr. Corrado Antonini in direktor za generalne zadeve dr. Giorgio Grosso. V sproščenem pogovoru so obravnavali probleme ladjedelništva s posebnim poudarkom na tržaški in go-riški pokrajini. • Zaradi boljše prevoznosti Ulice Xi-dias je bila priklicana prepoved parkiranja na strani z neparnimi hišnimi številkami. Istočasno so na isti strani uredili parkirišče za 19 motorjev. V nedeljo bodo na sporedu gasilske vaje Prostovoljni gasilci iz Brega pripravljajo tradicionalno sagro Že tretjič se Združenje prostovoljnih gasilcev BREG iz občine Dolina predstavi javnosti s tradicionalno pate-zo —• praznikom v obliki šagre. Program je paster, primeren za organizacijo take vrste. Poleg gasilskih vaj je v pripravi razstava in še ples v večernih urah. Gasilska društva se vedno bolje vključujejo v našo stvarnost. Odločilni povod za to je bil deželni zakon št. 8 iz leta 1977, Iti je vsaki občini odrejal svojo protipožarno službo. V dolinski občini je bil odgovor takojšen in spodbuden, tako da šteje Združenje prostovoljnih gasilcev BREG že osmo leto delovanja. Člani se redno sestajajo enkrat mesečno, odkar jim je občina dala na razpolago prostore v bivšem občinskem kopališču v Boljun-cu si preurejajo nov sedež. Dela pa so v zadnji fazi nekoliko zaostala zaradi hudih zimskih vremen. V pričakovanju jim dajejo na razpolago prostore za sestanke razna kulturna društva v Bregu. Kljub načelu prostovoljnega dela protipožarna služba in civilna Zaščita uspešno napredujeta in kažejo se tudi sadovi dobre organizacije ter preventivnega dela. Vsakdanji primer so domači kmetje, ki se že nekaj časa informirajo o prepovedih in povprašujejo po dovoljenjih za zažiganje kresov v njivah. Gasilska kultura torej aktivno učinkuje. K vsemu temu pa pnpomore tudi strah pred visokimi denarnimi globami, ki jih »deli« deželna organizacija gozdarjev. Gasilci iz Brega so se odločili, da spet priredijo praznik iz treh razlogov. Poleg finančnega je tudi ta, da bi skušali med ljudmi čimveč utrditi pomen protipožarne službe in obstoj gasilske organizacije nasploh. Ne nazadnje pa še praznik kot priložnost za stike in sodelovanje z gasilskimi organizacijami iz drugih krajev. Naj omenimo pri tem, da bodo gostje letošnjega praznika ne le tržaški gasilci in GD iz Hrvatinov, temveč tudi gasilci iz slovenskega gasilskega društva iz Železne Kaple, ki bodo skupno sodelovali pri gasilskih vajah na sporedu v nedeljo, 21. julija popoldne. Pri tem torej lahko zasledimo tudi delovanje v narodnostni smeri, poudarek dobivajo tudi stiki s tovrstnimi organizacijami onkraj italijanskih meja. Od vsega začetka svojega delovanja sodeluje Združenje prostovoljnih gasilcev BREG s Pokrajinsko gasilsko komando in z gasilskim društvom iz Hrvatinov. Le-to je bilo s svojo dolgoletno izkušnjo važen moralni sodelavec in pomočnik pri prvih korakih naših gasilcev, ki so se morali še sami temeljito seznaniti z novo organizacijo. Poleg tega pa ohranjajo dobre vezi tudi z deželnimi gozdarji in z drugimi prostovoljnimi skupinami na Tržaškem. Obstajajo še določeni problemi s finančno podporo, ki jo deželna uprava ponavadi daje takim or-' ganizacijam. Gasilcu pač potrebujejo poleg vozil tudi individualno gasilsko opremo. V tem okviru je uspeh prošnje na finančno ministrstvo, ki je odobrilo neplačevanje avtomobilske takse za terenska vozila, pomembna pomoč, saj mora tako prevozno sredstvo plačevati letno 800.000 lir takse! V lanski sezoni so si brežanski gasilci ogledali Gasilsko tekmovanje treh dežel (Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine) v žabnicah, pred kratkim pa so skupno s sekcijo za protipožarno službo in civilno zaščito, ki obsega vse vasi Vzhodnega Krasa pod imenom Globojner, sodelovali na dražbi in od tržaških gasilcev odkupili nekaj opreme: tri gasilske kamione, premično lestev in avtobus. Sedaj je njihov namen vse to skupaj popraviti in usposobiti za rabo v protipožarni varnosti. Nekaj teh vozil je bilo že razstavljenih na gasilskem prazniku na Padričah. Gasilci iz Brega nameravajo poleg vsega organizirati še tečaje protipožarne službe s pomočjo višjih organizacij. Ob tej priliki vabijo vse polnoletne mladeniče in mladenke k udeležbi in zanimanju, ker je važnost gasilske kulture vse prej kot zanemarljiva, (dam) metrov. Od 1. januarja 1965 deluje v njej stalna postaja za meteorološka opazovanja. Iz številnih znakov in datumov na nekaterih odsekih jame je možno ugotoviti, da so prve raziskave v njej opravili že v začetku prejšnjega stoletja, vendar ni znano, kdaj so dosegli dno votline. Verjetno ga je dosegel Under ali Svetina o-krog leta 1839. V tisti čas spadajo tudi dela, ki jih lahko vidimo na raznih mestih. To so stopnice, ki so jih vklesali v skalo, da bi olajšali prehod po drsečih se mestih ali na previsih. Gre vsekakor za zanimivost, ki je širši javnosti manj znana. Zaenkrat je dohod do jame zagrajen. Vanjo v glavnem zahajajo speleologi, ki dobijo ključe na postaji gozdne straže v Bazovici, ah pa pri planinskem društvu CAI v Trstu. Verjetno bi Padriška jama znala postati tudi zanimiv objekt za šolske obiske ter sploh pomembna turistična točka. Toda povrnimo se k celotni pobudi ovrednotenja tega malega, a prijetnega koščka Krasa, ki je od vselej zelo obiskan. Tako parkirni prostor ob cesti, kot preurejena pot vzdolž gozda sta last Gozdne zadruge s Padrič, ki je, kot znano, pripravila ambiciozen načrt za ureditev Padriškega hriba v opremljen park. Po podpori, ki jo je prejela cd Kraške gorske skupnosti, se je že lotila prvih del. Tako urejuje obsežen prostor pri Drašci in prav tako sodi v njen širši načrt ureditev prostora pri Salzer ju. Deželno gozdarsko podjetje je k vsemu tenu dodalo svoje. Sklenilo je namreč ovrednotiti gozd Salzer, ki ga bo ustrezno razredčilo in uredilo. Ob tem je seveda na pristanek Gozdne zadruge uredilo omenjeno pot. Lahko bi rekli, da gre ob vsem tem za sodelovanje med deželno upravo in neko našo krajevno organizacijo, kar je prav gotovo hvalevredno. To sodelovanje se mora seveda še utrditi, kajti stvari niso, kot kaže, še v vseh odtenkih razčiščene. Gozdna zadruga izraža zadovoljstvo nad odločitvijo deželnega gozdarskega podjetja, da prispeva k ovrednotenju padriškega gozdnega ozemlja, pripominja pa, da bi morala imeti več besede tudi, ko gre za takšne pobude, kot je na primer zaščita in ovrednotenje Padriške jame, do katere sploh nima dostopa, (dk) Na sliki: železna vrata in dvojezična tabla v bližini vhoda v Padriško jamo. KZE posredovala za odpust iz vojske Potem ko je združenje za nenasilno akcijo (associazione d’azione non-vio-lenta) že pred meseci naslovilo prošnjo za odpustitev iz vojske 65 oseb, ki zaradi moralnih razlogov odklanjajo služenje vojaškega roka, je tudi Krajevna zdravstvena enota naslovila podobno prošnjo na obrambno ministrstvo. Odpuščeni vojaki naj bi nato v okviru KZE opravljali razne dolžnosti, ki spadajo v pristojnost tržaške KZE. Okrožnica SDGZ za nekmetijske delodajalce Usklajeni roki vplačevanja mesečnih dajatev pismo uredništvu S koncem tekočega meseca bo stopila v veljavo pomembna tehnična inovacija, ki zadeva vse delodajalce, z izjemo tistih, ki delujejo na področju kmetijstva. Gre namreč za način plačevanja davka na dodatno vrednost IVA, socialnih dajatev in odtegljajev na dohodke iz odvisnega dela, ki s praktičnega vidika predstavlja občutno birokratsko poenostavitev. Po eni strani zakon namreč predvideva poenotenje časovnih rokov za vplačevanje omenjenih dajatev, in sicer vsakega 20. dne v mesecu za vse tri zneske: po drugi strani pa bo na voljo en sam, poenoten obrazec, ki je tudi dokaj enostaven. S to novostjo bo državna uprava lahko nemudoma ugotovila morebitne nepravilnosti ali neplačevanje dajatev. Znano je, da je dosedanji način nadzorovanja vplačil, zlasti za socialne dajatve, mnogim podjetjem dopuščal, da se niso striktno ravnala po predpisih. Novi obrazec pa bo omogočil elektronsko analizo, s katero bo državna uprava neposredno ugotovila največja razhajanja med posameznimi vplačili. S čisto finančnega vidika pa je bil s 25. na vsaki 20. dan v mesecu premaknjen rok za vplačilo socialnih prispevkov, medtem ko sta bila s 5. oziroma s 15. na vsak 20. dan v mesecu premaknjena roka za izplačilo davka IVA in odtegljajev na dohodke iz odvisnega dela. Poenotenje vplačevanja davka na dodatno vrednost IVA, odtegljajev IRPEF in socialnih dajatev je predpisal zakon št. 638 in velja le za nekmetijske delodajalce. Za njegovo izvajanje je bilo nato izdanih še več odlokov, bistvena novost pa je v uporabi novih obrazcev že v tekočem mesecu. Nekmetijski delodajalci bodo morali plačati IRPEF in INPS vsakega 20. dne v mesecu, medtem ko za kmetijske delodajalce ostajajo v veljavi dosedanji roki: 15. IRPEF in 25. INPS. Če se plačevalci poslužujejo pri vplačilu poštnih nakaznic, morajo na po- što šest dni pred navedenimi roki. Za vse delodajalce pa ostane nespremenjen rok vplačila davka na dodatno vrednost IVA, a je tudi za to dajatev treba uporabiti nov obrazec. V zvezi s temi novostmi je Slovensko deželno gospodarsko združenje izdalo posebno okrožnico, v kateri opozarja, da člani, ki se pri njem no-siužujejo vseh storitev, ne bodo imeli bistvenih preglavic, saj združenje razpolaga z vsemi podatki. Za člane, ki se poslužujejo le storitev za obračunavanje plač ali davka na dodatno vrednost, pa je združenje poskrbelo za poseben dodatni zbirni program podatkov v svojem elektronskem centru. Se o slovenskih imenih v telefonskem imeniku Spoštovano uredništvo Prav v dneh, ko ste poročali o napačnih zapisih slovenskih imen v letošnjem telefonskem imeniku in o potrdilu ravnatelja tržaške agencije telefonske družbe SIP ing. Trivellata (glej Primorski dnevnik 10. julija), da bo družba SIP seveda sprejemala prošnje za vključitev slovenskih imen v telefonski imenik, je 5. julija letos ta ista SIP telefonsko preklicala podpisano pogodbo z društveno prodajalno na Opčinah, ki je ob namestitvi novega telefona prosila za dvojezični napis svojega imena, kot ga že imajo abonenti, ki so zanj zaprosili. Po nekaj brezuspešnih telefonskih pogovorih z odgovornim uradnikom smo 15. t.m. zaprosili za sprejem pri ing. Trivellatu. Do tega dne namreč nismo pismeno dobili nobenega preklica pogodbe, čeprav so nam ga napovedali že 5. t.m. Toda do 12. avgusta bo ing. Trivellato preobremenjen z delom in ne bo mogel sprejeti predstavnika društvene prodajalne. Vendar je našel čas, da je telefoniral vašemu dopisniku. Jaz sem si namreč dovolila omeniti ravnateljevi tajnici, da je bil v omenjenem pogovoru z vašim dopisnikom mimogrede omenjen tudi problem dvojezičnih napisov in da je dopisnik Primorskega dnev- nika iz prijaznega pogovora z ing. Trivellatom imel občutek, da gre za samo po sebi umevno stvar. Dopisnik se je motil. Zato mu je gospod Trivellato telefoniral in mu razložil, da je dvojezičen zapis imen v imeniku nemogoč zaradi dogovorov z družbo ŠTET. Še več: navedel je primer Tržaške knjigarne, ki je imela dvojezični napis in letos ga nima več. Ko sem to slišala, vedno po telefonu mj je pogled takoj padel na telefonski imenik 1985/86 (človek postaja vedno manj zaupljiv, vedno bolj nejeveren). Iščem in najdem: stran 413 Tržaška knjigarna v slovenščini res je, in iščem dalje ter najdem str. 311 Libreria Triestina - Tržaška knjigarna-Žal mi je, da bo gospod ravnatelj Trivellato izvedel za to svojo »gaffe4 šele po 12. avgustu. Mogoče mu bo pa le kdo prej prevedel to pismo-Končno še to, prejeli smo pismo družbe SIP, ki ga je odposlala šele 15-julija (očitno po našem zadnjem telefonskem pogovoru), s katerim nas vabijo, naj izberemo slovenski ali italijanski naslov, sklicujoč se na pravila o tiskanju imenika. Morda bi bilo prav, da bj skupaj preverili ta pravila (primer Tržaške knjigarne). treba čakati po 12. avgustu in ostati še naprej brez telefona? Za društveno prodajalno na Opčinah Stanka Hrovatin Bivši borci iz Križa, s Proseka in Kontovela vabijo na odkritje spomenika pod Sinjim vrhom V nedeljo, 21. t.m., ob 11. uri, bodo pod Sinjim vrhom v bližini Pred meje nad Ajdovščino odkrili spomenik bivšim borcem. To spominsko obeležje