List 42. Tečaj XXXII. f ospodarske, obrtniške narodil 'Čm. fy RW w'-JJai ■ « V S . v. ? Ù .M ^ - " " * - v * * 0 r Ishajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo íeto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; posiîj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr četrt leta 1 gold. 30 h Ljubljani v sredo 21. oktobra 1874. Ob8 6g: Vibilo živinorejcem Kranjskim., naj pridejo kupit Sufolkiških prešičev Trtna uš (Phyloxera vastatrix) biiža se našim nilnice nogradom ! Nov ukaz o lovstvu. Iz sodnijskega življenja. (Dalje.) Ponudba našim gospodarjem. Gospodarske novice. Male hra- Iz deželnih zborov. Naši dopisi. Novičar. faospodarske stvari. trtna uš vgnjezdila že v druge nograde Klosterneubur- ške Vabilo živinorejcem Kranjskim , pa morebiti tudi Doljno avstrijske in Moravske. V velikem strahu, da ne bi ta nadloga se razširila našega cesarstva, je c. k. ministerstvo naj pridejo kupit Sufolških prešičev Kakor pretekla leta je tudi letos družba kmetijska naj nemudoma pošlje pripravne po vseh deželah kmetijstva z dopisom od 3. dne t. m. kakor drugim kmetijskim družbám, tako tudi naši Kranjski naročilo, može v Klo8terneuburg, iz državne podpore nakupila nekoliko mrjaščekov in da se ondi seznanijo z natoro imenovanega škodljivega svinjic Ang leškega plemena, ,, Sufolško pleme" in jih bode licitando prodajala ki j> znano pod imenom mrče s a in s sredstvi, po katerih bi se dalo njemu v prihodnjo soboto 24 12. dne are tega meseca od 10 dopoldne do okom priti in ga uničiti. Zato je naša kmetijska družba se obrnila do de- želnega odbora ? naj blagovoli brž v Klosterneuburg poslati gosp. Riharda Do laca, vodjo Slapské na pristavi gosp. odbornika Petra Lasnika pod Rož- m vinorejske sole; prosila je pa tudi nikom kakor druga leta. Prodajali se bodo sparoma bota in viteza Langerja, katera kot državna a d j e - gosp. grota Bar- (mrjašček in svinjica) ali pa tudi vsak posebej. dražbo se postavi vsako živinče s polovico cene kateri ga je družba kupila; kdor več dá, ga pa plaćati pa se mora koj. y Na po po- dobí y Ker so Sufolkovci v naši deželi na prav dobrem glasu zato vabimo naše gospodarje žejo po njih. ? ki jih se nirnajo y naj y se- Glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 15. oktobra 1874. mogoce slanca gresta te dni na Dunaj, naj bi se brž ko o imenovani zadevi tudi podala v Klosterneuburg, ki ni daleč od Dunaja. Da je preiskovanje grozovite filoxere na vse strani potrebno zato, da se odvrne neizmerna škoda nogradom Avstrijskim, jasno je že iz tega, daje Francoski dr- y žavni zbor 2. juiija t. 1. veliko premijo od 300.000 frankov zagotovil tistemu, ki pové zoper to uš gotovo pomoč in pa tako, ki se dejansko izpeljati dá. Trtna V (Phyloxera vastatrix*) bliža se našim nogradom! Nov ukaz o lovstvu. Jagd- V štev. 236. „Laib. Zeit." se pod naslovom : „ u /i—me(j drugim nahajajo sledeče opazke: we sen * (lovstvo) doljno-avstrijskern deželnem zboru je vládni za-stopnik unidan naznanil, daje trtna uš (phyloxera), ki » je na Francoskem že toliko škode napravila, se pritenla cesarskih okrajnih glavarstvih# že tudi v nograd doljno-avstrijske deželne sadje- in vi- prosenca predložijo izkaze, kolikor se je med letom v ..... ~ * ' ~ ~~ županijskem okrogu divj a čine vsake vrste po str e- Ministerstvo poljedelstva naročuje župani jam po vsako leto do 15. naj Zato Je ze 29. lilo y in koliko od taiste vsaka opoprek te h ta in pa norejske šole v Klosterneuburg u. oktobra 1873 prepovedano bilo, trt iz Francoskega v naše cesarstvo uvaževati. Vse preiskave učenih mož in skušenih vinorejcev niso dozdaj še celó nic razjasnile, kako se razširja ta «alogo le nekoliko verjetno resiti ? ! Ali se mar J * t* i • t if» • i • \ p + v koliko je vred na?" Mi pa vprašamo: ali je županijam mogoce, ome- pokončevalka nogradov pa tudi ne kako da bi se lovci na lov gredé in iz lova nazaj gredé pri županu mogla zatreti. Vladni zastopnik baron Conrad v dežel- soseske oglašajo, ter mu vsaj lovski plen izka- nem zboru Dunajském je rekel, da po takem deželnemu zujej()?i zastopu ne ostaja druzega nego to , da se ves ta oku- v • zeni nograd vnici y ker po tem je mogoče ustaviti razširjenje velike nesreće. Dostavil je pa baron Conrad svojemu poročilu tudi še to, da je mogoče da se Je Recite: ali se s takimi posli ne mučijo županije prav nepotrebno?! Vstreglo bi pa jako poljedelcem visoko minister-poljedelstva, ako bi županijam naročilo prediaganje stvo * vsakoletnih izkazov: koliko naznanil zarad izkazevanja Ta uš je na tanko popisana in narisana v 1. in 2. potrebnega lesa za kurjavo in stavbě itd. dotičnih poljedelcev od cesarskih gosposk ob koncu vsa listu „Novic" 1873. leta. čega leta ni bilo řešenib, in koliko pritožeb v enaki zadevi poljedelcev svoje soseske pri viših cesar-skih gosposkah še rešenja čaka? Vsled tacih izkazov naj bi sl. poljedelsko ministerstvo si na vso moč prizadevalo delati na to, da se od dotičnih gosposk nemudoma resijo, kajti znano nam je, da se v omenjeni zadevi poljedelci kaj radi od Poncija do Pilata pošiljajo, a vendar svojih upravičenih tirjatev ne dosežejo, nepotrebnih stroškov imajo dokaj, povrh pa še škodo, posebno na poslopjih svojih! V eno mer se čujejo zabavljice, da župani ne storijo svoje dolžnosti, kako so nemarni itd. Ali pa taki obrekovalci ne vidijo, kak o sne naloge se dajejo županom (prevdarite le v tem članku navedeno „lovsko preiskavo"!), in ali gredó ti obrekovalci po cesarskih kance lij ah, da bi videli, kako akte, ki bi se morali hitro rešiti, večkrat celi kupi prahů pokrivajo! Ponudba našim gospodarjem. Približal se nam je čas spet, ko so drevesca zaspala. Kdaj pa je najboljši čas presajanja? Skušnje nas učijo, daje dosti boljše vj e s eni drevesa presajati kakor spomladi. Korošci in Stajarci se mi po pismih zahvaljujejo za dobri nauk jesenskega presajanja, ki so ga v „Novicah" brali. Že prvo leto veliko veča iz-rastejo kakor tista, ki so bila spomladi presajena, če se jim prst in korenine vležejo, spomladi ravno tako hitro ženó kakor tista drevesca, ki niso bila presajena. (Je so spomladi presajena, le malo delajo v prvemletu, ker prst in korenine še niso združene. Zaredil sem prav lepih in močnih drevesic, katera imajo od 6 do 8 čevljev višave, in imajo lepo čvrsto krono, imam jih 4 do 5000 letos za prodaj, najboljših sort: Jablane po 30 kr., hruske po 40 kr., češplje po 40 kr., orehe po 30 kr., češnje