Cpo-nin sv. Očeia k dobrodelnosti. Papež Pij XI. je na praznik angelov varhov izdal novo okrožnico, v kateri opozarja na hudo stisko in finanfno krizo, ki pritiska narode ter povzroča v vseh državah neprestano in čedalje bolj grozečo brezposelnost. Množice pridnih in poštenih delavcev se silijo k brezdelju in se spravijo v strašno bedo. Zdaj se približujc zima in z njo cela vrsta odpovedi in trpljenja, ki jih prinaša s seboj zimski čas, posebno še nežni deci. Obstoji strah, da se bode v tem času poglobila rana brezposelnosti; ako ne bodo odpomogli stiski že tako ubogih družin in njihovih zapuščenih otrok, bodo (Bog tcga ne daj!) pognane v obup. Na vse to misli, tako nadaljuje sv. Očo, s strahom naše očctovsko srce in, kakor so že starili ob takšnih prilikah naši predniki in v poBle.dnjem času naš neposrcdni prednik Benedikt XV., dvigamo svoj glas in naslavljamo svoj poziv na vso, ki so navdani 3 krščansko vero in ljubeznijo: poziv na nekakano križarsko vojno dobrodelnosti in pomoči. Ta bo obvarovala lakote telesa in bo obenem prinesla tolažbe in pomoči dušam, v katerih bo vzbudila veselo upanje in iz njih pregnala žalostne misli, ki jih navadno vliva v dušo beda. Pogasila bo ogenj sovra,štva in strasti, ki loči, ter vzbudila plamen ljubezni in sloge ter tesno in plemenito vez miru ter individualnega in socialnega prospeha. Prcti breEjm8J__erau cboroževanju in za mir. V navedeni okrožnici, ki jo je papcž izdal na vso duhovščino, sv.Oče tudi opominja, naj se brezmejno oboroževanje vendai\ omeji. Ker je brezmejno oboroževanje, tako pravi sveti Oče, kot učinek tekmovanja narodov na eni strani, na drugi kot vzrok velikih stroškov, ki so bili odtegnjeni javni blaginji, ne kot zadnji vzrok krivo izredne gospodarske krize, moramo obnoviti pametno svarilo našega prednika in naše ter pozivamo vas vse, častiti bratje, da se z vsemi sredstvi, ki jih imate na razpolago, z besedo in tiskom, potrudite, da razsvetlite duhove in odprete srca v smislu najbolj cotovih naukov prave Dameti, še bolj pa krščanske postave. Naposled priporofia sv. Oče: »Ker se približuja vsakoletni praznik Jezusa Kristusa Kralja, čigar kraljestvo in mir smo si želeli že spočetka svojega papeževanja, se nam zdi zelo umestno, da se kot priprava na ta praznik opravijo v župnijskih oerl.vab slovesne tridnevnice, da izprosimo od Boga misel miru in njegove darove.« iKoliko je zdaj kardinalov? S smrtjo kardinala Ragonozija je število kardinalov padlo na 56 članov kardinalskega zbora. Nekateri »0 že stari nad 80 let. Najstarejši, na po letih, marveč po imenovanju kot kardinal, ker je bil že imenovan od papeža Leona XIII., ja nekdanji nadškof v Pragi Skrbensky. Ker je veliko kardinalskih mest praznih, se širni svet zanima, kdaj in kateri novi kardinali bodo imenovani. Sedaj v kardinalskem zboru Italijani nimajo večine. Zato pa italijanski fašistični listi zahtevajo, naj se papež pri imenovanju novih kardinalov ozira prcd vsem na Italijane. Vstop v kaloliško Cerkev. Meseoa oktobra t. 1. je vstapil v katoliško Cerkev nemški pis»telj dr. Friderilc Gerlich( ki je bil glavni urednik monakovskega lista »Mimohener Neueste Nachrichten«. Dr. Gerlich je bil večkrat v Konnersreuthu, v trgu na Bavarskem blizu čehoslovaške meje. V tem trgu prebiva znana Te-rezija Neurnann, ki živl brez hrane ter vsak petek trpi Gospo-" dovo trpljenje. Na dr. Gerlicha je vse, kar je videl v Konnersreuthu, napravilo tako globok vtis, da je še kot protestant vse natančno in stvarno popisal v obširnem znanstvenem delu. Sedaj jo zapustil protestantizem in vstopil v ksitoliško Cerkev. Brazilija zavrgla Iaično šcio. IzkušnJ6, ki jih imajo razne države z laično šolo, kjer ni verskega pouka in kjer sa vse poučevanje vrši brez ozira na Bo ga in dušo, so napotile Brazilijo, državo v Južni Ameriki, da se je tej šoll