postavljajo borci kot trajen spomenik branilcem tega dominantnega vrha, ki je bil med NOB vzhodni branik svobodnega ozemlja na Primorskem. Sekcija VZPI-ANPI iz Križa in s Proseka in Kontovela vabi, da bi se odkritja spomenika udeležilo čim večje število bivših borcev. Pod Sinji vrh se bodo podali z osebnimi avtomobili, odhod pa je predviden ob 8. uri izpred spomenika v Križu. ZA SESTAVO NOVE UPRAVE Drevi v Nabrežini novo srečanje med KPI, PSI in SSk v Nabrežini se bodo drevi ob 20.30 Pet sestale delegacije Komunistične partije. Socialistične stranke in Slo-venske skupnosti, da bi nadaljevale Pogovore za sestavo nove uprave ob-CI"e Devin - Nabrežina. Kot so se obvezali na prejšnjem sestanku pred mm tednom, bo vsaka stran predloži a svoj dokument tako o splošnih Programskih smernicah nove uprave, Kot tudi o ustroju novega odbora. glede sestave odbora pa je pričakovati, da današnji sestanek še e bo razčistil položaja, še posebno, Kar zadeva župansko mesto. Po drugi strani pa so vse tri stranke zago-ovile pripravljenost nadaljevati pogovore v konstruktivnem vzdušju v želji, da bi občina čimprej dobila no-o upravo in da bi bili s tem postav-jeni pogoji, da se obnovi delo za re-sevanje perečih problemov v tem naj v ?f1!odl3en} delu tržaške pokrajine, v Nabrežini pričakujejo tudi z veli-rn zanimanjem današnjo sejo Deželnega upravnega sodišča (TAB), « bo moralo proučiti priziv republi-Krniske sh-anke v zvezi z volilnimi i-i,„ tej občini. Vsekakor ni priča-Kovati, da bi TAR lahko že danes od- vspi ° P?Z1VU- saj bo postopek po vsej verjetnosti dolg in zapleten. Od jutri do 5. avgusta V Sesljanu pokrajinski festival Unità in Dela V Sesljanskem zalivu se bo od jutri do 5. avgusta odvijal pokrajinski praznik »Unità in Dela«, ki ga prireja Tržaška avtonomna federacija KPI. Po desetih letih, v katerih je praznik običajno stekel na tržaškem velesejmu, bo letošnji v Sesljanskem zalivu, ki je primeren za tako prireditev. Prostor pri morju že več dni pripravljajo, ' Glavne teme letošnjega praznika »Unità« in »Dela« zadevajo odprta vprašanja kot so sodelovanje med narodi, svoboda in mir, pa še problematiko tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Jugoslaviji, o kateri bosta 22. julija spregovorila predstavnika obeh skupnosti. Predvidene pa so tudi debate o diktaturi v Južni Ameriki in o tržaški romski skupnosti in zaščiti te manjšine. Sledili bodo trije dnevi, od 25. do 3. julija, posvečeni sodelovanju med narodi. Predavatelji bodo obravnavali predvsem sodelovanje med deželami v Evropi, položaj Palestine, rezultate in probleme italijanske akcije proti lakoti in pereč problem; fizične prizadelosti, o katerem bodo razpravljali italijanski in jugoslovanski operaterji. V zadnjem delu, od 1. do 5. avgusta, pa bodo na vrsti diskusije o miru in o veseljskih vojnah. Vse debate bodo ob 20. uri. Večere bodo popestrili in razvedrili koncerti jazz, folk, rock, južnoameriške glasbe in razni nastopi, kot npr. okteta Obala. Ves propagandni material je tiskan v štirih jezikih in sicer v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini in so ga razdelili po vsej deželi. Praznik v znamenju miru in sodelovanja pa bo nudil tudi konkretno pomoč lačnim. Izkupiček prireditve bo namreč namenjen afriškim državam, kjer je lakota posebno razširjena. • Jutri ob 12. uri bo v prostorih v Ulici MacelU 1 generalna skupščina avtobusnega prevoznega podjetja AC T. Na sporedu bi morala biti že 16. julija, vendar je zaradi premajhnega števila delegatov odpadla. • Zaradi splošnega čiščenja bo jutri od 13. do 17. ure prepovedan promet, zaustavljanje in parkiranje na- obeh straneh cest Parini (na odseku med Ul. D’Azeglio in Vasari), Foschiatti, Vidah in Caccia. Vozila, ki bodo v navedenih urah na teh ulicah, bodo odstranjena. Sprejem na generalnem konzulatu SFRJ ob odhodu v domovino dr. Borisa Zidariča Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je priredil včeraj dopoldne v prostorih konzulata cocktail, ob odhodu dr. Borisa Zidariča, predstavnika Jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu v domovino. Sprejema so se udeležili vidni predstavniki italijanskih gospodarskih krogov ter predstavniki gospodarskega in pohtičnega življenja slovenske manjšine v deželi. Obsežno represivno akcijo so karabinjerji praktično zaključili Devetindvajset Tržačanov vpletenih v mrežo razpečevanja hašiša, heroina in kokaina Skupno aretiranih 46 oseb iz Trsta, Vidma, Gorice, Padove, Milana in s Sicilije - Med njimi tudi »velike ribe« žikHmV°^emJ.uraTOo1V Trst. o katerem je še do pred kratkim veljalo, da je v tem smislu n.1,,na le tia svrd ’ da,. bod° morali odlagati ja svoje smeh m da ne bo smetarjev dvoriščfb °dnaSali te hišnih vež in videnem3^- S° narn.>.da bodo v pred-vsi orehiCa?U- dobte Podobne zaboje čistočo nrivatei mesta. Odgovorni za Pajo, da bo služba smetarjev na ta način olajšana, da ne bo zastojev v prometu, ki so jih do sedaj povzročali kamioni za zbiranje smeti in da bo torej vse steklo bolje in hitreje. Za predel mesta, kjer so šele sedaj postavili omenjene zaboje ne moremo izreči niti dobre, niti slabe ocene. Ljudje se morajo na vse to privaditi. Povemo lahko samo to, da smo že opažih veliko smeti ob zabojih, kar pomeni, da jih ljudje površno odlagajo, ah pa so zaboji premajhni ter bi jih moralo biti v nekaterih ulicah več. Potem je tudi vprašanje razdalje zabojev od stanovanj, iz katerih morajo stanovalci nositi svoje smeti. Nekateri imajo te zaboje v bližini vhoda v hišo, drugi morajo s torbo smeti skozi vso uhco. Za mlajše to ne bo tako težavno, za starejše pa prav gotovo. Pa še nekaj. Zaboji za smeti so se pojavili prav v teh dneh, ko nas pesti pasja vročina. Če so prej smrdela hišna dvorišča in veže, se sedaj slab duh širi kar po ulicah. Bodo te zaboje kaj razkuževah, se bodo ljudje nanje privadili, bodo pazili na snago? Vse to so vprašanja, na katera bomo dobih šele odgovor. In ker smo že omenih nove zaboje za smeti, naj povemo še nekaj o tistih zbiralcih stekla, ki so jih pred časom postavih v središču mesta in ki so jih tudi obljubili prebivalcem predmestij. V začetku so se ti zbiralci še kar dobro obnesh. Srečevah smo ljudi s polnimi torbami steklenic, ki so jih odlagali v te zbiralce. Sedaj so v glavnem ti zbiralci precej prazni. Nekaj zato, ker so precej oddaljeni, ker jih ni veliko in morda tudi zato, ker je bilo premalo propagande za to, da bi se vsi nanje navadili in sprevideh njihovo koristnost. Tako imamo Trst, vsaj središče mesta preplavljeno z zbiralci za steklo, z zaboji smeti, le te pa se suvereno bohotijo povsod in nas kažejo tujcem v nič kaj prijetni luči. vsekakor predal akte preiskovalnemu sodišču in upa, da bo proces že jeseni. Prepričan je vsekakor, da je to bila ena najuspešnejših akcij tržaškega sodišča proti razpečevanju mamil in da je zadala globok udarec kriminalni mreži. Več kot sto kilogramov hašiša, več hektogramov heroina in kokaina ter okrog 3 tisoč tabletk eles-deju podobne snovi (toliko mamila naj bi v teh dveh letih razpečah v Trstu), je razpečevalcem navrglo ne malo dobička, če računamo, da je gram heroina na debelo po 150 - 200 tisoč lir, v eni dozi, ki stane narkomana okrog 50 tisoč lir, pa ga ostane le 150 miligramov. Kje so bila središča drobnega trgovanja? Malo povsod, za hašiš predvsem okrog Trga Unità, parka Sv. Justa in na Obrežju; za heroin Drevored XX. Septembra (bar Ariete) in lokal bratov Ponti v Ul. Foschiatti. Kokain so prodajali le izbrancem, saj stane pri nakupu na debelo kar 200 tisoč lir na gram. NADJA FILIPČIČ Izžrebani zmagovalci natečaja turistične ustanove Pred kratkim so izžrebali srečne nagrajence, ki so sodelovali na nagradnem natečaju »Furlanija - Julijska krajina, morje čudežev«, ki ga je organizirala avtonomna turistična in letoviščarska ustanova. Izžrebani so bili Cristina Guaita iz Conegliana, Massimiliano Bertini in Gessatea (Mi) in Fabio Marcela iz Trenta. Vsi trije bodo nagrajeni z brezplačnim enotedenskim bivanjem za dve osebi v Trstu. Vespa se je prevrnila: oče in hčerka ranjena Na ortopedski oddelek katinarske bolnišnice so sinoči sprejeli 55-letne-ga pleskarja Rodolfa Prosna, ki stanuje v Ul. Pietro Della Francesca 8. Moški je sedel na zadnjem sedežu vespe 125, ki jo je po Ulici Fonda peljala njegova 19-letna hčerka A-lessandra, ko je nenadoma privozil iz Ul. Dell’Acqua z A 112 25-letni Maurizio Brunelli. V trčenju je voznica izgubila ravnotežje in vespa se je prevrnila. Najhuje jo je skupil oče: zlomil si je gleženj in se lažje ranil po raki, tako da bo okreval v 40 dneh, medtem ko se bo njegova hčerka zdravila le sedem dni. Avtomobilist je ostal nepoškodovan. • Zaradi del pri postavljanju podpornega zidu pri hišni številki 16 na Ulici delle Mura je od te številke pa do hišne številke 20 ulica zaprta za vozila in pešce. Zapora velja do dokončanja del. Med gosti so bili: Lojze Rožman, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije, ki bo nasledil dr. Zidariča, predsedniki trgovinskih zbornic Trsta, Pordenona in Gorice Tombesi, Mussola in Lupderi, generalni sekretarji omenjenih zbornic, predsednika delegacij pri jugoslovansko - ita-lijanski trgovinski zbornici dr. Pe-trucco in dr. Conte, predsednik in generalni tajnik tržaške velesejemske ustanove dr. Toresella in dr. Tamaro, upravnika carinarnic v Sežani in Novi Gorici Hanzel in Vižintin, predsednik SKGZ Boris Race, predsednik odbora za gospodarstvo pri zvezi Darij Cupin, predsednik SDGZ Vito Svetina, predsednik medobčinske gospodarske zbornice Koper Slavko Vodopivec, slovenska predstavnika v vodL stvu tržaške trgovinske zbornice Stanko Bolè in Edi Bukavec in še več gospodarskih operaterjev z obeh strani meje. Nekaj priložnostnih besed je na sprejemu povedal Drago Mirošič, ki je pohvalil uspešno delo dr. Zidariča pri razvoju gospodarskih stikov med obema državama, predvsem kar zadeva obmejno izmenjavo in mu zaželel uspehov in osebne sreče. Našli ukradena avta Enkrat toliko dobra vest: agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim našli dva ukradena avtomobila. Prvi, mercedes 280, last 37-letnega Fabia Nascimbenija iz Ul. Madonizza 6, je bil parkiran v Ul. Pietà 15. Lastnik je tatvino javil istega dne. Fiat 500 21-letne Donatelle Festa, ki stanuje v Ul. Combi 12, pa so našli v Ul. Bonomea. Avto je izginil 13. julija. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega Marcela Zorzenona se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Hvala vsem darovalcem cvetja in v dobrodelne namene in vsem, ki so mu na pogrebu prinesli zadnji pozdrav. DRUŽINA Trst, 18. julija 1985 18. 7. 1975 18. 7. 1985 Ob 10. obletnici smrti Karla Pija Medena se ga spominjata z ljubeznijo in hvaležnostjo žena Julka ter hči Luciana z družin». Sv. Križ, Trst, 18. julija 1985 17. 7. 1980 17. 7. 