po 30 kr., murve po 20 kr., breskve po 40 kr. Pritlikovce hruševe in ja-belčne po 30 kr. Tudi imam prodati cevi za drenažo okoli 2000 sež- njev, ki so narejene z mašino; pri meni veljá seženj 30 krajc. Te cevi so dobre njive vsušiti, uli travnike iz mo-krega sveta suhe narediti. Zato je v jeseni ali spo-mlaili najboljši čas. Kdor kaj želi kupiti, naj mi s pismom naznani ali pa ustineno. \ V Kokrici r,ad Kranjem. Andrej Net.1 (íospoílarske novice. * Zakožni crv (Borkenkdfer) je^ napravil strašno škodo v Surnavi (velikih gozrtib na Ceskem). Pokon-čal je nad 181,000 piugov hoste in nad 1 milijon sež-njev lesá. Rešiti polovico še ostalih gozdov delà kakih 8400 ljudi, ki požigajo okuženi les in nastavljajo drevesa, v katere se požrešni mrces lovi. Zeleti je prav hude zime, da se zalega v mešicih pokončá. Les bo prav dober kup, škoda le, da železnica Pelsensko-Kla-tovska še gotova m. IVarodno-gospodarske stvari. Hale hranilnice. Vsak Čas ima svojih napak in svojih potreb. Doba, v katerej živimo, je doba labkoživosti, zapravljivosti, kakor kažejo žalostné skušnje skoro povsod. Zapravljivosti sestra pa je rev šči na, iz katere se rodí bera-štvo, tatinstvo, vlačuganje in druge spake, ki pokonča- vajo narode. Čedalje bolj zginjajo pri nas Slovenci s kmetij, tujci jih zasedajo. V tacih okoliščinah treba je izrednih pomočkov, da se ljudstvo vabi k varčnosti in zmernosti. V ta namen služijo na kmetih „male hranilnice", ki se lahko povsod ustanovijo, ako se le najde par poštenjakov, ki stvar v roke vzamejo. V tej reči nam je silno ustregel gosp. Wilhelm, ki je to stvar v „St. Ldbte." sprožil. V dolžnost si štejemo, da izvrstni spis Slovencem v resen prevdarek podamo Glasi se tako le. „K najvažnejšim in dobrotljivejšim napravam naše dobe se smejo po vsi pravici prištevati male hranilnice po katerih je vsakemu, posebno po manj pre-možnemu, mogoče, svoje prihranke koristno naložiti in o vsakem Času, kedar jih potřebuje, vzdigniti. Male hranilnice te prihranke nabirajo in posojajo na posestva, vrednostne papirje itd. in na druga dosti zanesljiva pod-vzetja ter priskrbujejo obrtniji denarja, ki bi sicer mrtev in brez haška po škrinjah zaprt ležal. Vsakdo tedaj lahko razume, zakaj da so se hranilnice od časa svojega početka v drugi polovici prejšnjega stoletja, posebno pa v zadnjem času, tako obilno pomnožile in po-vzdignile. Iz spisa: „Avstrijske hranilnice", katerega je dala Dunaj ska hranilnica lánsko leto na svitlo, po-zvedamo, da je v našem cesarstvu brez Ogerskega vseh vkup 211 hranilnic z vložením kapitalom od 341 miiijonov in 135.125 gold. Med hranilnicami jih je 32 na Stajarskem bilo, v katerih je 41vmiljonov 273.266 gld. vloženih. Sploh zavzema naša Stajarska domovina v ti sostavi prav častno mesto ; njena naj starej ša hranilnica, katero so 25. maja leta 1825 v Gradcu odprli pod imenom „Stajarska hranilnica", je bila šesta teh ko-ristnih naprav, in zneske pri nj ej vloženega denarja pre-segate le samo Dunaj ska in Pražka hranilnica. Ce pa število hranilnic s številom prebivalstva primerimo, gré Stajarski deželi prvo mesto med všemi deželami našega cesarstva, ker že na 35.353 glav jedna hranilnica pride. Te številke so iz leta 1871, od katerega časa pa se je število hranilnic in pa tudi vložnine pomnožilo. Koncem 1. 1873 se je število hranilnic na 259 povzdig-nilo in vložnine na 482 miiijonov 760000 gold, po- višale. S tem so dosegle višino, kakoršno le število angleških hranilnic prisega. Ta visina poprečnih vlož-nin posameznih vložnikov je sedaj v Avstriji viša od vseh drugih dežel, kajti vložnine je toliko, da spada poprek na vsakega vložnika blizo 40 gold. „Stajarska hranilnica" je imela koncem leta 1873 vloženega denarja vsega skup 19 miiijonov in 918.662 gold, proti 13 mili-jonom 263.107 gold, v letu 1871 ; pri srenjski hranilnici v Gradcu se je vložnina od 5 miiijonov in 955.496 gid. v letu 1871 povišala koncem lanskega leta na 7 miiijonov in 823.941 gld. Pa kljubu temu velikanskemu vspehu se daj o naše hranilnice še raznovrstno popolniti in posebno povdar-jamo, da je želiti, naj bi se prilika vlaganja kolikor mogoče polajšaia in bi se celó mali zneski prejemali. Večina hranilnic, kolikor je saj nam znano, ne sprejema manjših vložnin od 1 gold, ali 50 kr., le Miko-lovska na Moravském sprejema tudi po 10 kr. Ce se pa tudi taki nizki zneski sprejemajo, postane korist hranilnic še le prav občna, posebno če hranilnica ne čaka, da tišti, ki hoče hranjevati, dolgo pot do nje naredi, ampak da mu nasproti pride in mu tako stvar zlajša. To se pa more zgoditi, ako se nabiralnice ali nabiralni kraji Lapravijo. Izvrstno napravo, kar se tega tiče, imajo na Angleškem. Tam sprejema vsak poštni urad pod državnim poroštvom vložnine v hranilnice in izplačuje na pobotnice vložnikov brez ozira, ali se je vložnina pri ravno tem poštnem uradu vložila ali pri katerem drugem. Takih poštnih hranilnic je bilo leta 1871 nič manj kakor 4335, in pri njih se je nad 170 milijonov gold, vložilo, poleg 489 navadnih hranilnic, pri katerih je vloženi denar število 388 milijonov gold, presegel. Pred nekaterimi leti se je tudi pri nas zeló govorilo o napravi takih poštnih hranilnic, ali ostalo je pri besedah o njih koristi po časnikih, in kakor se Zabavno berilo. zdi tudi takratnega ministra kupČije nacrt se ni izpeljal menda zato, ker je bil federalistiČDi minister ScháíFie stvar sprožil. Na Virtemberškem so krajna ali mala hranilna društva vstanovili, ki so v krátkém času svojega obstanka prav srečen vspeb dosegle. V okraju Ehingskem, ki šteje 25.000 prebivalcev, so se po vseh , srenjah taka hranilna društva vstanovila, ki so v prvem štarico, tedaj ne sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Aléšovec. IL Poštarica na Prelazu. (Dalje.) Od poslov ni nič zvedeti. Prvi hlapec je vozil po- polletju po svoji ustanovitvi od 1. januarija do 30. ju- vé ničesar, drugi so pazili ničesar, le pastarica leli spali in niso za- , katero so ponoći zobje bo- nija t. 1. že 5664 gold, vloženega denarja skazovala, ki leli, se spominja, da je slišala proti polnoči nekoga bi brez teh društev javalne v hranilnice bil pritekel. odperati hišna vrata, ki peljejo na dvorišče in so navadno zaprta. Vendar ne more za gotovo vedeti, ali Ta društva stoje s hranilnico celega okraja v zvezi in razpošiljajo nabiralcev, ki na mesec vsaj enkrat pri jih je odprl ali ne, ker so jo zobje prehudo