SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O DELITVI DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Kako naj se obnašamo
V središču pozornosti 35. seje predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije je bila ocena družbenoekonomskih razmer v SR Slove-niji, poročilo odbora RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o razporeja-nju dohodka in delitvi osebnih dohodkov in gibanje osebnih dohodkov po samoupravnih sporazumih v prvem letošnjem polletju. V slovenskih sindi-katih ugotavljajo, da je, seveda, če govorimo o ooeni letošnjih gospodarskih gibanj, najprej značilna široka družbena mobilizacija za uveljavitev kvali-tetnejših oblik samoupravnega obvladovanja gospodarskih gibanj in druž-benega razvoja, na drugi strani pa še zmerom občutimo prevelik vpliv dr-žavnih administrativnih ukrepov.
Ni dvoma, kar je potrdila tudi kritična in konstruktivna razprava na 35. seji predsed-stva slovenskih sindikatov, da smo s široko zasnovano javno razpravo o osnutku zakona o združonem delu in s sprejema-njem srednjerofinih razvojnih načrtov razširili naša spozna-nja o samoupravnem obvlado-vanju družbenoekonomskih ra-zmer. Z akcijo do konca le-tošnjega poletja o sprejema-nju družbenega načrta smo že tudi dovolj široko uveljavili so. odvisnost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela pri obvladovanju in usmerja-nju celovltejšega družbenega razvoja. Te in druge akcije pa so brez dvoma odločdlnega po-mena za uresničevanje samo-upravnega družbenoekonomske-ga razvoja. Vendar na drugi strani ugotavljamo, da na le-tošnja gospodarska gibanja v naši republiii in na uresniče-vanje družbeno dogovorjenih in sprejetu nalog in ciljev, te akcaje še niso dovolj neposred-no vplivale.
Omejitev nepokrite porabe, zmanjšanje inflacije in nelikvidnosti...
Prd oceni uresničevanja lefcoš-nje re&olucije o dmžbenoeko-momski politiki in razvoju SR Slovenije za prvo polovico leta je predvsem razveseljivo spo-znanje, da smo naposled le uspeli prelomitd z nekaterjmi negativnimi gibanji. Z dogovor-jenimi ukrepi smo v republiki predvsem precej omilili nepo-krito porabo, zananjšali infla-cijo in nelikvidnost, s posre-dovanjem države pa smo od-pravili tudd nesprejemljiv raz-korak med izvozom in uvozom. Vsi ti ukrepi so, kar je še zla-sti spodbudno, »prisilili« orga-nazacije   združenega   dela,   da
pospešeno iščejo notranje re-zerve v svojem poslovanju, na-sploh pa je za letošnje prvo polletje značilno zanje, da ima-jo veliko več posluha kot prej za upoštevanje tržnih zakonito-stii.
Toda, opozoriti moramo, da ne gre za celovite ocene druž-benoekonomskdli razmer v SR. Sloveniji, ki smo jim bili priče v prvih šestih meseoih letos, zlasti še, ker ne gre za poglob-ljene ocene, s katerknd se bo-mo soočili šele sredi jeseni. O tem dovolj zgovorno govori vt-sta dejstev, n. pr., spoznanje, da ocene o rezultatih na izvozno-uvoznem področju ne more bi-ti realna, če ne upošteva tega, kako so rezultafci sicer vplivali na gospodarsko rast, višino do-hodka itd. Ista ugotovitev, umljivo, velja tudi za področ-je cen, saj ne moremo (pa tu-di ne smemo, če že hočete!) ostati zgolj prii vrednotenju omejevanja inllaoije, pač pa je treba hočeš nočeš upo&tevati tudi vplive, ki jdh je imela do-sedanja restriktivna politika cen na dosežene gospodarske rezultate in na dohodkovne od-nose v zdiruženem  delu.
Ne nazadovanje, pač pa krepka stagnacija!
Iz poročila odbora RS ZSS za samoupravno sporazumeva-nje o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov, ki je bilo predloženo predsedstvu slovenskib sindikatov, je raz-vidno, da letos osebni dohodki v naši republiki stagnirajo, če-prav smo zanje porabili več sredstev, kot je bilo predvide-no z resolucijo o družbenoeko-nomski politiki in razvoju SRS za 1976. leto. Navidez nelogič-na se ob tem podatku zdi ugo-tovitev, da v Slovendji nismo uspeli uresnioiti cilja, kako naj bi se realni osebni dohodki dvignili, saj se &e kako zave-damo dejstva, da stimulativna Oblika nagrajevanja bistveno vpliva na bolj&e gospodarjenje.