1985 Ob peti obletnici smrti Karla Križmančiča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Antonia, sin Silvano in hči Boža z družinama. Gropada, 18. julija 1985 To, kar vam borno zapeli, je mladost! Po dveh tednih premora, ko smo v Trebčah skoraj prezebli pri premieri in je nočna sapica veliko vplivala na podajanje in dojemanje glasbene prireditve, smo v Križu bili deležni tople noči ter izrazitejše in popolnejše predstave. Seveda se je v tem času nekaj spremenilo: v repertoarju in v izvedbi. Pa pojdimo po vrsti, najprej majhna, a umestna ugotovitev. Po dobrih 20 letih glasbenega spanja na področju lahke glasbe, in sicer od leta 1964, ko smo drugo leto zapored sledili Festivalu slovenske popevke v Trstu, smo končno dočakali glasbeni preporod. Ponovno je zaživela tista zvrst glasbe, ki jo nekateri intelektualci tako radi zapostavljajo, češ da ni v njej nobene izvirnosti in umetnosti. Priznam, da smo dnevno priča glasbenemu šundu, ki nas preplavlja preko radia in televizije, vendar moramo tudi pri lahki glasbi ločiti dobro od slabega. Lahko nam taka zvrst glasbe ni pogodu, s tem pa še ni rečem, da nima taka glasbena govorica svoje umetniške vrednosti. S »Pojočo nočjo« je v Trstu zaživelo nekaj novega in originalnega, kar upam, ne bo muha enodnevnica. V Trebče smo h koncertu pristopili z veliko radovednostjo, češ kaj so ti mladi fantje spravili skupaj in kako. V teku večera pa je postalo jasno, da so izvajalci vzeli stvar z resnostjo, kreativnostjo in zakaj ne z velikim pogumom. Ugotovili smo, da je naša mladina zmožna takega koncerta, s katerim se bodo lahko v bodoče predstavili v matični domovini in ne bodo v ničemer zaostajali za tamkajšnjimi vidnimi predstavniki zabavne glasbe. Z izredno občutljivostjo in smislom za muziciranje so znali izpovedati in spojiti trde skladbe rocka z melodičnimi virtuozizmi violine in sak- sofona. Prehajanje in prepletanje teh dveh nasprotnih si glasbenih stilov so izpeljali s klavirskimi intermezzi in celoto bi v duhu resne glasbe lahko primerjali s suito. Ta suita je toliko bolj zanimiva in dobra izpeljana predvsem zato, ker so izvajalci tudi avtorji skladb z različnimi osebnostmi, stili in izvajanjem in so dovolj raznoliko izrazili občutke in počutja. Seveda se takega podviga ne more lotiti poprečni glasbenik in prav v »Pojoči noči« diha tista kreativnost, ki jo zmore le, kdor se z glasbo ukvarja resno in zakaj ne, s klasično glasbo. Not ne moreš stresati na pentagram kar z rokava, če hočeš, da ima glasba svojo veljavo in izpoved. Še nekaj se mi zdi važno poudariti: celoten večer je izpeljan v 70 minutah popolnoma nove avtorske glasbe in to je za tako mlado skupino hvalevredno in izrednega pomena. če je v Trebčah tu pa tam kaj zaškripalo, smo v Križu sledili nekoliko izpopolnjeni in prenovljeni predstavi, dodali so nekaj novih skladb, motivi so si med seboj sledili bolj dinamično in plesalke so se gibale z večjim sinhronizmom in sproščenostjo. Morda bi kazalo v bodoče te plesne točke kako drugače uskladiti, da bi bila manj vidna razlika izkušenih in manj izkušenih plesalk; sicer pa je ta element prijeten in nedvomno obogati vsebino koncerta. Celoten ansambel je bil po napetosti. premiere bolj sproščen in uigran, vsekakor pa bo predstava dosegla svoj optimum takrat, ko bodo vsi stopili ua oder brez treme, gotovi v izvajanju in mimiki in ko se bodo med koncertom tudi sami zabavali, (mo) gledališča ROSSETTI Do 11. avgusta bo v gledališču Rossetti »FESTIVAL OPERETE 1985«. Na sporedu bosta opereti »La baiadera« E. Kaimana in »Rose Marie« R. Fri-mla in H. Stotharta. Danes, 18. t. m., ob 20.30 bo na sporedu druga predstava operete v treh dejanjih »La baiadera« E. Kaimana. V soboto, 20., tretja in v nedeljo, 21. t. m., četrta predstava. V glavnih vlogah nastopajo: Stelia Doz (Odette), Daniela Mazzucato (Manetta), Max René Cosotti (Radjami), Sandro Massimini (Napoleone), Vincenzo Manno (La Tourette), Gianfranco Saletta (polkovnik Parker), Mauro Se-rio (Dewasing), Giorgio Valletta (direktor gledališča), Luigi Palchetti (Primprinette), Franco Jesurum (Cohen), Fulvio Falzarano (direktor hotela). Plesalca solista Patrizia Orzieri in Roberto Fantini. Režiser: Giorgio Pressburger; orkester in zbor gledališča Verdi. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Poletna violinska šola Od 21. do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int, 432 in 433. kino Ariston 21.30 »Greystoke - La leggenda di Tarzan, il signore delle scimmie«. Cristopher Lambert. Eden Zaprto zaradi počitnic do 26. t. m. Fenice Zaprto zaradi počitnic do 16. avgusta. Excelsior 20.00 — 22.00 »II fiume dell’ira«. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.00 »Situazioni calde e bagnate«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 16.00 — 22.00 »Momenti porno-vogliosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 17.00 — 22.00 »Pos- session«. Mignon 17.00 — 22.00 »L’alcova«. L. Carati. Prepovedan mladim pod 18. letom. Grattacielo 18.00 — 22.15 »Agente 007 -Vivi e lascia morire«. R. Moore. Capitol Zaprto še jutri. V soboto ob 17.00 »College«. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Le due bocche di Marina«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00 — 22.00 »Rust never sleeps«. Koncert N. Younga. Alcione Zaprto zaradi počitnic. Radio 15.30 — 21.30 »L'amore e la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Obvezno cepljenje psov v zgoniški občini Župan občine Zgonik obvešča občane, lastnike psov, da se bo obvezno in brezplačno cepljenje proti steklini vršilo na občinskem sedežu v Zgoniku (v skladišču) od 16. julija do 13. avgusta vključno, vsak torek in petek od 11. do 12. ure. Odreja : a) lastniki psov morajo obvezno pripeljati pse s primernim nagobčnikom; b) v dokaz opravljenega cepljenja bo živinozdravnik izdal zainteresiranim potrdilo; c) cepljenje bo podaljšano čez predvideni rok v sledečih primerih: — v brejih živalih, po porodu in med dojenjem; — pri mladičih, po dopolnitvi tretjega meseca starosti; — pri psih, ki so bili cepljeni proti nahodu, po poteku 15-20 dni od zgoraj navedenega cepljenja; d) po poteku predvidenega roka, bodo tisti, ki niso izpolnili teh odredb, prijavljeni sodnim oblastem. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE organizira v šolskem letu 1985/86 sledeče tečaje: TRST 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje 2. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice 3. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke 4. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike 5. Tečaj specializacije za programiranje 6. Tečaj specializacije za plače 7. Tečaj za fiskalno ažumiranje pri vodenju malih obratov 8. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo 9. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Lonjer 10. Izpopolnjevalni tečaj za vino-gradništvo - Križ 11. Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo - Repen GORICA 12. Tečaj specializacije za programiranje 13. Tečaj rekvalifikacije za stro-jepis 14. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo Vpisovanje in podrobnejše informacije od 8. do 20. julija tl. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8, H. nadstr. vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. razna obvestila Uradi SKGZ bodo vse do 31. avgusta poslovali s sledečim umikom: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure ter v soboto, od 8. do 13. ure. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. čestitke Rojstvo prvorojenke MANUELE je 15. t. m. osrečilo starša GIORGIOTA in SUZANO. Srečni družini želi vse najboljše sestra Cinzia z možem Sergijem, mali Peter pa pošilja koš poljubčkov. Voščilom se pridružuje Marija. A V ponedeljek, 15. t. m., je na Tartiniju diplomirala iz klavirja TATJANA BLOKAH Čestita ji KD F. Venturini Prispevajte za Dijaško matico včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 18. julija MIROSLAV Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.16 — Luna vzide ob 5.27 in zatone ob 21.43. Jutri, PETEK, 19. julija VINCENC Vreme včeraj: temperatura zraka 27 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb raste, veter 15 km na uro zahodnik, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Crisman, Antonella Fusole, Andrea Belgrado, Valentina Zappia, Marco Prochilo, Samuel Tedeschi, Nicola Cassio, Martina Rus-signan, Erica Russignan, Katia Ivan-cich. UMRLI SO: 71-letna Romana Mec-chia vd. Fachin, 87-letna Carla Sullig vd. Bosetti, 86-letna Giovanna Gherliz-za vd. Tornasi, 78-letni Paolo Perfetti, 79-letni Antonio Fabbri, 74-letni Giuseppe Marsalek, 72-letni Ostilio Grego, 57-letni Alfredo Furian, 66-ktna Bruna Furlani vd. Babich, 80-letni Antonio Apollinari, 84-letna Margherita Fillin vd. Umani, 80-letna Ida Sibelia vd. Lorenzi, 52-letni Augusto Sterle, 81-Ietni Rodolfo Milloch, 73-letna Giovanna Malik vd. Benevoli, 77-letna Ljudmila Sus-melj, 94-letni Guglielmo Siega Duca-ton, 50-letna Assunta Frisenda por. Bencivenghi, 76-letna Srečka Radoslo-vich vd. Busanovié. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 299-197. menjalnica 17. 7. 1985 Ameriški dolar................. 1.830.— Kanadski dolar................ 1.360.— švicarski frank.................. 778,— Danska krona..................... 177.— Norveška krona................... 219.— Švedska krona ................ 218.— Holandski florint................ 572.— Francoski frank.................. 211.— Belgijski frank............... 31.— Funt šterling.................. 2.580.— Irski šterling..................2.010,— Nemška marka.................. 643.— Avstrijski šiling................. 90,— Portugalski eskudo................ 10.— Japonski jen....................... 7.— ŠnansVa ner^a................. 10.— Avstralski dolar..............1.180.— ursKa arahma...................... 14.— Debeli dinar...................... 6.20 Drobni dinar...................... 6,30 QftSliKiO BANC/v Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. r. A. TRST - ULICA F.-FILZMQ - G1-«4«a6 Razpisana tečaja za zdravstvene tehnike Tržaška krajevna zdravstvena enota je razpisala XI. tečaj za radiološke zdravstvene tehnike in m. tečaj za fiziopatološke tehnike. Oba tečaja trajata tri leta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta, ki bodo najkasneje do konca leta 1985 dopolnili 18 let in imajo diplomo višje srednje šole, ki dovoljuje vpis na univerzo. Prošnje za vpis morajo kandidati oddati na krajevno zdravstveno enoto, Ul. Fameto 3, med 15. julijem in 13. avgustom. prispevki Ob 40-letnici osvoboditve in ob obletnici smrti očeta oz. moža Rudija daruje družina Wilhelm 25.000 lir za sklad Dela, 25.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši, 25.000 lir za ŠD Polet in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob obletnici smrti brata Rudija Wil-helma daruje sestra Ivanka 20.000 lir za sklad Dela. Mario Danieli (Kontovel 92) daruje 50.000 lir za popravilo dvorane na Konto velu. Ob 10. obletnici smrti (18. 7.) dragega očeta Pija Medena daruje hči Luciana z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V počastitev spomina Brede Raubar daruje Marjo Magajna 20.000 lir za KD I. Cankar. Namesto udeležbe na izletu darujeta Rafael in Marta Kocijan 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za KD Lipa. Namesto cvetja na grob Marcela Zor-zenona daruje Olga Ban 20.000 lir za Tržaški oktet. V spomin na Svetka Križmančiča daruje družina 40.000 lir za KD Lipa. V spomin na Bredo Raubar darujeta Igor Može in mama 20.000 lir za KD I. Cankar. V spomin na Marjana Štoko darujeta sestri Dorka in Ivanka 25.000 lir za spomenik padlim v NOB na Proseku in 25.000 lir za VZPI-ANPI Prosek - Kontovel. V spomin na Marijo Ukmar daruje Dorka Nabergoj 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Angelo Pirc in Juštino Grilanc daruje Ivanka Milič 10.000 lir za KD Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Fani Regent vd. Kalc daruje družina Kalc 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na teto Fani Regent vd. Kalc darujeta Lidja in Miloš Kalc 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na pokojno Fani Regent daruje Zala 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek. šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je bil objavljen v uradnem listu razpis natečaja z izpiti in naslovi za stalna mesta profesorjev na nižjih sred; njih šolah. Rok za predložitev prošenj zapade 31. julija. Vsa zadevna pojasnila daje slovenski odsek na šolskem skrbništvu. Deželni šolski urad (Sovraintendenza) je sporočil sindikatu, da je na oglasni deski omenjenega urada objavljen razpis rednega natečaja z izpiti in naslovi za pridobitev habilitacije za poučevanje na slovenskih srednjih šolah druge stopnje. Rok za predložitev prošenj deželnemu šolskemu uradu (Trg sv. Antona novega 6, Trst) zapade 2. avgusta. moli oglasi PRODAM prenosljivo licenco trgovine s foto-kino aparati. Pojasnila na Primorskem dnevniku. UGODNO prodam, tudi posamezno, 2 novi pocinkani garažni vrati. Tel. na št. 040/211-936 v večernih urah. GOSTILNA GUŠTIN, Zgonik je zaprta zaradi letnega dopusta od 18. t. m. do 9. avgusta. OSMICO ima Boris Pangerc, Dolina št. 116. Toči pristno domače vino. PRODAM elektronsko harmoniko, am-plifikator Leske in mikrofon Schure. Telefonirati na 040/227-246 ali 761-624. OSMICO je odprl v Sv. Križu št. 44 Rudolf Košuta. Toči belo in čmo domače vino. CVETLIČARNA