boleli. Dasiravno ni bilo veliko vsaki hiši poprašajo in vložke od 10 krajc. do sprejemajo. Viši zneski od 1 gold, se morajo niku hranilničnemu, ki je od društva za to postavljen, poštarica, hlapec in gold, blagaj - kar m Kjuv v , xvcix zvedel, se mi je vendar važno zdelo, ekspeditor, kakor sem po pasta rici kajti vrnivša se tudi drugi lilapec, odrajtovati. Viožniki dobijo za vsako storjeno vložnino ki je přišel pomagat prvemu pri izpreganji, so našli eno ali več mark, ki so od okrajne hraniinicc podpi- sprednja vrata odprta in ključavnico odtrgano, zad-sane in v dokaz svoje pristojnosti in veljavnosti s pe- nja pa so bila zaprta kakor zmiraj. Natančno pregle- čatom dotične hranilnice potrjene. Te marke se morajo dovanje zadnjih vrat je res pokazalo, da so bila pred potem v markino knjižico, katera se vložnikom za- kratkem odprta, ker so bile smetí, ki so se pod njimi daje, prilepiti, kar za začasno pobotnico veljá. ste nj Nabira vsakega meseca se brž hranilnici odrajta odprta, ker nabrale, odrinjene j pri v vežo, dekla pa je zadnjikrat proti večeru pometala; ko bi bile smeti že po dnevu tam nji na imé krajnega hranilnega društva vpiše in od ležalevbi jih bila gotovo metla pobrala, prvega dneva bližnjega meseca tekó obresti. • Ja" nuanjem vsakega leta zaračuni hranilnica obresti, ki na Ce so toraj hišo, zakaj tolovaji, eden ali njih več, prišli tù v niso šli tu zopet iz nje, zakaj so ođtrgali celo hranilno društvo kakega kraja spadajo in jih po- ključavnico pri sprednjih vratih in skoz te všli? Kajti tem blagajniku društvenemu odrajta. Ta pa vse markne toliko sem opazil, daje bila ključavnica po znotraj, ne knjižice, ki so v rokah vložnikov, zbere in prenese po zunaj stojećem člověku odtrgana. Zakaj so hudodelniki teh vratih, ko bi bili skoz zadnja brez truda in na tihem lahko všli, ka- markab skazane vložnine v drugo knjigo, „računska še z veliko silo trgali ključavnico pri knjiga" imenovano, v'kateri se tudi večje, neposredno pri krajném blagajniku narejene vložnine vknjižujejo. kor so bili prišli? Na podlagi zapisanih vložnin v računski knjigi se zra- To je bila meni prva zastavica, na katero sem čuni znesek < bresti, ki gré posameznikom vložnikom in pripèl prvo poizvedovanje in od katere rešitve sem pri- uum ziiesoK < oresu, ki gre posamezniKum viozniKom m pripei prvo poizveuovanje m oti ki ga je hranilnica krajnému društvu izplačala, kateri čakoval prvi sled hudodelnikov. se ali brž izplača au jjest u«iju ua uuvu uckUjCéi. v auaiíilivj, |iicuivaii/cy moc ut um/ nivy v g»^ ůvtutuj zj v ai i aj., katere so se pri krajném blagajniku neposredno nare- katerega sem tudi poklical in prašal, ali ima do koga tíile in tište v računski knjigi se morejo vsaki čas ali kak sum, je bil ves ob pamet, in tako sem najprvo dal ali pa dalje na novo naloži. Vložnine Od prebivalcev hiše ni bilo niČ več zvedeti, ženin žandarjem ukaz, da gredó iskat po okolici kakaga sledů. ^ 1 a ^ à 1 ^ » # po- Predno odidem, pokličem še župana vasi, da bi mi vedal, če je v vasi kak člověk ki bi se mu zmozen deloma ali cele pri hranilnici vzdigniti, pri kateri priliki se mali znesek za nabiralne stroške odtegne. Kakor se iz tega popisa vidi, imajo kr ajna hranilna . w*«*, ,^ . ■ ~ društva namen, da se po njih vlaganje, kolikor mogoče, zdel tega hudodelstva. polajša. Tako se marsikatera desetica in v daljnem „Pri nas ga ni nobenega", mi odgovri, „bil je pac času marsikateri goldinar, ki bi se bil za domišljene nek vlačuga pred par meseci tu, ki se je klati! brez potrebe ali v krčmi po nepotr^bnem potroši!, hrani, in delà okoli, pa smo ga odgnali v njegovo domovino. Pa mirsikdo, kateremu je pot v hranilnico predolga in pre- še o tem ne verjamem, da bi bil kaj tacega storiti sitna ** - - ~ « * -- u , se varčnosti piivadi. Ravno pri n&s, v ljubi Sloveniji, kjer ljudstvo lah- mogel. „Ali je bilo pri vas in tù v okolici sploh znano, koživno in lahkomiselno tako malo na varenost misli, da ima poštarica veliko gotovine doma hranjene ? „vpra- vsaj dosti manj, kakor pa drugod, in kjer jih tisoc in tisoč v nesrečno loterijo stavi, kar se res nikdar ne šam dalje. Hm! Govorilo se je že sem ter tje o njenem bo y A-i UOi XŠ\jll\J X KJ l t i A J KJ OtC* V J j ià Cl l OC ICO 1J iJtklÁCkl UU jjXllll ; KJ V KJJ. 1±\J OU JU OUU1 tUl 11 v \ more dosti glasno grajati, tor živo želeti in zahtevati, gastvu, pa ljudjo take reči radi prevpijejo (i da država loterijo vendar enkrat od pravi neobhodno potrebno, da se y se nam zdi Koliko so jo cenili?" nadaljujem jaz, da bi pri- županovem na naprave, bi se vlaganje v hranilnice kolikor le mogoče Krajna društva, kakoršna so v Virtemberškem, bi mogla „---— — marsikateri goldinar, ki se sicer lahkomiselno in lahko- nekoliko zadolžena cl JULI O KA l ^O.VlilWJ O KJ JU V/UAA1AA • AA C* UA CAi 1J IA J U AAA JC]f * katerih meril to, kar mi je poštarica povedala, z odgovorom Kakih 10 tisuč s hišo in posestvom vred ker Je Le 10 tisoč prašam zavzet saj je toliko in verno zaigra ali zapije, kot zaželeno pomoč v sUi Iju- „ dém prihraniti in pijančevanje odvraČati. Do vseh prijateljev našega ljudstva posebno po deželi se toraj obraćamo s prošnjo: naj te naše besede prevdarijo ia o tem premišljujejo, kako da bi se krajna bila večkrat v denarnih zadregah, ker sem jej še jaz hranilna društva v življenje spraviti dala. čez gotovega denarja imela upan se nasmeje in reče No, no, malo manj bo. Jaz to dobro vem da je i mi Slov. Gosp. marsikaterikrat kak stotak posodil. Ravno zdaj imela vrniti 300 gold. Če bi bila imela kaj gotovine v * hi denarja/ si, oi gotovo pri meni in drugih íjudéh ne bila iskala i Morda ni hotela prodati obligacij in drugih de- bivalcev Belepeči glede naprave dovozné ceste h ko-iodvcru v Ratečah, prošnja grajščine Sneperske izvršitve servitutne odveze v narja vrednih listov!" 