odpovedala. Prosvetni minister Brazilije je poslal predsedniku provizorično vlade pismo, v katerem našteva slaba posledice laične, brezverske šole. Posledice so takšne, da se morajo imenovati nesreča za državo in narod. Brazilija je katoliška država in zato ima Ijudstvo pravico do verske šol©. Celo v takih državah, kjer so katoličani v manjšini, zahtevajo vneti kato- ličani verske šole. Zakaj ne bi Brazilija aledila temu zgleiu? Angleški prestolonaslednik v Lurdu. Iz Biarica, slavnega francoskega kopališča in zdravilišča, je angleški prestolonaslednik z zrakoplovom odletel v Lurd. Ko se je tamkaj izkrcal, se je vr&ila blagoslovitev nad bolniki. Pri vratih cerkve sv. rožnega venca se je prestolonaslednik udeležil te ceremonije, ne meneč se za dež, ki je padal. Z veliko resnobnostjo je sledil vsem dejanjem, ki so se vršila, in ko se je podelil blagoslov z Najsvetejšim, je princ pokleknil na mokra in blatna tla. Ko se je potem dalje časa mudil v votlini, so ga nekateri prepoznali ter ga navdušflno pozdravljali. Šel je v zdravniški urad, kjer ga je vodilni zdravnik natevnko poučil o delu urada, o bolnikih in ozdravljenjih, ki se dogajajo. Princ se je zla&ti zanimal za angleške bolnike, ki so se pripeljali z angleškimi romarji. Obisk angleškega prestolonaslednika v Lurdu je velike važnosti, ker se angleški ^ladarji in prestolonasledniki navadno ne udeležujejo katoliškega bogoslužja. Izjemo je napravil angleški kralj luard VII., ki je tudi bil v Lurdu ter se udeležil orolo"-iav vseh ceremonij. Eduard je bil dvaki*at v Lurdu, prvič kot prestolonaslednik, drugič pa že kot kraljs. PreroKov DlalC. Izreden obred je bil izvršen te dni v Parizu v razkošno opremljenem stanovanju princezinje Duyang Munda iz Seravaka. Princezinja je soproga prestolonaslednika iz Seravaka. Seravak se imenuje malajska država ob severozapadni obali ogromnega otoka Borneo in je pod angleškim varstvom. Princezinja je dala izbranim zastopnikom islama na vpogled Mohamedov najljubši plašč, ki ni bil že nekaj stoletij javnosti dostopen. Plašč je namreč eden najdragocenejgih ostankov za mohamedance, pa je važen tudi v umetniškem ter zgodovinskem oziru. V 6. stoletju, po mohamedanskem računu, je razposlal prerok Mohamed svofe učence v sosedne pokrajine. Edeti učenec se je podal k vladarju Egipta. Vladar se je čutil s poslanstvom Mohamedovega učenca izredno počaščenega in je poslal preroku darila, ki so vsebovala dragoceno sukno, razen sad, _ned in dve mladi deklici, od katerih je postala ena prerokova žena. Ustanovitelj islamske vere je bil- teh daril izredno vesel, posebno se mu je pa prikupil plašč iz bisusa, redka vrsta pamuka, kojega pridelava je bila dolgo strogo čuvana tajnost. Dragoceno obla-Cilo je tolikanj dopadlo preroku, da Je določil, naj ga pokopljejo v tem plašču. Po Mohamedovi smrti 8. junija 632 je ostala njegova želja neizpolnjena. Prerokov plašč je nastonil romanje po svetu. Prvič je prešel v last Hoseima, Alijevega sina in najljubšega Mohamedovega učenca. Kmalu za tem je bil lioseim ubit in njegova družina je pribežala z vsemi dragocenostmi, med katerimi Je bil tudl plašc, v Medirto. Kmalu za t.m je postal lastnik oblačila še z nekim drugim ostankom vred knez v Seneine Moschee in tedaj so ta plašč že pričeli častiti. V 17. stoletju so uničlli v dobl n_e_canskib vojn v Perziji Wahabiti, ki so skušali očistiti islam z ognjem in meČem, številne zaklade in umetnine. — francoskemu diplomatu z imenom Rousseau se je posrečilo, da je obvaroval nekatere dragocene predmete uničenja. Med temi se je nahajal tudi sv. plašč, kl je bil prenešen na Francosko. Pred kratkem so šele zašli prerokovi ostanki, dragulji in dragocena sukna, v Seravak. Oblačilo je dolgo 75 cm in široko 68 cm. Plašč je popisan na zunaj in na znotraj z izreki iz mohamedanskega sv. pisma, ki se imenuje koran.