ANGELA, Boljunec 41 obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi dopusta od 15. t.m. do 18. avgusta. OSMICO je odprl na Opčinah Ferdinand Hrovatin. Toči belo in čmo vino. OSMICO je odprla Norma Gabrovec v Mavhinjah št. 11. Toči belo in črno vino. PROFESOR daje lekcije iz matematike. Tel. 003865/21972. PRODAM dirkalno kolo. Tel. 040/220430. PODARIM 2 lepi črni mucki. Tek 0481/882123. OEC SISTEMI srl Pfn computermarket Ulica Valdirivo 6 — TRST Tel.: 040/61946 Computer Macintosh, ki ga naše podjetje uradno zastopa in prodaja, razpolaga tudi z word — processing programom, ki uporablja črke č, č, š, š, ž, ž iz slovenske abecede. POVERJENI ZASTOPNIK A Apple Computer tomma^^ini ^MPport boutique za moškega in žensko izredna razprodaja s popusti 20-30-40-50% TRST - UL. MAZZINI 37-39 Obv. občini Zmnetiv 'mumrm TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) - Tel: 794669 VELIKA SEZONSKA RAZPRODAJA od 18. julija do 15. avgusta 1985 Obv. občini 12.7.85 do 15.8.85 EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Canon proizvodni program »OFFICE AUTOMATIC«: fotokopirni stroji — pisalni stroji — računalniki — lazer tiskalniki in pisarniški material. CMD Galleria Fenice 8/10 — TRST Tel. 040/766-231 Ženska in njena stvarnost radiotelevizija Ob zaključni konferenci ženskega desetletja OZN Za »enakopravnost, razvoj, mir« — to geslo je označevalo desetletje, ki ga je Organizacija združenih narodov namenila ženskam in ki se te dni sklepa z mednarodno konferenco v Nairo-biju. Tako kot je geslo izredno splošnega značaja, je tudi desetletje izve-nelo visoko načelno, prineslo pa ni veliko konkretnega, tudi iz objektivnih, ne samo subjektivnih razlogov. Kot se pri drugih vprašanjih bijejo različni interesi in pogledi, se tudi ob ženski problematiki (oziroma že pri o-predelitvi vprašanja) mnenja niso poenotila, saj se države udeleženke ni so mogle sporazumeti niti glede zaključnega dokumenta. O »Strategijah, usmerjenih v prihodnost« so delegacije diskutirale na srečanjih na Dunaju in v New Yorku, vendar pa je bila dokončna oblika dokumenta za vse težko sprejemljiva: veliko zahodnih držav je predlagalo amandmaje, neuvrščene in pa države v razvoju so Polagale celo nov dokument. Po daljših pogajanjih so se delegacije sporazumele, da bo dokument v Nai-robiju sprejet s konsenzom (za takšno rešitev so se predvsem zavzemale Z , )’.se Pravi, da o njem ne bo poglobljene razprave in ne glasovanja. V takšnem ozračju se je v začetku tedna začela zaključna konferenca »ženskega desetletja«, nekaj dni prej Pa so se na univerzi v Nairobi ju zbrale predstavnice nevladnih delegami ki se zato v manj formalni obliki razgovarjajo o položaju žensk v svetu. Približno dvajset tisoč delegatov, a Se.v kongresnem centru Kenyata udeležuje uradne mednarodne konference, se bo namreč soočilo predvsem o zelo splošnih vprašanjih, ki so jih izpostavili že v geslu. Pravzaprav bi morali tudi v Nairobiju potrditi stali-®ce’ W se je izoblikovalo na ostalih dveh srečanjih in sicer na otvoritvenem v Ciudad Mexicu leta 1975 in na vmesnem v Kòbenhavnu leta 1980, o g obahzaciji nekdanjega politično o-brobnega »ženskega vprašanja«. V tem duhu so bile napisane tudi pozdravne posledice raznih državnih poglavarjev ali predsednikov vlad, ki so jih prebrali na otvoritvi konference. Med temi je bila tudi poslanica predsednice Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Milke Planinc, ki med drugim poudarja, da so »problemi družbenega položaja žensk problemi vse sodobne družbe, za napredek in razvoj v svetu pa je nujno potrebno aktivno in enakopravno sodelovanje žensk«. O enakopravnem vključevanju žensk v vse politične in delovne procese je na odprtju konference govoril tudi generalni sekretar OZN Perez de duellar, ki je podčrtal, da ne more biti resnične enakopravnosti, ki je strateški cilj desetletja, začetega v Mehiki leta 1975, ne da bi se izboljšal gospodarski položaj po svetu in ne da bi ženske pri tem enakopravno sodelovale v vseh procesih, tudi v boju za razoroževanje. Med drugim je de duellar visoko ocenil dosežke minulega desetletja, v katerem so bili, je dejal, kljub neugodnemu mednarodnemu položaju, doseženi pomembni u-spehi. S tem v zvezi je opozoril na dragoceno povečanje splošne zavesti žensk po svetu in dejal, da je njihova pravica skupaj z moškimi aktivno sodelovati pri vseh odločitvah, ki zadevajo usodo človeštva. Takšna so torej uradno-slovesna stališča, delegacije 195 držav, ki se srečanja udeležujejo, pa imajo ob sličnih načelnih izjavah, tudi vrsto pripomb. V prvi vrsti seveda o konkretnem učinku desetletja na položaj žensk, tudi ob upoštevanju dejstva, da obstajajo velike razlike med posameznimi državami. To izhaja tudi iz posameznih poročil, ki so jih državne delegacije pripravile in ki se seveda nanašajo na položaj žensk v določeni državi. Za italijansko delegacijo, ki jo vodi Tina Anseimi, sta poročilo, ki ima že obseg knjige, pripravili Renata Livraghi in Maria Rita Sanile. Pod naslovom »Položaj žensk v Italiji. Deset let globokih sprememb« sta skušali prikazati vse pomembnejše premike na tako imenovanem ženskem področju v Italiji; zbrali sta vse nove zakone, ki se nanašajo na ženski položaj ter v skrčeni obliki podali prikaz ženske zaposlenosti predvsem z ozirom na u-vajanje novih tehnologij. Več ali manj v tem stilu so sestavljena tudi poročila iz drugih tako imenovanih razvitih držav, medtem ko so delegacije držav v razvoju pripravile dokumente s povsem drugačno vsebino, glede pač na stopnjo splošnega in gospodarskega razvoja v državi. Zato je pač, še z ozirom na politična stališča (do hudih sporov je na primer prišlo ob vprašanju palestinskih žensk), zelo težko najti drugačen, konkretnejši skupni imenovalec od naslovnega za »enakopravnost, razvoj, mir«. (bip) V poletni »suši« Kratek pregled filmske dejavnosti v Trstu Filmske prireditve privabijo precej široko publiko', ki se ob filmu razvedri, a zahteva od prireditve tudi določeno sporočilo. Obstaja pa dejstvo, da pozimi in posebno v poletnih mesecih delujejo kinodvorane, ki predvajajo le filme na nizki ravni in pornografske programe, medtem ko za radi varnostnih norm zapirajo take kinodvorane, ki se ukvarjajo s kulturno filmsko dejavnostjo. Neprimerni so na primer prostori Cappelle Underground, ki že več let deluje na tem področju in je v letošnji sezoni priredila skupno z Ministrstvom za zunanje zadeve in s tržaško pokrajino Teden madžarskega filma. Prireditev je imela velik uspeh, saj je bil ddzrv s strani gledalcev zelo dober. vorana je bila sicer polna tudi v Popoldanskih predvajanjih. čeprav so bile filmske prireditve uspešne, bo Cappella Underground od sedaj naprej lahko priredila le kon-certe in druge kulturne prireditve ne Pn filmskih. Filmskih dejavnosti se bo morala odreči tudi Goethe Inštitut, ker kinodvorana v prostorih Inštituta i zgrajena p0 varnostnih normah. In-itut je izvajal filme v originalni ver-ZiJi: zadnja prireditev je bil film Retrospektiva Ernsta Lubitscha, za ka- rega pa je bil Inštitut deležen posebnega dovoljenja. Svetovne filmske organiza Mman pričakujejo nadaljevar skega mednarodnega festival stvene fantastike, k; ie bil lete 1982. Festival bi kihko j deželna kinoteka (ima sedež v « se ni odzvala niti številni skim ponudbam. Tržaška filn Javnost je tako zgubila pole dvoran tudi osrednjo prireditev. Kvalitetnemu filmskemu programu pa sledijo v Trstu predvsem kinodvorane kot Lumiere, Alcione in Ariston, ki je posebno letos nudil zelo dobre filmske programe in beleži vsako leto veliko število gledalcev. Letos pa se je začelo v Trstu uradno delovanje slovenskega Kinoatelje-ja, ki ima svoj sedež v Gorici. V Trstu smo imeli namreč v letošnji sezoni tri premiere slovenskih filmov: »Leto odločitve« Boštjana Vrhovca, »Ljubezen« Rajkota Ranfia in Klopčičevo »Dediščino«. Delovanje Kino-ateljeja se bo nadaljevalo tudi v prihodnji sezoni. Poleg slovenskih fil mov predvidevajo tudi predvajanje filmov ostalih jugoslovanskih narodnosti. Zamišljeni so tudi programi za šole, sicer so letos v sodelovanju s Jugoslavijo že predvajali hrvaški film »Ko to tamo peva« Slobodana Sijana. Nadaljevali se bodo stiki s Cankarjevim domom in sicer z Video CD, ki bi širil filmsko kulturo predvsem po šolah. Da bi se tudi učitelji in vzgojitelji seznanili s problematiko filmske kulture, bo letošnji seminar za vzgojitelje, učitelje, in profesorje šol z slovenskim učnim jezikom obravnaval poleg drugih tem filmsko vzgojo. BERITE JVovi Matajur ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.15 Tele video 13.00 Želja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 Incontriamoci a St. Louis - film Režija Vincente Minnelli 15.35 Alla ricerca del tesoro sommerso - dokumentarec 16.30 II grande teatro del West - TV film 17.00 Love story - TV film 17.50 La famiglia Day - risanke 18.35 Morto Troisi, viva Traisi z Mas-simom Troisi 19.35 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Sabrina - film igrajo Humphrey Bogart, Au-drey Hepburn, Walter Hampden 22.20 Dnevnik 22.30 Mister 0 23.30 Hitchcock: il brivido del genio -zadnji del 00.20 Dnevnik in vremenske razmere Drugi kanal 11.15 Televideo 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka 14.25 L’estate è un’avventura 16.50 Giulia, tu sei meravigliosa -film Režija Alfred Weidenmann 18.25 Iz parlamenta 18.30 Športna poročila 18.40 L’asso della Manica - TV film 19.45 Dnevnik 20.20 Dnevnik - šport 20.30 L’uomo di Londra - film 21.50 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.00 Souvenir di Poker di maggio 22.45 Dnevnik 2 - sportsette - četrtkova srečanja Tretji kanal 15.45 - 16.45 Evrovizija - Tour de France 19.00 Dnevnik 19.20 Deželni spored 20.00 Vzgojna oddaja - Kako je tvoj otrok? 20.30 Fascino - film igrajo Rita Hayworth, Gene Kelly, Phil Silvers 22.10 Dnevnik 22.35 Kamera in spomin 22.45 Tre ore nel carcere di Rahway -predstavlja Peter Falk 23.45 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 15.00 Cherbourski dežniki - film igra Catherine Deneuve 16.40 Taksist - TV film 17.40 Smithovi - TV film 18.10 Nepremagljivi Shogun - risanke 18.30 Čudoviti ranč rumene žolne -TV film 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednji,prispevki: TRST — Seminar o molekolarni biologiji GRADIŠČE — Izvolili župana ZGONOK — Občinska uprava proti črnim gradnjam TRST — O bolnicah zaprtih zaradi dopusta OPČINE — Center za zapuščene pse in mačke ŠTIVAN — Koncert baročne glasbe 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Velike razstave 20.25 Hudičeve igre - nadaljevanka 21.50 TV D - vse danes 22.00 Kaj bomo pili nocoj? - variete 23.00 West side medicai - TV film 24.00 Cherbourski dežniki - film Režija Jacques Demy Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Storžkovo popoldne - 2. del nadaljevanke 18.10 Po poteh življenja Zofke Kvedrove 18.45 Mozaik kratkega filma 19.15 Risanka 19.24 TV in- radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenske razmere 20.05 Zlata vrtnica - glasbena oddaja 21.35 Bregovi - nadaljevanka 22.45 Dnevnik 22.55 Retrospektiva domače TV drame Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Na črko, na črko - otroška serija 18.45 Show express 19.30 Dnevnik 20.00 Spekter - politični magazin 21.05 Koncert Billya Joela - 2. del 21.50 Dnevnik 22.10 Program plus: Dave Alien, Po reki Tari - reportaža ob koncu poročila ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 9.30 Presentimento - filmska komedija 11.30 Lou Grant - TV film 12.30 Peyton place - TV film 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.30 II selvaggio mondo degli animali - dokumentarec 17.00 Lobo - TV film 18.00 I ragazzi del sabato sera - TV film 18.30 Tuttinfamiglia - kviz 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Love boat - TV film 20.30 Festivalbar - vodi Vittorio Sal-vetti in G. Cariucci 23.45 Prima pagina - intervju Giorgia Bocce 00.15 Jerry 83/4, filmska komedija igrata Jerry Lewis in Everett Sloane RETEQUATTRO 8.30 Mi benedica padre - TV film 8.50 La fontana di pietra - novela 9.40 La schiava Isaura - novela 