9 nagle za pospesevanje Sneperskih gozdih, prošnji Konjiške potem eat- u ' » » « Kyao^ui. OQ.1U gvuuiLL , L uguji il. u u j 1 O a U J pUkQUi U O li t Obligacij?" se čudi župan. „Kje pod milim Bogom iamberske občine, da bi se cesta od Litijskega jih bo vzela? Pred štirimi leti sem jej jaz v mestu mostu čez Ponoviče do Save in skoz Mosenik po Kr- zadnje zaměnil za gotov denar, zdaj ni imela ne ene." nici skoz Šentlambert do Zagorja odločila za okraj no kar mi tù pravite? Opomnim cesto, in prošnja Gorjanske sr en je gledé odpisa dav- r\i-»rJ o r\ r» i r» .i r» i ( C Î-— M ^ _____^ _ J ^ M . iZ ___- X_____ - J__I___ _ _ •___¥ ? ,,Je li to vse res, vas, da vam bo na to morda priseči. kov ter razdelitve gozdov; íinančnemu odseku se izroči „0, vsaki trenutek brez pomislika. Ce kdo pozná prošnja upravnega odbora podpiralne zaloge mi je vse zau- slovanskih vseučiliščnih dijakov v Gradcu njene razmere sem to gotovo jaz ker pala, predno je přišel ta poštni ekspeditor v hiso. Zdaj za podporo. se me je jela bolj ogibati ; kedar potřebuje denarja ; se og asi pri meni. a Potem je Peter Koz 1er položil svoj mandat kot ud c. kr. deželne komisije za uravnavo zemljiškega upanova izpovedba me je zavila na drugo pot. davka; dr. Costa je interpeliral c. k. vlado gledé re je poštarica me nalagala? Zakaj je rekla, da jej šitve neke pritožbe Bistriških kajžarjev v Pia- Je vkradenih čez 12.0 X) gold, v denarju in obligacijah, ninskem okraji zavolj tega, ker jim Šneperska grajšina Konec mojega premiš- vkljub veljavne dotične razsodbe ne dovoli les za kup če ni imela ne teh, ne onega? ljevanja je ta, da se mi krčmarica sama sumljiva zdi. čijo izvažati iz grajščinskih gozdov. Ta sum raztegnem tudi do ekspeditorja, kateremu je zastopnik c. k. dvorni svétnik vitez Widmann bila poštna kasa okradena. Dalje je vladni odgovori! tej bi bilo moralo res na interpelacijo grofa Barbota zarad gaanja nekaterih 6800 gold, biti, to je bilo razvidno iz zapisnikov, če so novincev po žandarjih v Krškem okraji, ter je opravî- bili pravični. Da bi ne bila hči poštarice umorjena, bi čevai dotično postopanje; odgovoril je tudi na interpe- si bil to reč hitro skup zložil in oba, ekspeditorja in lacijo dr. Coste gledé odpisa davkov v Bistriškem okraji brž sabo vzel ; al ker postarico, dokazano po pričah, mi je neverjetno, skoro nemogoče zdelo. ? sta bila, kakor je bilo dva dni in dve noči od doma, se v tem smislu, da se zdaj resite v pričakuje od c. kr» ministerstva; kar se pa tiče v tej interpela- finančnega Bolj verjetno se mi je to-le zdelo : Poštarica in iskuje. eiji navedenih nepostavnih izvržeb, se stvar zdaj pre ekspeditor sta se hotela polastiti poštnega denarja. Na- Na interpelacijo po3l. Pakiža gledé preložitve tur- jela sta toraj nekoga, da vkrade kaso in polomi tudi jaške ceste je deželni glavar razložil stanje dotične po drugih siirambah ključavnice, in na ta način odvrne obravnave z dostavkom, da zavolj preobilnega druzega sum od nju; sama pa sta šla nalašč od doma, da bi nujnega posla deželnega inženirja ni bilo mogoče y se nihče ne mogel ju dolžiti. Tako delajo skušeni hudo- dognati obravnavo, da se pa zdaj brž bode poprijel za-delniki. Pa saj poštarica gotovo ni skušena hudodei- devnega delà, če bo le vreme za to ugodno. — Potem se stavbě nega reda ki se takoj izvolijo, nica morda ekspeditor, o katerem ni nihče nič vedel, vladna predloga z nacrtom AJ.J.^0, , 1JU<7A ^t«, , v. »u.tvivu, u. ».v ^ f T » c* VA U W» « od kod je přišel in kdo je. Najeti tat se je připlazil izroči posebnemu odseku udov tiho 1 *v • hisi odprl s ključem , ki mu ga je krčmariea namreč : vitez Langer, Kotnik, Kozler, Obreza, Braune, prej dala, zadnja vrata in hotel svoj posel tihoma opra- viti. Najbrže ga je pa Dora slišala bi pogledala, kaj je, in tat ) ) boječ se, da priznala luč 7 da bi vitez Ganboldi, Deschmann in pl. dr. Schrey. Dalje je obveljal vladni nač rt postave o brambi Jugovic, v • i • cih jo je potem napade 1 in umořil. ga ne zasa- po Ij s čine, ki ga priobčili bod a mo pozneje ; se Tako sem si jaz razložil vse to, braîci bodo Je računski sklep deželnega potrdil zaklada in vi- njegovihpodzakladovza 1. 1873 (dohodki 6-11.006 deli, koliko sem uganil. Da sem o krčmarici tako gold. 32 kr., stroški 611.183 gold. 73 kr., skupno preslabo mislil, mi ne bo nihče za zeló vzel, ker sem bil moženje v konečnem čistém znesku denarne vrednosti preisko valen sodnik in tak o nikomur nič dobrega ne misii. 1,011.960 gold. < 9 kr.), in proračun deželno- kulturnega zaklada za leto 1875 (potrebščina 5507 Ko se je v m »ji glavi vtrdil sum do poštarice in gold. 35kr., dohodki 862 gold. 24 kr., primanjkava njenega ekspeditorja , dam dvěma žandarjema povelje, 4645 gold, da se iinata noc in dan, posebno pa še po noči, držati blizo hiše, dokier ne pride drugo povelje; na noben način pa ne smeta pustiti ne li" kr. y ki 3e bode pokrila iz lastnega tivnega nega dežeino-kulturnega zaklada). odbora, da bode c. r ak Poročilo dežel-finančna prokuratura izto-ekspeditorja žila zaostale deželne přiklade na vžitnino je dalec od doma. Ce bi pa še kaj posebnega zapazila, deželni zbor na znanje vzel, potem pa naročil dežel-imata nemudoma meni poročiti. poštarice, ne To sem storil zarad tega, ker pozitivnih ali dejan- nemu odboru, da naj vnovič prevdarja 7 naj se vpe Ijejo prikladi deželni na pivo in na žganje, ia * v, -—-----—o f — r----------- — j— r -- _---- ---r - —--o skih vzrokov in d »kazov še nisem imel, da bi bil po- o tem poroča prihodnjemu deželnemu zbora, štarico in ekspeditorja naravnost prijel in sabo vzel. Po toči zadetim občinam na Dolenskem se je do Ko sem vse to opravil in vredil, se odpeljem s ko- volilo 5000 gold, podpore z dostavkon , da naj deželni odbor c. k. vladi izreče željo, da naj bi se za ta denar misijo nazaj, -----— —------ ------------ -----— -----------—— —j ~ — — —---7- kak sled, ki me pelje do hudodelnika. Da vso noč nakupilo semena, ki naj se razdeli o spomladi. Prošnja nadjaje se, da morda že drugi dan dobim 7 nisem očesa zatisnil, si vsak lahko misli; osoda krasne okrajno-ce3tnega odbora Planinskega gledé podporniue gorske rože in pa premišljevanje, kako bi zasledil hu- za cesto od Bloškepolice do Rakeka se izroči dodelnika, mi ne pustita zaspati (Dalje prihodujiČ.) deželnemu odboru v rešitev , narodno - gospodarskemu dni deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. seji 8. oktobra je dobil grof Barbo odpust za potem so se narodno-gospodarskemu odseku iz- odseku pa poročilo deželnega odbora gledé deželne pod pornine za uravnavanje Save in za stavbě v bran Savskih bregov pri Krškem. KoneČao se je sklenilo, cla se ves deželni zoor v Komite Konstituira v pretresovanje obravnave gledé naprave niže kmetijske da s ves deželni zbor v komité konstituira sole* seji 12. oktobra se narodno-gospodarskemu U UUl I ^ VJ LVs LU OVJ» OV liai UUUV guo^/uuai OCk^UiU V^ugwau \J • C^Jl a«^« V^WVVIC* UU uuiuuuu ^VU^WVA^I^^V.