Glavni problem za tako sta-nje je v nedoseženi ravni de-lovne storilno&ti, kl se je v prvih sedmih mesecih letos v primerjavi z istim lansktai ob-dobjem znižala za 2,6 %. Hkra-ti je bila v prvih letošnjih sedrnih mesecih industrijska proizrrodnja nižja v odnosu na sedemmesečno lansko za 0,7 %, stopnja zaposlovanja v družbe-nem sektorju pa se je letos do konca julija dvignila za več kot 3%.
Sprioo takšndii in podobnih spoznanj so bdli člani predsed-stva osrednjega vodstva slo-venskih sindikatov enotni v ugotovitvi, da se v tem trenut-ku pojavlja najbolj pomemb-no vprašanje: kako naj se ve-demo do gibanj osebnih dohod-kov, ali točneje, kaj naj napra-vimo s tistimi, za katere že od lani, pa tudi prej, «mo, da ne spoštujejo dogovorjenih me-rll, za katere so se adločili s podpisom samoupravnega spo-razuma o razporejanju dohod-ka in delitvi osebnih dohodkov.
Pravično in tudi dosledno bo treba »priviti« kršitelje samoupravnih   sporazumov o višini OD!
Pri tem kaže opozoriti pred-vsem na dvoje: najprej na si-la tvegano nevarnost, da se bo-mo začeli do krsdteljev samo-upravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov obnašata formalno, kar bi bi-lo še dopustoo, vendar v re-snici z zavezanimd očmi. To pa pomeni, da se moramo na vsej črti odločiti za dosledno akcijo in stopiti »na prste^ vsem, ki kršijo samoupravno dagavorjena merila o razpore-janju dohodka in osebnih do-hodkov. Brez obotavljanja je treba slednje pri grešnikili zni-žata, ker v nasprotnem prime-ru zanje ntmamo praveg-a, ute-meljenega opravičila!
Seveda je tako gledanje ne-sprejemljivo. Zakaj? Preprosto zato, ker bi se mora-li v vseii okoljih, zlasti tam, kjer imajo urejene samoupravne odnose, zavedati spo&tovanja samo-upravnih sporazumov o razpo-rejanju dohodka in delitvj osebnih dohodkov. Z doslednO uveljavitvijo samoupravnih od» nosov bomo morali za vsakO ceno, in to povsod, priti do spoznanja, da je treba vse mo-či usmeriti v to, da ustvarimo dohodek, ki bo omogodil do-sedanjo raven osebnih dohod-kov ali celo višjio.
Tak pristop k reševanju na-stalega položaja nas razumlji-vo ne odvezuje od odločne ak-cdje proti kršiteljem samoupra-vnih sporazumov. Zato je na seji predsedstva RS ZSS pre. vladalo mnenje, da je treba kar se da hitro na tem pod-ročju narediti red in dose6i spoštovanje samouprvane za-kioinitosti. Vse tiste, ka že toli-
ko časa »ribarijo v kalnem«, kratkomalo vsem kroničnim kršiteljem samoupravno dogo-vorjendh m&ril o razporejanju dohodka in delitvi osebnih do-bodkov (največ kršiteljev je pri zadnji »postavki«) je treba pristriči peruti v njib.ovih ne-potešenih apetitih na neopravi-čeno zviševanje osebnih dohod-kov. Kako? Tudi za to imamo recept. Potem, ko bodo o krši-teljih najprej spregovorile sku-pne komisije in ugotovile kriv-do, jih je treba enostavno po-
staviti pred sodišča združenega dela! Le tako bonuo slednjič napravili red in javno pokazall na vse tiste, ki se (o tem ne more biti dvoma), očitno za-vestoo in načrtno ne drže me-ril, na katere so pristali s podpisom satnoupravnega spo-razuma o razporejanju dohod-ka in delitvi osebnih dohodkov. Kaj pa so nezasluženi osebnl dohodki drugega, kakor je ne-kje zapisal komentator, kot fcraja iz tujega žepa!
Ivo Virnik