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.15 Piume e paillettes - novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Giorno per giorno - TV film 13.15 Alice - TV film- 13.45 Mary Tyler Moore - TV film 14.15 La fontana di pietra - novela 15.10 Thundear il barbaro - risanke 15.45 Space ghost and Dino boy - ri-sanke 16.10 Lancer - TV film 17.00 La squadriglia delle pecore nere - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 La schiava Isaura - novela 19.45 Piume e paiUettes - novela 20.30 Mike Hammer - TV. film 21.30 Matt Houston - TV film 22.30 Cavalca vayuero - film igrata Robert Taylor in Ava Gardner 00.10 L’ora di Hitchcock - TV film ITALIA 1 8.30 Quella casa nella prateria - TV film 9.30 Valentine - filmska komedija 11.30 Sanford and Son - TV. film 12.00 Cannon - TV film 13.00 Wonder woman - TV film 14.00 Video estate ’85 14.30 Kung Fu - TV film 15.30 Gli eroi di Hogan - TV film 16.00 Bim bum barn - risanke 18.00 Quella casa nella prateria - TV film 19.00 Fantasilandia - TV film 20.00 Rascal il mio orsetto - risanke 20.30 II texano dagli occhi di ghiaccio - film igrata Glint Eastwood in Chief Dan George 23.00 Gin Gin - TV film 23.30 Prigionieri dell’Antartide - film 01.00 Mod squad i ragazzi di Grer -TV film TELEPADOVA 14.00 Adolescenza inquieta - TV film 14.30 Capriccio e passione - TV film 15.00 Arrivano le spose - TV film 16.00 Luisana mia - TV film 16.30 II ladro di Bagdad - film 18.00 Risanke 20.00 Cuore selvaggio - TV film 20.30 Requiem per un agente segreto -film 22.30 Šport 23.30 La valle del mistero - film 01.00 II ritorno del santo - TV film TRIVENETA 10.30 A sud dei tropici - TV film 11.30 Dr. Kildare - TV film 12.00 Una traccia impartante - film 14.00 A sud dei tropici - TV film 14.30 Speciale spettacolo 14.45 R vero campione - film 16.00 Komike 16.30 Risanke 17.30 I quattro turisti - film 18.50 Dr. Kildare - TV film 19.40 Dokumentarec 20.30 Film 22.00 Dražba 01.30 La ragazza del sabato sera -film TELEFRIULI 14.30 La battaglia di Fort Arthur -film 16.00 Risanke 17.30 The bold ones - TV film 18.30 Dokumentarec 19.20 Telefriuli sport estate 19.30 Poročila v nemškem jeziku 19.40 Disperatamente tua - TV film 20.15 Musicale 20.30 Storia di Telefriuli 22.15 Una squilla scomoda per l’ispettore Newman - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 - 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.10 - 10.00 Poletni mozaik: Potovanje po Veliki Britaniji; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike; Lahka glasba; 10.10 Koncert RAI iz Rima; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; Glasbeni potpuri; 13.20 Slovenske popevke; 14.10 - 17.00 Popoldanski program: Naša vina; 14.30 Diskorama; 16.00 Beležke za zgodovino otroštva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme -prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestpe informacije; 7.30 Jutranji servis; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o. . .; 17.40 Utrinki iz zamejstva - 12. senjam beneške pies-mi; 18.00 Zaključek programa. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar; 7.00 Dober dan; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.45 Edig Galletti; 14.45 Jugoslavija - vse o počitnicah in prostem času; 18.30 Sonata per clavicembalo; 20.00 Zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 10.30 Pesem skozi čas; 11.00 Opereta v 30 minutah; 11.30 Varieté; 12.03 Via Asiago tenda; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Radiouno na cesti; 16.00 H Paginone; 17.30 Jazz; 18.05 E’ di scena la battuta; 18.29 Večerna glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 19.28 Audiobox; 20.00 Le avventure della vileggiàtura - komedija; 22.00 Radiocondomjnio; 23.05 Zaključek sporeda. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Soap opera po italijansko; 9.10 Italija govori; 10.30 Motonave Se-lenia; 12.10 Deželni program; 12.45 Italija igra; 15.00 Accordo perfetto -glasba; 15.42 La controra; 16.35 La strana casa della formica morta; 19.50 Šola in vzgoja; 20.10 Simfonična glasba; 21.00 Serata a sorpresa; 22.40 Nokturno; 23.28 Zaključek sporeda. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poričila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Lahke note; 18.20 Zborovske pesmi Jožefa Suka in Jeana Sideliusa: zbor češkoslovaškega radia iz Prage bo pod vodstvom dirigenta Milana Maly-ja zapel TRI PESMI ZA MEŠANI ZBOR Josefa Suka, ki s skladateljema Novakom in Janačkom predstavlja vodilno osebo' češke glasbe prvih treh desetletij našega stoletja. Sicer -nadaljevalec tradicije svojega velikega učitelja Antonina Dvoršaka, je rad prisluhnil utripom sodobnejše glasbene govorice prešel iz okvirov absolutne glasbe k programsko zasnovanim glasbenim delom, tja do impresionizma in ekspresionizma. 18.30 Valčki in impromptuji za klavir F. Chopina; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Franc Melava-šič; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; Lenrie Peters: Pesmi; 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program. Tudi na slovenski šoli Ivan Trinko Še teden dni možnost vpisa v šolski tečaj za odrasle Urbanisti so pametno ravnali Gorica je mesto polno zelenja povsod na ulici in v parkih Gorica je zeleno mesto. Dovolj je povzpeti se na grajski grič ali v zadnje nadstropje kakega nebotičnika ter pogledati navzdol. Povsod bomo videli zelenje, drevje na dvoriščih, med hišami, na ulicah, v parkih. Sicer ni niti potrebno, da bi se povzpeli visoko. Dovolj je, da gremo po ulicah, pa bomo ugotovili, da je zelenja veliko, ob skoro vseh cestah, da imamo veliko parkov. Ko se je naše mesto pričelo širiti iz ozkih poznosrednjeveških okvirov sredi prejšnjega stoletja, takrat ko so zgradili železnico in kolodvor, zi je bil nekje med mestom in Štandre-žem, daleč od mestnih hiš (v letu 1823, kot je razvidno iz takratne mape, je bil med mestom, ki se je končalo nekje pri današnjem županstvu in Štandrežem, le ena hiša, in §icer velika kmečka domačija na vogalu današnjih ulic Duca d’Aosta in 24. maja. Pokopališče pa je bilo tam kjer je danes spominski park. Vse drugo so bila polja in travniki. Načrtovalci vzgojeni na Dunaju so narisali mapo bodočega mesta. Po dunajskem vzorcu so načrtali široke ulice. Na vseh teh pa naj bi bilo veliko zasajenih dreves in gredic. To mesto imamo še danes in tudi v kasnejših letih so se goriški načrtovalci držali te naše specifičnosti. Zaradi tega imamo kar veliko cvetja. Vsepovsod. Na ulici in na dvo- Letovanje Novogoričanov Slabšanje življenjskega standarda delavcem v novogoriški občini ni preprečilo počitnic oziroma oddiha ob morju ali v gorah. V občinskem sindikalnem svetu poudarjajo, da se je za letovanje zanimanje celo povečalo. Seveda gre pri tem upoštevati, da tovarne in druga podjetja krijejo znaten del stroškov v raznih objektih, kot so denimo počitniški domovi in prikolice. Veliko število delavcev odhaja na letovanje v Novigrad, kjer ima svoje objekte Počitniška skupnost »Soča« iz. Nove Gorice. Podjetja iz novogoriške občine n majo v svojih ali najetih objektih skupaj okoli 4.000 ležišč. Od tega jih je 300 v sklopu Počitniške skupnosti »Soča« v Novigradu. Cena penziona v tej sezoni znaša povprečno po 150 tisoč starih dinarjev dnevno To je več kot za polovico ceneje od penzionov na primer v hotelih ob morju. Inflacija z naraščanjem življenjskih stroškov v Jugoslaviji je povzročila novo ovrednotenje tako imenovanega delavskega turizma, to je letovanja v počitniških objektih podjetij, ki so v tej sezoni polno zasedeni, (m.d.) Praznik »Unità« Praznik komunističnega tiska bo ob koncu tedna v severnem predelu mesta, v neposredni bližini mejnega prehoda v Škabrijelovi ulici. Prireditve bodo na sporedu vsak zvečer, do ponedeljka, 22. t.m., pričele pa se bodo že danes zvečer. rišču oziroma vrtu. Poleg tega pa imamo javne parke. Ljudski vrt. Spominski park, ki so ga uredili na kraju kjer je nekoč stalo mestno pokopališče. Park v dolinici Koma. Javnosti je odprt park za palačo županstva. Imamo male parke ob obrežju Soče v Ulici Lungo Isonzo Argentina, v naselju Sv. Ane, v Stražicah, pri Ma-donnini. Dežela je lani uredila park na Šanci. Poleg teh imamo še celo vrsto zasebnih parkov, med katerimi izstopa park grofa Coroninija. Občina je v vseh teh parkih, ponekod tudi na ulicah, med gredicami Tudi v občini Ronke nameravajo v prihodnje urediti in zavarovati nekatera z naravoslovnega vidika zelo zanimiva območja. Uredili naj bi predvsem Močila, zamočvirjeno kraško dolino na meji z doberdobsko in tr-žiško občino, kasneje pa naj bi se predvidoma lotili tudi drugih posegov. Za uresničitev načrta bo občina uporabila sredstva, ki jih daje na razpolago deželni zakon št. 11 iz leta 1983. Ob tem velja zapisati, da so prve korake v tej smeri v občini Ronke že naredili, vendar predloženi načrt ni naletel na ustrezen sprejem in podporo s strani pristojnih deželnih organov. Ne toliko ker ne bi bil upoštevanja vreden, ampak, kakor so pojasnili na deželi, ker je bil pristop do reševanja vprašanja preveč omejen. Z drugo besedo: pripravili naj bi nekakšen splošen načrt prostorske ureditve območja Goriškega Krasa in zavarovanja posameznih področij. Na podlagi takega skupnega načrta, bi bilo mogoče laže in bolj usklajeno zagotoviti potrebna finančna sredstva za izvedbo posameznih posegov. V tej smeri gredo zdaj prizadevanja ronških upraviteljev. Na pobudo občinske uprave je bil pred kratkim prvi sestanek s predstavniki drugih petih občin (Doberdob, Tržič, Sovod-nje, Zagraj, Foljan), ki segajo v območje Goriškega krasa, v prihodnjih in zelenjem, postavila tudi klopce ter igrišča za otroke. Tako klopi kot igrišča pa so večinoma prazna. To ne zato ker Goričam ne ljubimo zelenja ali posedanja v parku. Nasprotno. Najbrž ga niti ne potrebujemo, saj imamo obilo zelenja in parkov ter vrtov na skoro vsakem našem dvorišču. Zato, za razliko od prebivalcev drugih krajev, ki zelenja doma nimajo, ga imamo mi v preizobilju. Kljub temu pa se najdejo nekateri, ki trdijo, da bi bilo treba v Gorici urediti še kaj in da naše mesto nima dovolj zelenja. dneh pa bo občina pripravila tudi sestanek s prebivalstvom Selc, kraja, ki je najbolj neposredno zainteresiran, da se območje Močil dokončno, tako ali drugače, uredi. Na sestanku s predstavniki občin — vodil ga je obrtnik Puntin — so bila iznešena osnovna stališča o nujno Vi uvedbe naravovarstvenega posega na območju Močil ter sam pristop za realizacijo načrta. Predstavniki občin so se v glavnem strinjali z načrtom, ki so se ga lotili v Ron-kah, čeprav je še precej medel in nedodelan. Območje Močil, ki je bilo, resnici na ljubo, precej razvrednoteno zaradi preštevilnih posegov doslej (avtocesta, vodovod, plinovod itd.) bi kazalo urediti in primemo zavarovati tudi zaradi prisotnosti v neposredni bližini, dveh območij, kjer so že v teku, oziroma se načrtujejo obsežni posegi. Ti območji sta Doberdobsko jezero, Sabeljsko jezero in kraški griči nad Tržičem. Z ureditvijo Močil bi pravzaprav dobili večjo, zaokroženo celoto. Močila predstavljajo naravno znamenitost — zamočvirjeno območje, presihajoče jezero, ki pa v sedanji obliki ne more obstati. Zemljišča so v glavnem last zasebnikov, ki hočeš nočeš, vsak po svoje upravljajo z lastnino. Tako je ponekod opaziti že precejšnje nanose materiala, ki z o-koljem nima nikakršne veze. Prebi- Poročali smo že, da je do 25. julija t.l. bil podaljšan vpis v tečaje za odrasle, ki jih prirejajo v nekaterih šolah na goriškem območju. Med te sodi tudi slovenska nižja srednja šola Ivan Trinko. Gre za tečaje, ki so jih priborili sindikati takrat ko so dosegli, da se je vnesla v delovno pogodbo točka, po kateri bi bili imeli delavci 150 ur letno na razpolago za šolsko in strokovno izpopolnjevanje. Odtod tem tečajem za odrasle ljudski naziv »150 ur«, pa čeprav so tisti, ki so obiskovali te tečaje, morali napraviti veliko več od prej omenjenih 150 ur. Namen teh tečajev je bil in seveda je ta, da bi vsem tistim, ki niso svoj čas dosegli diplomo nižje srednje šole, tj. zaključno diplomo obvezne osemletne šole, nudili toliko dodatne izobrazbe, da bi si lahko