^ ^ ročile sledeče prošnje, namreč prošnja obrtnikov in pre odseku izročé prošnje obcin v Bledu, Jesenicab t Begnah, Breznicah in Lescah gledé odp dav strata Ljubljanskega, kateri namerava nekatere pre kov in uravnave zemljiškega davka, odseku za kmetij- membe v náčrtu stavbeneg d Fr. Rud sko šolo se terim svoje posestvo za kmetij sk dopis Antona Smole iz Grma, s ka- položí mandat kot deželno odborni namestnik in dr. P ponuj 135.000 gld.; finančnemu odseku se izročí prošnj i za vpo- klukar interpelira c. kr. vlado gledé brezpogojnega blagá na Rudolfovem v kojenega učitelja Škraberja v Zatičini za podp in prošnjo občine v Dragi zavolj odpisa davkov; seku za stavbeni red se izročí dopis mestnega magi- za leto 1873 tako od sprejem kolod vo čunski sklep b Ljublj i n klad Dalj so se potrdili r a Dohodki : Stroški : Kranjskih t Premoženje konec 1873 v imenovalni vrednosti Zakl a dijaških ustanov 26.152 gold. 35 Zaklad aekliških ustanov Zaklad za Saurau-ove maše Glavar jev zaklad Zaklad učiteljskih ustanov Zakl a sirotinskih ustanov Zaklad ilirski za slepe..... Zaklad cesarice Elizabete za invalide Muzejski zaklad....... ^Zaklad postojnske jame za invalide Trevisini ev zaklad za invalide . . Kalisterjev zaklad....... Holdheimov zaklad za gluhoneme "Wolfov zaklad za gluhoneme . . . Metelkov zaklad za invalide . . . ÍJstanova Ljubljanskih gospá za invalide štev. Ustanova Ljubljanskih gospá za invalide štev. II........ Dr. Lovro Tomanova ustanova . . Engelshauserjeva ustanova za uboge plemenitnike....... Baron Flôdniggova ustanova za slepe 5.710 1.280 218 8.657 1.652 21.692 564 177 2.138 64 144 7.674 2.438 951 64 80 645 421 1.491 ?? ?» 97 ?» 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 Skupaj 95 V 72 i 16 is v; 59 58 91 68 y 28 87 y, 93 42 841/ 90 27 84 73 82.223 gold. 28 kr. 2 ?» 2 ?? 77 <2 ?? ?? ?? ?? 2 ?» 77 2 77 77 77 2 ?? 77 77 77 77 77 kn 24.836 gold 1.268 „ 214 „ 9.021 „ 531 „ 22.297 „ 77 77 77 77 77 77 163 177 1.699 45 116 7.674 705 9ôl 45 60 344 289 1.456 1.507 ?» 77 77 77 77 77 77 77 1 76 73 351 ' 93 38 75 •i 64'/a »? 79 65 99 99 85 99 ?» 87'/, 77 ?? 72 99 ?? 24 99 99 33 97 gold. 88'/„ kr. 97 45 % 9t Po neki majhni debati se je potem sprejela postava . 45. in zdaj. Ce peticija trdi, da imajo učitelji na Kranjskem zavolj odpra^e učnine in prenaredbe §§. 45. in le po 400 gold, na leto, to ni resnićno, kajti od 223 46. deželne postave od 29. aprila 1873; bistveni učiteljev dobiva 12 učiteljev po 600 gold., 65 po 500 kratek zapopadek te postave je ta, da je šolnina na gold. ? 36 po 450 gold, in le 110 učiteljev, toraj manj vseh ljudskih šolah Kranjskih razen mesta Ljubljan- ko polovica, po 400 gold, na leto. Ce peticija trdi, da skega odpravljena, potem da je dolžnost šolske občine, za šolo ni koristno, ako učitelj si kake postranske zasole zidati, zdrževati in dajati jim notranjo opravo, javo, druge stroške kur- služke iskati mora, govornik pravi, da temu ni tako„ osvečavo, snaženje šolskih sob in učna sredstva; kajti če učitelj, ki ima kakih ^ tf X « n X ^ m m m^é^. I m w X* I ^ m I rt rl ^ ^ tfl ^ J ti ^ ^ A "1 /I t^ 11 A flř4\ áT\ t\ f^O TT I 1 ur na dan v soli opra- plaČa normaino-šolski zaklad , če pa ta še kaj druzega opravlja, kar se strinja z njego- prihodkov nima dovolj, je napraviti v ta namen poseben vim stanom, na pr. če privatno deželen přiklad na neposrednji davek. Da se nor- deljah orgla ? zavolj tega ne bo podučuj de sola e. ali ce ob ne- 9 prav nič trpěla 9 bode zgubil ljubezen mladine, in so- in alno-šolski zaklad vsaj nekoliko pomaga gledé nje- pa tudi učitelj ne govih silno velikih břemen, se je potem tudi brez po- seská ga bode vendar le še spoštovala. (Dobro-kiici ) Ce sebne debate sprejela postava za uravnavo přines- učitelji nekoliko časa plače svoje niso dobili redno kov iz zapuščin v normaino-šolski zaklad, storilo se je zdaj vse, da se tem v okom pride* Potem V kratkem omenjeno, ta postava namerava da je po se pa tudi pomisliti morajo razmere te, da je spodnja ▼ ui aiav/iii uui^ujuuu ^ i ck ^uoia > ck uaiii^ia v a ^ vacm j/v/ ov iuui "i^íwjv ammujv« w j jv «j/v 1 gold, plaćati v normaino-šolski zaklad , če zapušcine Avstrijska najbogatejša dežela cesarstva, med tem 9 ni na 500 gold ; pri zapuščinah nad 500 do 1000 gld. je Kranjska skoraj najbolj uboga, ko da je na Avstrijskem leta po S:0 krajc. od vsakih sto goldinarjev, pri zapuščinah vse veliko dražje kakor pri nas. Sicer je pa še nad 1000 gold, do 5000 gold, po 25 kr., nad 5000 gld. preteklo, odkar so se plače zistemizirale našim učite- do 10.000 gold, po 30 kr., nad 10.000 gold, do 20.000 ijem, toraj konečno vitez Langer nasvetuje, prošnjo letos gold, po 35 kr. od vsakih sto goldinarjev in tako na- ne vslišati. — Vit. Gariboldi je spodbijal ta predio prej zmiraj več. nasvetovani nacrt postave o davščinah za javne ljudske Zdaj je přišel na vrsto od Obreze in nasvetoval, da naj se učiteljem, ki imajo po 4CO gld Cf Of sole, ki pa se je izročil deželnemu odboru s tem da plače še 100 gold. dodá. Potem se je dr. Zarnik, kijev svojem govoru pravo zadel. , glavni oglasi! naj stvar dobro prevdarja in o njej poroča v prihod- povdarja, zakaj imamo vendar-le državo njem zborovanji. Oa namen države je: sola, policija in komunikacija in ravno Konečná točka te seje je bila peticija društva zato se ona malo briga, dežela naěa ne more toliko pia učiteljev za plače take, kakor jih učitelji dobivajo čevati, kakor Avstrijska; če je prošnja učiteljev opra- na spodnjem Avstrijskem. čevalec vitez Langer v imenu šoiskega zal obširnem govoru je poro- vicena ? naj pa država šole tudi kaj podpira; najpred odseka doka- moramo skrbeti, da bode naš kmetiČ v srajci in v hla-da se prošnja vslišati ne more , ker bi dežela v ta Čah hodil v šolo, potem se bo še le učil (pohvala na levt), snamen na leto 50.000 gold, več potrošiti morala, kakor koliko država potroši za vojake! naj dá nekoliko tudi m za sole in imela bode dobro vojsko. Našim učiteljem oni so z manjšo plačo zadovoljni, in so gotovo toliko sa duit/ , íu imtia uuui^ uu ui u vujotvv/. naoiui uui lcij cixi ljudskih šol se pa tudi treba ni toliko učiti, saj niso učeni profesorji viših učilišč, in potem bodo če učitelji gredó iz naše dežele, to ne storé t da zamorejo v ljudskih šolah podučevati ; to, kar primerne; vitez Gariboldi nasvetuje, bi znašalo 12.000 gold, ali čila 7 ampak zavolj tega y ker se ne germanizacijo ali ponemčevanjem ? tudi daj iavolj pla- la/10 70 na