pridobili to diplomo. Na Goriškem je bilo več takih tečajev v raznih krajih, med temi več let tudi en slovenski tečaj na šoli Ivan Trinko. Diplomo na tej šoli je tako dobilo nad 70 starejših občanov. Lani in predlanskim takih slovenskih tečajev ni bilo zaradi premajhnega števila vpisanih. Tudi letos je bilo doslej premalo vpisanih. Zato bi bilo prav, da bi se s tem soočili vsi tisti, ki jim je diploma potrebna ter se vpišejo in seveda si prizadevajo dobiti to diplomo, ki jim bo seveda koristila, saj ni moč več vaici pa stalno in glasno opozarjajo tudi, je na srečanju dejal odbornik Puntin, da je stoječa voda zdaj leglo za različen mrčes. Ob tem ne gre pozabiti, da so zadnje hiše v Selcah v neposredni bližini območja, ki naj bi ga zaščitili. Kaj in kako bodo ukrepali, zaenkrat še ni znano, ker je načrt pravzaprav šele v obrisih. Na Peči poletni praznik Člani kultumo-športnega društva Vipava s Peči se pripravljajo na poletni praznik, ki bo potekal v zadnji desetini meseca. Na sporedu imajo več zanimivih zabavnih in rekreacijskih točk, niso pozabiti niti na kotalkanje, panogo, ki označuje trenutno delo tega društva. Praznovanje bodo začeli v soboto, 20. julija, ko bo na sporedu tekmovanje v briškoli ter ples z ansamblom »Anna e gli allegri folk«. V nedeljo bo popoldanski spored namenjen folklori. S tem v zvezi bosta nastopili mladinski skupini iz Lečnika in Nabrežine. Srž praznovanja bo v nedeljo, 28. julija, ko bodo na betonski plošči pripravili kotalkarsko revijo, na katero so povabili tudi društvo iz Nove Gorice. v nobeno službo brez nižješolske diplome. Enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL, ki je svoj čas dala pobudo za te tečaje, je v tiskovnem poročilu izjavila, da si prizadeva v bodoče dobiti dodatne izpopolnjevalne tečaje. Tisti, ki so potrebovali diplomo nižje srednje šole so jo v glavnem dobili. Zaradi tega si bodo sindikati prizadevali, da bi se uvedli dveletni tečaji prve stopnje višje srednje šole. Umrl je odv. Pedroni V goriški bolnišnici je po mučni bolezni umrl odv. Carlo Pedroni, znan pravnik tako v goriškem kot v italijanskem merilu. Bil je nečak nekdanjega goriškega iredentističnega prvaka odv. Pinausiga in je v času po drugi svetovni vojni, takrat ko je predsedoval Associazione giovanile i-taliana ter bil, kot monarhistični svetovalec v goriškem občinskem svetu, zelo nasproten do Slovencev. Bil je zelo oster do vseh naših zahtev, pa čeprav je šlo za navadno delo v kakem slovenskem predmestju. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Goriško obvešča udeležence izleta na Veliko planino, da bosta avtobusa vozila po sledečem redu: prvi avtobus odpelje ob 5.30 s Travnika, drugi avtobus ob 5.30 iz Sovodenj. Društvo obvešča tudi, da bo sedež odprt tudi danes od 10. do 12. ure. SPD Gorica priredi 20. in 21. t.m. izlet v Avstrijo z vzponom na Klom-nock in Koenigstuhl. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila pri Ivu Berdonu. kino Gorica VITTORIA 17.30—22.00 »Pomo ragazze erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00-22.00 »Christina F: Noi i ragazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30—20.30 »Kalifornijske lutke«. SVOBODA 20.30 »Pobesneli Maks«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale - Ul. Terenziana 26 - tel. 44387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Kofzo Italia 89 - tel. 84443. POGREBI Danes v Gorici, ob 8. uri Leonardo Načini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Danilo Pahor iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče, ob 11. uri Emilia Jakončič vdova Petterin iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Carlo Pedroni iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče. Načrti podobni tistim v Doberdobu in Tržiču V Ronkah načrtujejo ureditev in zavarovanje območja Močil Marko Waltritsch Perma, Oslavje in Stmaver skozi stoletja s. Davčna občina Štmaver je takrat obsegala 656 hektarjev, v njej je bivalo v začetku stoletja 327 prebivalcev v 53 hišah. Do leta 1902 je bila na ozemlju Štmaver in Podsabotina ena sama davčna občina. Kasneje pa so jo na zahtevo prebivalcev obeh vasi razdelili, saj je med njimi vladal več let spor zaradi nerešenih cerkvenih zadev. Medtem ko so bili Štmavrci lastniki zemlje na sabotinskem pobočju, je bila skoro vsa zemlja v ravnini med vasjo in Pevmo last družine Fonzari, ki je imela tudi večje poslopje, takoimenovani »grad«, v katerem je bilo stanovanje, poleg tega pa so bila še nekatera gospodarska poslopja, gostilna in tri kmečke hiše. šolskega poslopja takrat niso imeli, šola je gostovala v vikarišču kakih 20 minut od cerkvice proti severozahodni strani Prostor pa za šolo ni bil primeren in splošna želja je bila, da bi okrajni šolski svet poskrbel za novo šolo. Kutin je v svojem delu podrobno opisal, kakšni so bili zaselki štmavra in jih tudi imenoval tako, kot so jim pravili domačini: Farovž ali Vas, Znarišče, Pintaršče, Bensi, Cibišče, Brajniki, Boškarji, pri Palači, na Koničnem, pri Mežnarju, Breščaki, pri Gradu, Slugišče, Bregantišče, Grapaj, Komuniščar, v Kaplaniji, Kacafurišče, Hledetišče, na Dolini, ob Pevmci, v Malnu, pri štantu. Nad vasjo se dviga Sabotin, z najvišjima vrhovoma, ki se Vikarišče v Štmavm. V njem je bila šolska učilnica v začetku našega stoletja imenujeta Poklon (visok 611 metrov) ter Hrib sv. Valentina (visok 537 metrov). Za Štmavrce je Sv. Valentin pomemben, ker varuje kraj pred mrzlimi vetrovi. Na njegovem vznožju so bili takrat vinogradi, više pa je kraljeval čisto pravi kras. Tudi tu so v začetku stoletja sadili drevje ter skušali goro pogozditi. Na vrh Sv. Valentina so hodili goriški izletniki in planinci in ti so pot tudi zaznamovali. Na najvišji točki so bile razvaline cerkve, posvečene sv. Valentinu, ki je s prezbiterijem vred merila v dolžino 15 motrev, v višino 5 m, v širino pa 6 metrov. Zidana je bila v gotskem slogu, zraven nje je nekoč stal samostan. V začetku našega stoletja so ostale tu le še razvaline. Tako piše v svojem spisu učitelj Kutin, ki ve tudi povedati, da so po ljudskem izročilu v tem samostanu bivali menihi. Pri štantu se v Sočo izliva reka Pevmica, ki tvori mejo med Pevmo in štmavrom. Tudi v prejšnjem stoletju je ob gostem deževju preplavila bregova in prizadela veliko škode. Ob takih prilikah je Pevmica tik pred svojim izlivam razorala obširno in globoko polkrožno kotlino, ki so ji častniki dali leta 1866 ime »Hudičeva luknja«. Tako so ji pravili ob začetku stoletja Goričani. Ta izraz (Busa del diau) se uporablja še danes, domačini pa ga niso uporabljali. Kamniti most čez Pevmico so zgradili štmavrci leta 1875. Na permski strani mostu je bil Primožičev mlin. Nad 78 hektarjev sveta je bilo v začetku tega stoletja obdelanega v vinograde. V ravnini je bilo veliko sadnega drevja. V glavnem so v Štmavru pridelali belo vino, največ rebule, kakih 1.200 hektolitrov na leto. Domače bele trte so bile grganja, glera, sušeč in istrijanka, tuje pa rizling, malvazija, burgundec in rulan-dec. Kar so pridelali črnega vina, so ga porabili doma, belo pa so prodajali. V spodnjih predelih so pridelovali tudi zelenjavo, ki so jo nosili prodajat v Gorico. Krmo za živino so pridelali na senožetih na sabotinskem pobočju. V začetku stoletja so imeli v vasi 19 parov volov in 50 krav. Prašiča pa je imela vsaka hiša, boljši kmetje tudi po več živali. Kutin je v svojem delu napisal, da so se kmetje jezili nad železnico, ki so jo bili prav takrat zgradili, ker je bila speljana po najboljših travnikih na severni strani Sabotina, kjer so prej kosili travo za krmi janje živine. Do leta 1891 je bila večina štmavrske zemlje last grofa Bla-casa, ki jo je kupil od grofov Neuhausnov. Oskrbniki so bili Fon-zarijevi, podložnih je bilo 18 kmetov-kolonov. Leta 1891 je grof Blaeas prodal posestvo Alojziju (Luišu) Fogarju iz Pevme. Fonzari je kupil gosposko poslopje ter hiše za devet kolonov, drugo pa so kupili posamezni domačim. Od 20. do 27. julija v Pulju 32. FIJF Puli o Pulju Puljski filmski festival, ki bo od 20. do 27. julija že dvaintrideseti, sodi med tiste jugoslovanske kultur-110 družabne dogodke, ki jim tudi ’fročina, morebitna slaba organizacija itd. ne morejo do živega. Puljski filmski festival z »ravnanjem« in dejanjem vselej rad opozori nase; resda — večinoma — zgolj jugoslovansko javnost, kajti svetovni odmev najde le v nekaterih specializiranih časopisih in revijah. Na predvečer puljskega festivala se praviloma vedno bijejo zakulisne bitke, producenti protestirajo, novinarji objavljajo nasprotujoče si izjave, tako da je položaj tik pred slovesnim začetkom v Vespazijanovi areni naelektriziran. Tako se zdi, vendar je največkrat naelektrenost kot milni balonček ... Letošnji festival je imel posebno uverturo. Zaradi zlate palme, ki jo je dobil film Oče na službenem potovanju režiserja Emira Kusturice v Cannesu. Zmaga v Cannesu je skali-p jtačjte nekaterim filmarjem za *ulj. če nekdo zmaga na tako rekoč najpomembnejšem festivalu na svetu, ne more ostati praznih rok mtl wi nacionalnem, kakršen je Puljski. Naj se torej izloči Kusturi-cev film? V beograjskem tisku je bilo zaslediti spekulacije, naj Ku-sturica ne sodeluje v tekmovalnem delu. Toda canneski zmagovalec je prijavljen in bo sklenil 32. festival Jugoslovanskega filma v Pulju. Slovenska prisotnost v Pulju: »Dediščina« Matjaža Klopčiča, »Naš človek« Jožeta Pogačnika, »Ovni in mamuti«. Filipa Robarja, »Ljubezen« Rajka Ranfia in »Butnskala« Franci-ja Slaka. Prvi trije naslovi so uvrščeni v tekmovalni spored. Ljubezen m Butnskala pa sta, žal, izločena. Žirija, ki jo sestavljajo režiserja lme Šimatovič, in Puriša Djordje-vic ter kritik Sreten Asanovič, za -*e doživela resnih kritik o J novi ustreznosti ali neustreznosti, r pa gre pričakovati, kot na vsa-.m tekmovalnem shodu. Selekcija Je za tekmovalni spored v areni iz- brala 15 filmov, od teh tri slovenske, za informativni del pa preostalih 12. O tem izidu se nekoliko hudujejo v Sloveniji, zlasti zaradi izključitve iz boja za zlate arene Ran-flovega filma Ljubezen. Vendar Številčnost slovenske udeležbe in, u-pajmo, tudi kvaliteta, dokazujejo stabilnost slovenske proizvodnje in utr-jenost zastavljene programske politike. S tem je zagotovljena osnova v razvoju slovenske kinematografije, kontinuiranost ustvarjalnega procesa in možnost priliva novih avtorjev in idej. Tu je pravi uspeh slovenskega filma, še pred katero nagrado na domačih ali tujih festivalih. Za nagrado je glavni favorit festivala »Oče na službenem potovanju«, obenj postavljajo še »življenje je lepo« Bore Draškoviča, »Jagode v grlu« Srdjana Karanoviča, »Ljubezenska pisma z namero« Zvonimira Benkoviča. Kako se bo razpletla borba za zlate arene pa bomo dnevno poročali s puljskega festivala v tednu od 20. do 27. julija, času ko se ta odvija. Pomembno je, da tudi v zamejstvu imamo možnost redne informacije o osrednji filmski manifestaciji v jugoslovanskem merilu. Film in filmska kultura dobivata pri nas vedno več prostora, širi se sfera zainteresiranih, ljubiteljev in gledalcev. Film z neposredno in razumljivo govorico odslikuje sodobno stvarnost in jo na tekočem traku prenaša iz oddaljenosti v naše kraje. Na festivalih se o filmskih stvaritvah križajo mnenja, razmotrivajo senčne strani, kar omogoča neposreden in neformalen stik z ustvarjalci. Vzpostavijo se stiki med filmskimi delavci in padajo ideje o morebitnih kulturnih akcijah. Zamejska prisotnost je na puljskem festivalu še o-mejena, skromna. Vklenjena med novinarsko dejavnostjo in težavami ob teleksu ipd. Vedno bolj pa sili na dan neprikrita želja: kdaj bomo lahko v Pulju gledali tudi nekaj našega, naš filmski prispevek? IGOR PRINČIČ Miranda Caharija v novem slovenskem filmu Jožeta Pogačnika «Naš človek« (foto Viba) Festival ob 40-letnici jugoslovanskega filma Prizor iz filma »Življenje je lepo« Bora Draškoviča v katerem nastopata tudi Bata Živojinovič in Dragan Nikolič (na sliki) Na odprtju letošnjega filmskega festivala ne bomo sledili le nekaj govorom tega ali onega predstavnika festivalske skupnosti, žirije, mestnih upravnih organov. Niti običajni ognjemeti