neposrednji daveK , ali more dežela še to trpinčiti z breme prevzeti? mislim, da učitelji sami ne bodo tega l3/-- H na neposrednji dav ali more dežela še to govornik je trdili. tem pa ne rečem , da naj učitelji ne dobodo mnenja viteza Langerja, da naj se učiteljem pripuščajo kakega poboljška; vsaj potrebni učitelji dobodo podpore, postranski posli, na pr. posel občinskega tajnika, je prav pošteno in kar učitelj lahko opravlja, le sole nikakor ne zanemarj se ve kar da j veliko olj 7 ko zbudilo je pač ploh in v sedanjem proračunu se nahaja v ta namen 5000 gold, za take remuneracije. (Pohvala.) Se ve da sta Deschmann in dr. pl. Schrey za- v deželnem šolskem svetu šolski inšpektor Pirker predlagal napadala dr. Zarnika in dr. Bleiweisa y y da 3e neki teli na Vi zastonj y vrnila sta jima krepko, tako da je pri glasovanji odse pavskem moral odpovedati poslu občinskega tajnika, kov predlog obveljal in tudi Zarnikova resolucija, kakor kak drug učitelj bi bil lahk tajnik y vedeni učitelj naroden , je Pirker predlagal deželnemu šolskemu svétu, da se posel občinskega tajnika ne strinj s poslom učitelja. Temu nasproti pa dr. Zarnik konečno predlaga resolucij al ker je bil na- smo že omenili, Gariboldi ev nasvèt pa se je zavrgel. to y Deželni zbor Kranjski je v petek 16. t. in. deželni zbor naj izreče, da se zvečer ob 10. uri končal svoje zborovanje. Sesija je posel občinskega tajnika šlaga z dostojanstvom skega stana, kar je pri glasovanji tudi obveljal Potem sta c. lag s telj bila sicer kratka, al jako jako važna, kar se deloma že iz dosedanjih poroćil razvidi, in kar se pokazalo vladni svétnik K in dr. R bode zlasti iz obravnav 10., 11. in 12. seje dne 13. 7 lucij podbijala odsekov predlog in dr. Zarnikovo reso- in 16- oktobra. Ravno zavoljo te važnosti pridržu- jw, dr. Razlag zlasti je podpiral viteza Gariboldi-a. jemo S1\ prihodnjič poročati obširnejše; danes navajamo Dr. Bleiweis je v obširnem govoru podpiral pred- izmed najimenitnisih obravnav le razpravo o pogodbi med državo in med deželnim zastopstvom Kranjskim gledé uravnave razmer države k zemljišno- log šolskega odseka ; peticijo, je bil ta, da lansko leto zbolj eden vzrokov, da so učitelj |/VllkV»JV^ jv iMj UMI AMUOUU 1VIV £J *J V/1 J O C* LI VJ plSC6 Dfikft' J ~ O -------~ J teri učitelji mnogo mesecev niso dobili, a tega so bili odveznemu zakladu na Kranjskem, razgovor o interpe- laciji grofa Barbo-a gledé uravnave zemljiškega davka in dotično obravnavo o 2 zadevnih prošnjih, po edino nnančni adi krivi vdarjal, da je dolžnost d y dl Zarnik dobro po za poduk tudi kaj sto riti y mi smo odpravili šolnino na ljudskih šolah, borno tem razpravo zavolj kmetijske šole Dolenjskein . . . . ^ . J r i i ř r vi rn w vi ^ i • j i • v viděli ali bo vlada to storila na srednjih šolah ▼ iUVIi UU MV fXV%V4CV V\J OW1 l&C* OI^UUJIU OUlClLi j 20 gld« O ~ * " ------- ------~ ' 7 I-------------I------ mora vsak šolnine plačati, ki čez prag realke ali gim- 0 peticiji učiteljskega deželnega shoda o pravici kraj-nazije stopi, ali ni to horenden davek. Popolnoma kri- šol s k ih svetov, predlagati kandidate za uči- gledé L o š k o-T ržaškeželeznice, pa tudi še razpravo vičen pa je ta davek, če se pomisli da ▼ jWH jv vi« ivoj V/V> ou ^jvuuâouj ua mora j.« ^u* —j— -------- ------ —---j—/ — —■ — lovico 1. leta vsak učenec, bodi si berač ali bogatin, da bomo prihodnjič poročali bolj na drobno. po teljske službe. Kakor omenjeno, so stvari tako važne ; plačati. Sklicevalo se je na druge dežele, vitez Lang je že o tem nekoliko dobrega spregovoril; poglejmo na Goriško V4U110CW, U« «UV, J-VVJl UO, čujejo učitelja morda še na Istro Pruski list od vedal Koroško in Šalcburško oktobra t lab ej od nas y y povsod imam neki to nenadoma. Deželni zbor Tržažki. Naš deželni zbor je prav jalovo zaključen bil in Ker se ni se v Novicah" nič o Trža v kako država „der Staat der Cultur und Intellig okah, Vara bom po- škem deželnem zboru bralo, hočem malo črtic njego- par excellence" učitelje plačuje; saj Avstrij Prusko in kakor Pruska gode, tako Avstrij gleda vega delovanja navesti na ada Kakor je znano, je lansko leto bila zadrjja seja de- želnega zborovanja jako burna in skandalozna Prvosednik govorniku na tem mestu preseka besedo, znani slavojedec Herm et je prinesel v zbor nek nov , da v Avstriji ni tako, a dr. Bleiweis ga izvrstno volilen red, s katerim bi se okoličanom volilna pra- kajti ces zavi ne ter izreče, da v Avstrij tak kakor so na Pruskem, kajti ne dá se tajiti postav f» yy konfesionsloze" šolske in d r u g da so nase vica vzela podtakniti je hotel okoličane med mestne razrede in tako bi bili v manjšini. Lani je njegov pred- Pruskih ponarejene. Na Pruskem ima verske postave po log že v prvo na jako hudo skalo priletel in se popol- 1929 3673 telj med 6526 6197 3756 7) yy yy yy )7 » yy yy yy yy y yy yy yy yy yy yy yy 50 100 125 150 175 vQO 100 tolarj 125 150 175 200 250 300 yy y> yy yy yy noma razbil. Letos ga je zopet scimpral skupaj in ga nekoliko olepsanega v zbor prinesel. Baron Pascottini, akoravno Lah, pošten in pravičen mož, se je podal prvi proti zmaju, ter ga hudo oklestil, kajti dokazal je y da to bila bi velika krivica za okolico > on bo temu na- sproti giasoval in vedno nasproti stal. Gosp. Nabrgoj se je tudi oštro proti predlogu postavil in rekel po novi postavi y ,Ker » „ ,, ^uu-yw ,, pu uu v i pusta, v «, ako ob veljá, ne bo mogla okolica svo- tedaj 32580 učitelj ev ima počez še manj kakor 200 to- jih zastopnikov imeti, zato se izrečem v imenu volilcev larj y to je manj kakor 300 gold. In to je država proti vsaki prenaredbi volilne reforme; okolica ne bi der Cultur und Intellig rekel, da nam odhajajo učitelj mam tega strahú, saj je dokaz čani. Ijenj dost dražj in če imajo morda Vladni namestnik je pripoznala nobene postave, katero bi jim ptujci brez v druge dežele, jaz ni- njenih zastopnikov dali, in da on tudi ne more biti porok ; in če nam poidej bolj ka&o so drugod pl za mir, ako bi se kaj takega přiměřilo ker to , je pa živ- bi silno razdražilo ljudstvo." Poslanec Nadlišek pravi, telj i, saj imamo dru da se sklada v deželi in to so naši duhovni (pohvala) s svojim predgovornikom y in se izrazi v šol st v o gré gotovo rako y nase imenu svojih volilcev, kateri le po domačinih zastopani tem dovolj tri Duhov pot y kar zatisniti oči pred akceptirajo veljavo postav, nikakor pa po zastopnikih 7 se odteguje šolstvu, občine