ne bodo osamljeni v toplem julijskem večeru, veliko filmsko platno puljske arene bo namreč zaživelo ob dokumentarnih prizorih prvih filmskih posnetkov svobodne Jugoslavije. Pulj 1985, 32. festival jugoslovanskega filma, »pozdravlja osvoboditelje« in slavi 40-letnico filmske produkcije povojne Jugoslavije. Letos se bomo torej v Pulju spominjali na leto 1945, ko je nastalo »državno filmsko predužeče« (februarja), ko je Zvezna vlada dokončno odobrila odlok, s katerim je »predužeče« nastalo (3. julija), ko se je slednje prelevilo v »Filmsko predužeče demokratične federativne Jugoslavije«. To je bila v resnici prva producentska hiša svobodne Jugoslavije, na čelu je imela izvršnega delegata, ki je sodeloval z 10-članskim svetom v predstavništvu posameznih federativnih republik. Sestajali so se v prvih, hudih trenutkih nove države, ki je komaj prestala vojno. Skušali so reševati probleme filmskega sveta, ki so ga vse prejšnje vlade zanemarile, tako da se je težko priborjena filmska kultura iz začetkov stoletja z leti porazgubila, izgubila je svojo pomembnost, najvidnejše predstavnike, tehnično bazo. Medtem ko so ostale evropske države, da o ZDA, ali Indiji ne govorimo, postavljale na noge filmsko industrijo, ki je preživela kar dve svetovni vojni, je v Jugoslaviji obstajala le amaterska filmska dejavnost in so morali jugoslovanski narodi počakati konec druge vojne, da so dočakali nastanek domačega filma. »Filmsko predužeče FDJ« je torej nastalo iz velike nuje po konkretni bazi, na kateri bi se lahko avtonomno razvila jugoslovanska kinematografija. Po enem letu, 16. julija (na PRIPIS‘I papirju), de facto pa že en dan prej, so nastale prve štiri jugoslovanske producentske hiše republiškega značaja. Rodila so se Jadran film v Zagrebu, Triglav film v Ljubljani, Avala film v Beogradu in Zvezda film, ki je še imela vsedržavni značaj. Zvezda film se je do 51. leta ukvarjala predvsem s koordinacijo koprodukcij medrepubliških hiš. 1947 je leto prvega jugoslovanskega filma, Avala film je predstavila Slavico, režiserja Vjekoslava Afriča. Slavica je film na vojno temo, v katerem se prepleta romantično herojstvo neke skupinice prijateljev, ki v ribiškem naselju branijo novo grajeno ribiško barko. Slavica bo v spopadu z italijanskim okupatorjem umrla in tako za vedno zapisala svoje ime v bok ene izmed ladij jugoslovanske vojne mornarice. Ravno tako idilično vojno romanco predstavlja drugi jugoslovanski film Živjeće ovaj narod (Ta narod bo živel) Nikole Popoviča za Jadran film iz Zagreba. Vojna je odtujila dve zaljubljeni srci, Ivana in Jagodo, ki sta si izmislila iznajdljiv način vsakodnevnih stikov: Ivan podtika eksploziv nemškim vojnim vozilom in ob vsaki eksploziji Jagoda ve, da jo on pozdravlja. Jagoda se bo poslovila od življenja, ne da bi izdala partizane in I-van bo še vedno pozdravljal njo, za katero ne ve, da je ni več. Za ta filma je Jugoslavija dobesedno ponorela. Kljub težavam, ki si jih lahko predstavljamo, sta oba postala pravi uspešnici in ostajata še danes v srcu vsakega Jugoslovana, tako kot je Na svoji zemlji (1948) del vsakega Slovenca. Čeprav je bila kvaliteta teh igranih filmov nekoliko slaba — struktura filmske industrije ni bila še dovolj dobro pripravljena na igrane filme — so obratno prvi risani filmi dosegli neverjeten uspeh doma in v tujini. Nastala je »zagrebška šola« in Dušan Vukotič se je prvi oddaljil od tako imenovanega »Disney style« z risanko Kako se je rodil Kiko (1951). Točno deset let kasneje je Vukotič poletel v ZDA, da bi dvignil Oskarja. Za igrane filme je bil proces uveljavljenja nekoliko drugačen in bolj počasen. Šele v šestdesetih letih se je jugoslovanski film povzpel na evropsko raven in dobili smo nekaj izrednih filmov, ter odkrili kopico obetajočih avtorjev: Mimica, Žilnik, Hadžič, Hladnik, Pavlovič, Makave-jev. Te avtorje že lahko postavimo v razmerje s Puljskim festivalom, ki jih je večkrat podprlo, kdaj pa jih je zaradi splošnega nerazumevanja potisnilo v stran, tako da so v tujini odkrili vrednost njihovega dela in si je moral jugoslovanski filmski svet izpraševati vest s petletno zamudo. Tudi z novim valom jugoslovanskih filmskih avtorjev so v Pulju nastajali problemi, ki so jih kritiki morali reševati na tujem. Šele zadnja leta se je stanje ob samem festivalu nekoliko spremenilo. EVA FORNAZARIČ Od napovedanih rekordnih 41 naslovov, se je prijavilo za letošnji 32, FJIF v Pulju le 29 filmov. K temu je menda, poteg objektivnih in tehničnih razlogov, botroval prav »efekt Kusturica« in njegova zlata palma v Cannesu. Marsikdo iz ožje konkurence se je tako zbal dejanske ali psihološke prednosti OČETA NA SLUŽBENEM POTOVANJU in je zato raje preložil svoje upe v uveljavitev na prihodnji festival. Slovenija (ljubljanska Viba film) je poslala v Pulj 5 filmov, od teh So bili 3 sprejeti v tekmovalni spored. Hrvatska (zagrebški Jadran film, Zagreb film, Croatia film, splitska Marjan film in Dalmacija film) šest naslovov, od teh polovico v uradni tekmovalni spored. Srbija (Unionfilm, Avala prò film, Artfilm SO, Avala film, Centar film in Film danas iz Beograda, Neoplanta iz Novega Sada) je prijavila celo 10 filmov in kar polovica od teh tekmuje za arene in druge nagrade festivala. Bosna in Hercegovina (Cinema Sarajevo in prav tako sarajevska TRZ Bosna) predstavlja tri dela, dve od teh v areni. Pokrajina Kosovo (Kosovo film iz Prištine) po lanski odsotnosti ima letos 2 filma, enega v tekmovalnem sporedu. Končno, Makedonija (Vardar film iz Skopja) sodeluje le z enim filmom v tekmovalnem sporedu. PRIPIS II Filme v uradnem tekmovanju sporeda za nagrade bodo predvajali v Dioklecijanovi (?) areni, na odprtem v večernih urah. Dopoldne pa se bo zvrstila v kinu Beograd informativna sekcija. Tiskovne konference, srečanja z avtorji in še druge kolateralne (spremljevalne) prireditve se bodo odvijale v Domu JNA. PRIPIS lil 32. Festival jugoslovanskega igranega filma se pričenja v znaku novosti. Predvsem glede sprememb na čelu tega edinstvenega praznika jugo-slovanskega filma. Dosedanji direktor Martin Bizjak prepušča delovno organizacijo FJIF svoji dolgoletni in izkušeni sodelavki Gorki Ostojič-Cvaj- Obnovila se je tudi skupščina festivala, ki upravlja in daje smernice vsakoletnemu pregledu YU filma. Predsednik tega širšega telesa, ki ga sestavljajo po tri predstavniki iz vsake republike, iz Kosova in mesta Pulja, je Radivoj Cvetičanim. Slovenski elani pa Vladimir Kock, Drago Medved in Bojan Štih. Letošnjo žirijo, kot se že nekaj let uveljavlja,' praksa, sestavljajo samo vije člani, tako da ni »ključev« ali Prevelikih polemik in da prireditelji varčujejo. Filme bodo torej ocenjevali unša Djordjevič, znani režiser in scenarist Justa, režiser in pisatelj Ši-me Šimatovič ter črnogorski kritik in aruzbenopolitični delavec Sreten Asa-novic .. DAVORIN DEVETAK Stran pripravili EVA FORNAZARIČ, IGOR PRINČIČ in DAVORIN DEVETAK TEKMOVALNI SPORED 20. julija: Rdeči in črni, režija Miroslav Miku!jan (Hrvatska) Tudi to bo minilo, režija Nenad Dizdarevič (BiH) 21. julija: Horvatova izvolitev, režija Edvard Galič (Hrvatska) Naš človek, režija Jože Pogačnik (Slovenija) 22. julija: Konec vojne, režija Dragan Kresoja (Srbija) Ovni in mamuti, režija Filip Robar (Slovenija) 23. julija: Ljubezenska pisma s premislekom, režija Zvonimir Perkovič (Hrvatska) Življenje je lepo, režija Bora Draškovič (Srbija) 24. julija: Dediščina, režija Matjaž Klopčič (Slovenija) Tajvanska kanasta, režija Goran Markovič (Srbija) 25. julija: Jagode v grlu, režija Srdjan Karanovič (Srbija) Proka, režija Isa Qosija (Kosovo) 26. julija: Lovljenje zraka, režija Zdravko Šotra (Srbija) Vozel, režija Kiril Cenevski (Makedonija) 27. julija: Oče na službenem potovanju, režija Emir Kusturica (BiH), letošnja zlata palma v Cannesu INFORMATIVNI SPORED 21. julija: Debeli in suhi, režija Svetislav Bata Prelič (Srbija) Človek iz zemlje, režija Agim Sopi (Kosovo) 22. julija: Ni lahko z moškimi, režija Mihajlo Vukobratović (Srbija) Šest dni v juniju, režija Dinko Tucaković (Srbija) 23. julija: Butnskala, režija Franci Slak (Slovenija) Anticasanova, režija Vladimir Tadej (Hrvatska) 24. julija: Skrivnost starega podstrešja, režija Vladimir Tadej (Hrvatska) Orkester neke mladosti, režija Sveta Pavlovič (Srbija) 25. julija: Ada, režija Milutin Kosovac (BiH) Od petka do petka, režija Antun Vrdoljak (Hrvatska) 26. julija: Una, režija Miloš Radivojevič (Srbija) Ljubezen, režija Rajko Ranfl (Slovenija) Rade Šerbedžija in Sonja Savič protagonista filma »Una« režiserja Miloša Radivojeviča Tour de France: po včerajšnjih težkih poletapah Kij uh slabim pogojem za trening Hiriault morda čez odločilno oviro PAU — Hinault je že osvojil Tour de France. To je soglasna ugotovitev poznavalcev razmer na kolesarski dirki po Franciji po včerajšnjih poletapah, v katerih je francoski as skoraj v celoti ohranil prednost na skupni lestvici. Po mnenju večine je bil včerajšnji vzpon na Col d’Au-bisque v prvi poletapi zadnja priložnost Hinaultovih nasprotnikov, da Bretonca izrinejo s čela lestvice. Irec Stephen Roche se je res podal v pobeg in osvojil poletapo, toda njegova prednost 1’30” je za Hinaulta le praska, Američan Lemond, ki je drugi na lestvici, pa se je prav tako moral zadovoljiti s pičlimi 15” naskoka pred Hinaultom, ki je sicer njegov kapetan. V zvezi s tem treba omeniti pritožbe Lemondovega tabora. Druga pol etapa se je odvijala v znamenju pobega Francoza Simona in Španca Pina. Kolesarja sta se »ujela« do take mere, da je Simon »pustil« Pinu vse leteče cilje in gorsko nagrado, sam pa je osvojil sprint. Glavnina, v kateri so bili vsi najboljši kolesarji, je na cilj prispela z dobro minuto zamude VRSTNI RED 1. POLETAPE 1. Roche (Irska), ki je 52 km dolgo progo od Saint Sauvera do d’Au-bisqua prevozil v 1.39’19” s povprečno hitrostjo 31 km na uro; 2. Kelly (Irska) po 1’03”; 3. Wellens (Bel.) po r07”; 4. Herrera (Kol.) no 1T5”; 5. Anderson (Avstral.); 6. Delgado (Šp.); 7. Lemond (ZDA) vsi v Herreronem času; 8. Hinault (Fr.) po 1’30”. VRSTNI RED 2. POLETAPE 1. Simon (Fr.), ki je 83 km dolgo progo prevozil v 2.22’55” s povprečno hitrostjo 35 km na uro; 2. Pino (Šp.) isti čaš; 3. Kelly (Irska) po 1’07”; 4. Van der Poel (Niz.); 5. Roche (Irska) ; 6. Lemond (ZDA) ; 7. Anderson (Avstral.) ; 8. Schepers (Bel.) vsi v Kellyjevem času. SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 95.31’19”; 2. Lemond (ZDA) po 2T0”; 3. Roche (Irska) 3’30”; 4. Kelly (Irska) 5'52”; 5. Anderson (Avstral.) 7T3”; 6. Delgado (Šp.) 8’03”; 7. Herrera (Kol.) 8’28”; 8. Parra (Kol.) 9’48”; 9. Cho-zas (Šp.) H’05”; 10. Zoetemelk (Niz.) 11’53”; 11. Ruttimann (Švi.) 12’05”; 12. Millar (VB) 12’06”; 13. Winnen (Niz.) 12’34”; 14 Schepers (Bel.) 13’19”; 15. Bauer (Kan.) 13’36”; 38. Visentini 39’08”; 87. Festa 1.5217”; 94 Fasolo 1.5414”; 112 Perini 2 uri 3’31”; 114. Bontempi 2.0814” (vsi IL). Ženske včeraj počivale PAU — Po počitku se bo danes nadaljeval tudi ženski »tour«. Na sporedu je ravninska, 84 km dolga etapa s prihodom v Bordeaux. Kot znano, ima Italijanka Maria Canins na skupni lestvici tako predno.š?, da njena končna zmaga ni več v dvomu. Poletovi kotalkarji žanjejo izreden uspeh Na svetovnem sahljaškem prvenstvu Italijanom včeraj ni šlo Predstavili program NK Koper KOPER — Na včerajšnji tiskovni konferenci je vodstvo novega jugoslovanskega nogometnega drugoliga-ša Kopra predstavilo program dela in priprav za prvi nastop v drugi zvezni ligi - zahod. Član predsedstva Aldo Knafelc je obvestil o naporih nogometnih ameterskih delavcev v sedanjem času ter jasno povedal, da NK Koper nobenemu igralcu, ki je podpisal za Koper, za to ni plačal niti dinarja, pač pa se je klub obvezal, da bo igralcem uredil službo in jim pomagal rešiti stanovanjski problem. Posebej pa je poudaril, da ima Koper vso podporo družbeno -političnih organizacij obalno - kraške regije, in da bo že v bližnji bodočnosti sklican poseben sestanek predstavnikov vodilnih organizacij združenega dela, kjer se bodo med drugim pogovorili o načinu finansiranja 'Kopra v drugi zvezni ligi. »Prvi cilj,« je povedal trener Per-pič, »je seveda obstanek v 2. ligi, toda obenem se bomo potegovali za 8. mesto, ki še pelje neposredno v e-notno 2. ligo.