so neza- katerih niso oni zbrali. Dr. Wittman, Burgstaler y učitelj ker su pred enega plačevale, plačujejo zdaj in rja in meznarj drugi so se Tirolskem je šol- Vladni komisar dvomi krepko potezali za pravice naroda. da bi mogla vlada kaj takega • w ^ ^ " " " -J 7 j ^ VfJ UMIJU« Jkl X XI VIO IA U «LU j V UVI f 1C4UL11 IX U * a i l Cl ± U ¥ V I J i l y uc% KJ1 ULi \J gld V X C* VA C* X^. WJ 1 stvo na najviši stopinji, tam imajo čez 2000 šol, skoraj potrditi, kar je nasproti vsem principom. Ta izraz via-vsaka občina ima šolo in večidel eo duhovni učitelji ; dinega komisarja je napravil hud vtis v lahonskem ta- boru, kajti Herm et je precej rekel stonj, ? kakor on sprevidi; treba je čakati časa, da bode boljše solnce sijalo. Le počakajte še eno ali dve leti, potem bode že solnce drugače sijalo, toda za vas nikdar već iz cenita! brez kompromisa med strankami dognati, nasvetovalo se j e ,■^■^^■■■■■■H da je ta boj za- vojaških rečéh, gosp. stotoik Andrej Kornel, kateri ima opraviti pri kontrolnih shodih vojaških reservistov. Gospodje učitelji, kateri so v kmetijski šoli v Gorici, imajo 19. in 20. oktobra pismeni izpit (pismeno Ker se je kazalo , da je težko stvar spraševanje). Ljubljane. Adresa Matice slovenske f lično naj se stvar z opozicijo na poti porazumljenja natisnjena v kamno- in knjigotiskarnici Blaznikovi in doseže; al tega laška stranka ni hotela storiti UUOC6C ; ai i^ga laoiva ouauac* ui uuiv/ict ovvsuw, pre- aiaauu yoůaua v rvixj igu v eau i v^í uuuuuvi , tSl ju JC prvu* delala je nekoliko volilni red, a stvar je ostala ista. sednik Matice dr. Costa na cêlu deputacije, obstoječe krasno vezana v knjigovežnici Hohnovi ki jo je prvo- Đesnica je ostala na svojem starem stališču j ne gla- sovati. Bil Je vendar § iz odbornikov gospodov grofa J. Barbo-ta, dr. Poklu- potrjen , 12 glasov je bilo proti. Ostalo je še mnogo ker v vseh štirih sejah dežel- volilnega reda s 30 glasovi karja o otvorenju vseučilišča Zagrebskega iz- ročil > glasi se tako-le: ) toček za obravnavo nega zbora niste dve tretjini poslancev pričujočih bili je za letos novi volilni red splaval po vodi, 16. dne t. m. pa je bil zbor Matice slovenske pozdrav hrvatskemu v s eu Či lišču Franje Josipa pri kraji, in reseni smo za eno leto Hermetove volilne reforme; nadjamo se, da tudi drugo v Zagrebu o njegovem otvorjenji dne 19. okt. ' 1874. Nam Slovanom na jugu, ki se hočemo po svoje leto jo slana pravice uničí. više izobraženosti, boriti se z mnogimi za- Naši dopisi vzpeti do prekami, zlasti takimi, ki jih stavijo drugi narodi, Slo vanom neradi priznavajoči pravo, po svoje se razvijati Gorici 17. okt. četkom šolskega leta odpreti, je zdaj vse tiho. To ti-hoto pa je te dni nenadoma pregnal skor neverjetni XV/ JLU UVI tv VA* JjyJL &UUM f MJ VVA ^ * ^ 1 L J UU JL V 1J ti. • tej borbi pa bi onemogli, ako si ne bi od časa do tukajšaji kakor tudi o Tr- časa stopnjema kaj priborili, ako se jim ne bi tedaj pol- žaški nemški dekliški šoli, kateri se imate z za* pa tedaj katera izmed dolgo in živo gojenih nad nila, ter okrepčala borilce za daljo borbo Vam, brarje Hrvati, pa ne samo Vara, ampak vsem glas da hočejo v Gorici nemško obrtnijsko šolo Jugoslovanom, tedaj tudi nam Slovencem giao ^ uvu^ju » v^vii^i v-. u u v napraviti!! Goriški obrtniki in pa n e m š k a šola ! ! > ena jlepših nad izpolnila: iz domaćeg se vira zdaj Vam To je prav tako, kakor da bi na Dunaji za... Lerchen- bode zanaprej mogoče z najvišo vednostjo pojiti vedo feldske Lehrbursche napravili laško šolo. Pri nemški želj čemo obrtnijski šoli, ki se snuje, pa ni ministerstvo tako V6" j uo< ou ? aogg« likodušno in radodarno, kakor gledé dekliške soie. De- kakor se ga Vi veselite mladino. Dovolite, da Vam o tej priliki izre da se Vašega vseučilišča tako srčno veselimo ; klisko hoče samo, z državnimi pomočki, vzdrževati, za Neugodne okolnosti so sicer nekak zid postavile obrtnijsko pa bi rado dobilo kaj podpore od Goriškega med nami in Vami, tako da se ne moremo od Vas pri- mesta, znabiti tudi od dežele. Od mesta pričakuje vsaj borjene dobrote še zdaj v tej meri poslužiti, kakor bi prostorov za ucilnico. „L7 Isonzo je silno razkačen želeli. Ali trdno upamo, da tekoci čas poravná vse zastran namenjene šole. „Ce pojdejo reči tako naprej" zapreke, ki nam branijo do slovanskega vira viših ved- — piše — „imeli bomo v kratkem (v Gorici) tudi nem- nosti, saj nas srca in jezik vežejo z vezjo, ki bode, ško okrožno sodnijo, nemšk deželni zbor, nemšk muni- upajmo, trdnejša od razdirajoČe sovražne sile. Vseuči- cipij, nemške advokate ; imeli bomo morebiti celó nemško službo božjo; duhovnik ne bo smel vec ni pridigo-vati, ni spovedi poslušati, razen v teutonskem (nemškem) y lišče ki _ nebu jezikuj.... ; in kdo ve t ali ne pride se kak „ukaz", j edaj od Vas odprto, hočemo smatrati kot zvezdo, tudi nam Slovencem vzešla na našem narodnem to ime se kot porok srečnejše bodocnosti kateri naloži materam, babicam in dojilkam dolžnost, da ne smejo pustiti, da bi novorojena deteta še kak drug strinjaj naj nasa srca z Vašimi v živi se glas od sebe dajala; razen glasov siadkega „ja krep (Teleg nasa Ima mat ..Novic i 7) naj se dviga na anskem J t u u jezika (della dolce lingua del >Ja skega iz Zagreba 19. in 20. oktobra.) Svečanost otvorenja vseučilišča sijajna. Prihod ter da se veljaven biškupa Strosmajerja, početnika vseučilišča 17. oktobra zakon sme skleniti samo z ženskami, katere bodo mogle popoldan z navdusenimi živio klici pozdravljan. Sprejem dokazati, da nemški jezik popolnoma znajo C( da- Slovencev 18. dne t. m. na kolodvoru prij Z nasnji seji mestnega starešinstva je na dnevnem redu krasna zabava v gledališču. 