« (J. Kreft) BARCELONA — Na svetovnem sab-Ijaškem prvenstvu v Barceloni Habjanom včeraj ni šlo kot dan prej, ko so v moškem floretu osvojib zlato odličje: ženska ekipa v floretu (Vac-caroni, Zalaffi, Sparaciari, Traversa in Gandolfi je namreč osvojila le skromno peto mesto). Zlato odbčje si je priborila Zahodna Nemčija pred Madžarsko in Sovjetsko zvezo. Sledijo Itabja, Vzhodna Nemčija, Francija in Vehka Britanija. Še slabše se je Itabjanom godilo v sablji, kjer so izpadli vsi razen Sandra Cuoma, česar niti največji pesimist ni pričakoval. Danes se bo Cuo-mo v prvem srečanju, v katerem velja neposredni izločilni sistem, pomeril z Madžarom Kernohanom. Italija znova uspešna PEKING — Na svoji kitajski turneji je itabjanska košarkarska reprezentanca dosegla že svojo peto zmago. Tokrat je s 109:75 (66:40) premagala še vojaško selekcijo iz Nankinga. Koše za Itabjo so dosegli: Gracis 2, Lorenzon 2, Fantozzi 14, Deba Vabe 13, Fischetto 6, Ragazzi 3, Dell’Agnebo 19, Minto 1, Tonut 17, Morandotti 6, Montecchi 5, Carera 2, Sbaragli 8, Ricci 11. O prizivu Juventusa in Liverpoola 8. avgusta BERN — Discipbnska komisija UE FA je sporočila, da bo o prizivu Juventusa in Liverpoola po tragičnih dogodkih na bruseljskem stadionu razpravljala 8. avgusta. Danes o Padovi in Tarantu MILAN — Discipbnska komisija itabjanske nogometne zveze bo danes razpravljala o aferi v zvezi z nogometno tekmo med Tarantom in Padovo. Slednjo obtožujejo, da je s pomočjo svojih članov »kupila« zmago v Tarantu, s čimer si je v zadnjem srečanju kola (16. junija) zagotovila obstanek v B ligi. Na 30. Skokovem atletskem memorialu Italija (B) pred Jugoslavijo CELJE — Na tradicionalnem 30. Skokovem memorialu v atletiki so sla vib italijanski atleti, ki so zmagah pred Jugoslavijo in Ciprom. Za Itabjo je nastopila B ekipa. Prvi dan je bil najuspešnejši jugoslovanski metalec kopja Krdžabč s 83,62 m, memorialno disciplino na 100 m pa je dobil Habjan Graziob s časom 10”68, medtem ko je bil jugoslovanski prvak Popovič z 10”98 drugi, Habjan Mol-trasio pa 3. z 10”99. Po prvem dnevu je Jugoslavija vodila pred italijansko B ekipe in Ciprom, vendar ni uspela obdržati 1. mesta. Drugi dan so bib dosežem pevprečni izidi, izmed Jugoslovanov pa se je najbolje izkazal Knapič. REZULTATI DRUGEGA DNE 200 m: Knapič (Jug.) 21”35; 2. De Pasquale (It.) 21”56; 3. Caralamo (It.) 21”66; 800 m: Popovič (Jug.) 1’49”55; 2. Pirou (Ciper) 1’50”2; 3. Martelli (It.) 1’50”4; 3000 m: 1. Carenza (It.) 8’07”42; 2. Sekubč (Jug.) 8’07”94; 3. Bergamini (It.) 8T0”91; 400 m ovire; Rudi (It.) 51”47; 2. Kopitar (Jug.) 52”01; F. Rucb (It.) 52” 15; 3000 m zapreke: 1. Lambruschi-ni (It.) 8’42”96; 2. Bressolato (It.) 8’44”77; 3. Novak (Jug.) 8’58”95; 4x400 m: 1. Jugoslavija 3T1”23; 2. Itabja 3T3”54; 3. Ciper 3T9”52; troskok: 1. Hadziandre (Ciper) 16,69 m; 2. Piapan (It.) 15,85 m; 3. Veb-mirovič (Jug.) 15,79 m; palica: 1. Stecchi (It.) 5,10 m; 2. Andreini (It.) 5,00 m; 3. Šarčevič (Jug.) 4,80 m: disk: 1. Roccabella 55,50 m; 2. Marčeta (Jug.)) 54,68 m; 3. Tarabarič (Jug.) 53,74 m; kladivo: 1 Budai (It.) 68,40 m; 2. Gruletti (It.) 65,90 m; 3. Zu-čič (Jug.) 62,18 m. KONČNI VRSTNI RED 1. Itabja B 169; 2. Jugoslavija 159; 3. Ciper 73. (F. Božič) OD JUTRI DO NEDELJE Bezbolski turnir Julialpine za dečke Od jutri do nedelje bo na proseškem igrišču v priredbi Jubalpine že tradicionalni bezbolski turnir za dečke »Trofeo Città di Trieste«. Poleg domačega moštva se bodo turnirja u-deležile ekipe Ježica iz Ljubljane, USAF iz Aviana (ameriško op>orišče), Aran Group iz Parme, Cupramonta-na basebab in Goriziana čami iz Ronk. Otvoritev bo jutri ob 17.30, zatem bosta na vrsti prvi tekmi. Turnir se bo nadaljeval v soboto ob 9. uri, finalne tekme pa bodo v nedeljo zjutraj. Lani je turnir presenetljivo osvojila Ježica. Jubalpina, ki se je s svojo člansko ekip» odpovedala nastopoom v najvi-šji ligi, pjotrjuje namen, da posveti vse svoje napore naraščaju, Vilas brez težav WASHINGTON — Na teniškem turnirju v Washingtonu je Argentinec Vilas gladko s 6:1, 6:3 v prrvem kolu pjremagap Francoza Tulasneja. Na poletnem košarkarskem turnirju San Lorenzo V ekipah tudi jadranovci in borovci Na odprtem igrišču v Štednju se v teh dneh odvija poletni košarkarski turnir San Lorenzo, ki se ga udeležujejo ekip», priložnostno sestavljene iz najboljših tržaških košarkarjev, med katerimi je tudi več slovenskih, zlasti seveda Jadranovih. Po treh kobh (sinočnjih izidov do zaključka redakcije še nismo preje-b) je v konkurenci šestih ekip v vodstvu nepremagana peterka CAD, za katero igra tudi Marko Ban, med najnevarnejšimi nasprotniki te ekip» pa je tudi Spaghettoteca Puff, ki je skoraj za polovico slovenska, saj zanjo igrajo jadranovca Peter Žerjal in Robert Daneu ter borovca David Pregare in Bruno Kneipp, ob njiju še njun klubski tovariš Peretti. V moštvu Pizzeria Al je tudi Sandi Rau-ber, ki je med boljšimi strelci turnirja. Igra se po sistemu vsak proti vsakemu, superfinale med prvima uvrščenima na končni lestvici pa bo v ponedeljek. V še nepremagani ekipi CAD je tudi Marko Ban (v sredini) Polet je edino slovensko društvo na Tržaškem, ki goji kotalkanje. S tem šp»rtom se ukvarja že celo vrsto let in je doseglo res zavidljiv kvabtetni nivo, saj njegovi tekmovalci »množično« nastopajo na državnem prvenstvu, p»segli pa so že tudi p» prvih mestih v Evropi. V letošnji sezoni je uvrstitev na državno prvenstvo uspela kar devetim kotalkarjem. Petra Brleča, ki trenira mlade p»letovce že p»tnajst let, smo prosib, da nam o tem usp»hu kaj več p»ve. »Na državno prvenstvo,« je dejal Brleč, »mora sedaj še Samo, vsi ostab so ga že zaključili. Na državnem prvenstvu pa je bilo kar devet tekmovalcev. To je zelo velik usp»h, še zlasti, ker je bila letošnja zima izredno slaba in so bib p»goji za trening izredno težki. Skozi vso zimo smo trenirab v majhni, s platnom p»kriti dvorani, vebki kot košarkarsko igrišče. To pa je v primerjavi z normalno kotalkar-sko ploščo štirikrat prremalo: izgleda skoraj tako, da bi košarkaš treniral na ping-p»ng mizi. Zima je z grdim vremenom trajala tako dolgo, da smo šele maja prišb na zunanjo ploščo in takrat se je začel intenzivnejši trening. Zato je tako številno zastopstvo na državnem prvenstvu res izreden usp»h. Če bi bil trening čez vso zimsko sezono takšen kot smo ga programirali, bi lahko tudi rezultati na prvenstvu bili boljši.« »Prihodnji teden bo v Riminiju državno prvenstvo, na katero gre Samo. Nekaj težav imamo glede na to, da je bilo treba programe za p»kal Evrop» prirediti glede na velikost plošče. Glede na to, da je kategorija v kateri nastop» Samo izredno kvabtetna in da sta dva tekmovalca iz Trsta (eden je Sandro Guerra, drugi pa naš Samo), bo zelo težko, ker bo najbrž predstavnik iz itabjanskega kluba le imel določeno prednost pri sodnikih iz naše dežele, ki bodo tudi sodih na pM-venstvu. Samo je sedaj tekmovalec, ki vsaj s tehnične plati prostega kotalkanja zna največ, in to ne samo v Italiji, ampak v Evropi. Na to prvenstvo gre s precej utrjenim skokom dvojnim ax-lom, ki ga med mladince in tudi pri starejših malokdo izvaja na tem nivoju. Relativno je precej siguren tudi v enem trojnem skoku, trojnem dolupu, p»izkusili pa bomo, da bi izvedel še trojni fhp in pa trojni lutz. S programom, ki vsebuje tri trojne skoke pa bi lahko posegel p» najvišjih mestih tudi v članski konkurenci. V programu smo imeli, da bi to utrdili do državnega prvenstva. vendar bo moralo zaradi dolge zime to utrjevanje nekaj časa še p»čakati.« »Državnega prvenstva se je udeležilo devet kotalkarjev. To je za slovensko društvo izreden uspeh. Je sad načrtnega dela z mladino ali morda srečnega naključja ali dobre generacije?« »Kotalkanje je šp»rt, ki zahteva izredno veliko vztrajnost. Talent je eden od elementov, ki vodijo do hitrejšega uspeha, daleč pa je od tega, da bi bil garancija za usp»h. Garancija za uspeh je samo natančno, vestno in stalno delo. Tisti, ki so to zdržab, so tudi p»žeb določen usp»h.« »Letos sta kar dva poletovca prodrla na evropsko raven . . .« »Samo bo šel na evropsko prvenstvo v kategoriji juniorjev, pred nekaj dnevi p>a je odšel na evrop> sko prvenstvo kot član italijanske reprezentance, ki jo sestavljajo trije kotalkarji, Damjan Kosmač. Lahko ocenimo kot izreden usp»h, da se je za Samom, v razdobju enega leta, še en tekmovalec uvrstil v najvišji vrh itabjanskega kotalka- nja. Vemo p>a, da itabjansko kotal-karstvo kotira zelo visoko in p»bira skoraj vse medalje na evropskih prvenstvih.« »Kakšni so stiki z ostalimi sorodnimi društvi v Trstu?« »Lahko rečem, da so ti odnosi zelo korektni, z nekaterimi celo pjrijatelj-ski. Prvi trenutek je itabjanski ko-talkarski ambient z velikim presenečenjem sprejel društvo, v katerem so otroci, ki tekmujejo na itabjanskih tekmah, med seboj pa govorijo slovensko. Ko so-se na nas privadili, so nekateri naši tekmovalci s svojo sp»n-tanostjo usp»b pridobiti tudi med ita-hjanskimi tekmovalci in občinstvom dovolj simpatije, kar se px>zna tudi na tekmovanjih, ko marsikdaj Itabjani in ne naši vpijejo »Samo, Samo«, saj je naših navijačev na tekmah p» Ita-bji zelo malo.« »Ali veljajo ti dobri odnosi tudi za italijanske sodnike in tisk?« »Do sebe moramo biti toliko pošteni in priznati, da je sodniku domač človek bolj pri srcu. Ne morem reči, da vsi itabjanski sodniki navijajo za druge, najdejo se pa tudi taki. čim višje je tekmovanje, tem manj je to prisotno. Kar p», se tiče itabjanskega tiska v Trstu, lahko rečemo, da Piccolo zadnje čase paše tudi o naših rezultatih, čeprav ne veliko. Tudi odnos tega časopisa do u-sp»hov Slovencev se je nekoliko spremenil.« »V začetku ste omenili težave s ploščo. So pogoji za trening pri Poletu bistveno različni od pogojev pri ostalih društvih?« »Niti približno nimamo takih piogo-jev kot tisti klubi, s katerimi se srečujemo na državnih prvenstvih. Samo v Trstu imajo trije klubi p»krite prostore normalnih dimenzij, poleg teh pa jih nekaj še trenira v špx>rtni palači. To pomeni, če vzmnemo kot primer letošnjo zimo, p»t mesecev dobrega treninga več. Že to, da smo prišb do te plošče normalne velikosti (25x50 m) je velik uspieh, vendar jo je zob časa že načel in je nujno potrebna popravila. Za poletno delo je plošča idealna, če p>a hočemo dobro in intenzivno delati in pričakujemo nadaljnje rezultate, bi pm morali razmisliti o večjem pokritem prostoru.« »Ali to pomeni, da bi lahko z boljšimi pogoji dosegli še večje rezultate?« »Prepričan sem, da bi lahko število dobrih tekmovalcev bilo večje, saj je ravno zaradi teh neurejenih zimskih treningov že nekaj dobrih otrok opustilo kotalkanje.« »Kako pa pri Poletu skrbite za nove moči?« »Enkrat ab dvakrat letno priredimo začetniške tečaje za vse, ki bi se radi naučih kotalkati. Nekateri otroci ki opravijo preizkus znanja in ki niso prestari, imajo možnost, da se včlanijo v društvo. Sklenili smo, da morajo to biti predšolski otroci ali v skrajnem primeru taki, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole. Dve skupini teh otrok vadita mladi trenerki, ki sta zrash iz naših vrst, vsak teden p>a se nekaj časa z njimi ukvarjam tudi sam.« »Kako je z najboljšo skupino kotalkarjev?« »Za to skupino stalno skrbim, jo treniram in sestavljam tekmovalne programe. Nekoč smo bili pri Poletu znani zaradi zelo dobrih tekmovalnih piarov, v letošnjem letu sta Pavatova in Samo Kokorovec zelo le-p» nastopila, prav tako tudi Prelčeva in Mitja Kokorovec. Žal pa letos nista nastopjila Mauro Renar in Nicoletta Sosič, ki sta že precej dosegla in bi z intenzivnim delom pposegla v sam vrh. Žal se je Mauro v nesreči z motorjem pjoškodoval in tako pat ni mogel nastopiati. Prepričan sem. da so to tekmovalci, i» katerih se da še veliko iztisniti, pwtrebno p» je veliko dela.« (Devan Cesar) Obisk pri športnih organizacijah na Goriškem Na Vrhu je rekreacija glavni pojem športnega udejstvovanja Marjan čemic in Marjan Grillo, odgovorna za šport pri KD Danica Vrh Vrhovcev se spomnimo samo, ko priredijo v marcu svoj športni me-Se