19. dopoldne svečano otvo tudi peticija za Predélsko žeieznico. Mestni očetje rem vseučilišča s slovesno mašo. Deputacija Matice posnemajo v tej reci deželni zbor, kupčijsko zbornico slovenske iz Ljubljane poklonila adreso, govor predsed našo in Tržaško, katera poslednja ne prosi več za ka- nika Matice dr. Goste, navdušeno pohvaljen. Deputacij tero koli črto, ampak naravnost in edino za Pre- povablj j uli • vuiUj uavuuouuu puu j^u^/ui na banket, ki je štel 200 odličnih oseb delsko. Ta pot se menda v zadnje vse žile na Primor- banketu bila je povablj biskupu Mihajloviču 5 po 19. skem za dosego Predelske črte napenjajo. Kaj pa spet zvečer mesto tlj 20 sijajin ples. Matičini inženirji zdaj po Predelu iščejo in naerijo 7 vedó oni sami; ves drugi svet misli, zastopniki Čestitali so, in se poklonili prevzvišenemu bi da bi morali že davno vsak ondotni kamenček in vsako rastlino poznati. — iyuc ---UVUJ i otí i ^o, ouiu iíc*vauj ju i vunj 22. t. m. nas zapusti dosedanja posad ka (Ogri, slovesno odprla 14. dne t. m. Gospod minister nauka jako mirni Ijudje); žal nam je, da zgubimo ž njimi iz- in bogočastja dr. Stremayr sam je přišel v ta c Dne kup Strosmajerj (À7i ealka) se j kakor smo zadnjič rekli Jako čudno bilo slišati kako vrstno Blaške-tovo bando. Nova garnizona v Gorici konec v Ljublj bode oddelek Primorskega polka št. 22 (Weber), med je v glavnem mestu slovenske zemlje gosp. minister v die deutsche katerimi ni naših Slovencev (oni so pri Marojčić u), slavnostnem govoru nekterekrati povdarjai ampak po večera oni Ijudje, katerim pravijo pri nas Oberrealschule" (nemško višo realko); mislili smo Vůnřimůnf Aofîn^ ( \ . n în î mn v> o rv-* r» r* X Vv r\ c* r* ^ + v^i^ A n»»nir c« 1 i S o 1 i • ol O nr K I Q f f ■ * ti O m 1 Pk n/lUanQ H „regiment ostia" (Lah ima namreč besedo t) o. kletvicD vsak Čas v ustih). kot o najkrasniših jesenskih nismo nismo povedal, da prav slišali; al „Tagblatt" nam je motili. In kako bi moglo tudi drugače biti se Vsaj dnevih je nastopilo včeraj odjužno vreme in je preteklo je bil gospod minister od torka zvečer do srede opoldn noč močno dež lil. poželávali. 7 Kmetje so ga po muogih krajih ze Te dni je tukaj v Gorici (přišedši s To ko od tjuíiultt * c4xi. - jl t» uu1 jc luivćij t ^pi locuol o i u ic VJKX ,, lit l-lj o ev 11-1 j^uo^uuu » . iltiaui ou minskega) vrli naš rojak in prvi slovenski pisatelj o avstrijskega ministra vkljub glasovitemu nenadoma zopet zapustil Ljubljano, zmirom obdan nemških gospodov". Kakor pa smo zavzeti slišali 19. na šlo- vas ski zemlji in ob sïovesnem odpiranji iz denarja del slovenskega naroda zidanega poslopja govoriti veči- o pravi i da ,,deutsche Oberrealscbule", tako nasproti smo se ču dili, da v „Laibaherici", ki v svojem 238. listu natisnila minÍ3trov govor od besede do beseda (wort- amo Ie Jich), namesti ,,die deutsehe Oberrealschule" n besede „eine im Wesentlicben deutsehe IJoterrichts-anstalt". Vladna „Laibacherica" tedaj popravlja to v pondeljek, kar je minister prejšnjo sredo rekel. si vzamemo to y ,ad notaru", le to bi radi vedeli, ali „Laibacherica" pooblašeena bila od ministra, korigirati njegove besede, ali pa je ko vladen časnik to iz lastnega nagiba storila, da bi v ministrovih besedah ^deutsehe Oberrealschule" interpelacija narodnih poslancev deželnega zbora Kranjskega ne našla javnega potrjenja. Vsakakor vemo, kaj imamo od gosp, ministra S:remayr-a 2a naše šole pričakovati, kar se tiče narodne ravnopravnosti. „Wir wollen nicht germanÍ8Íren" — tako se sliši vsak hip, minister šolstva pa pride celo iz Du- naja i da realko proklamira za deutsehe" ali vsa] jí im We^entlichen deutsehe Unterrichtsanstalt ! Naj tej opazki dodamo še par vrstic. Na realkinem poslopji vihrale so 14. dne t. m. tri zastave: mestna Avstrijska in pa 7 rumeno - plava ! Učenjaki hraniinični so namreč našli, da deželna zastava je ru- menoplava ? kajti belo - modro - rdeče barve cesarja "Ferdinanda in še pozneje leta 1848 potrjene , podobne ii za „deutsehe Oberreal- siovanskim barvam, ne „pasejo sehule", kakor je tudi le „Slov. Narod" bil ,,der Dritte im Blinde" z „Laibacherico" in „Tagblattour i ) ki so £a položili od vogelni kamen „der ini Wesentlichen deutschen Unterrichtsanstalt." Requiescant in pace t Sicer pa je po Janežicevem programu aranžirana 10 gold, mnogo hranii- pojedina velik fiasko naredila: ničnih gospodov ni hotelo plačati in nevabljeni realkini profesorji so se demonstrativno v Bevče na kosilo od- peljali ? predsednik hranilnice pa je domá obědoval. (Preskusnje ucencev na tukajšnji kovaski in zi vinozdravniski soli) so 27., 28. in 29. dne t. m. dopol- : prijatelj 21. ure in popoldne od 3—5. Vsál dne od ěolstva sme poslušat priti. (Iz deželne sadje- in vinorejske sole na Slapu v Vipavski dolini) nam je došlo poročilo, da se bode pre-akušnja ondašnjih učencev 29. dne t. m. dopoldne od vršila. Ker je izpraševanje očitno , je želeti, sadje- do in da se obilo Število za napredek domače vino reje zavzetega občinstva naznanjene preskusnje vdeležiti blagovoli. slišali gnali da y , češ, da Se posebno radi bi pa v Ljubljano prišli poslušati vsi tišti, ki so izprva glas v tej šoli „iz vode vino dan slišijo na Slapu tišti slap1 i delajo u 7 da om p o d u k a, po katerem je že neumrli naš Vrtovec prerokoval boljo příhodnost Vipavskemu vinu. (Pobirki iz Časnikov.) „Tagblatt" je v 232. listu zopet pokazal, kako surov in neotesan (Nemec pravi taki pisavi „hundsgemein") zna nemškutar biti. V članku Die Deutschenfresser im krainer Landtag" — —— —& je nako- pičil cel besednjak nesramnih psovk. „Slov. Narod" je vprašal: kaj bodo zato napadeni poslanci, ki so interpelacijo zarad ponemčevanja šol in preganjanja na- ** ^s. /I % 1rs «-M rt rl t îy /\ ^nr rv ri r\ i n n î i r» 1 a / I A ^n n ^ n V\ 1 n f t a rr a £ c rodnih uradnikov podpisali ; gledé na 77 Tagblattovo psovanje storili? — Nič! kajti latinski pregovor pravi: „quotiescunque cum stereore certo," -— — — — „Mit hundsgemeinen Leuten" pričkati se , ne bilo bi častno omikanemu člověku ? od druge strani pa naj si 77 Tag- blatt" naredi napis „die Slavenfresser im krainer Landtag" in naj potem imena narodnih poslancev premeni v imena svoje koterije, pa bode v njegovem članku kak „Deutschenfr vsaj kaj resnice, kajti če bil v Kranjskem deželnem zboru, moral bi lakote po giniti t 7 bi ga snedel vsaj ne enega Nem ne našel v njem 7 mcurji pa imajo pretrdo kožo in pre suho meso; zato ne bi noben „Deutschenfresser** marai za nje. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. začel 16. in Iz Dunaja. Državni zbor se je včeraj zopet ; ko so vsi deželni zbori končali svoje delo 15., 18. dne t. m. Ceravno državopravna opozicija ni se povsod letos oglasila, kjer so federalistične stranke se zarad tega vendar ustavoverska stranka nikjer ni okrepčala. Mnogi zbori so imeli z materijalnimi vpra-šanji svoje dežele letos mnogo posla, in zato so za zdaj odložili politično borbo. Drugo leto se neki imajo začeti deželni zbori že aprila meseca. Cesar in cesarica se podasta na Cesko, kamor sta vabljena na lov. Ce tudi se nikakoršne politične kombinacije zarad tega delati ne morejo, vendar p po- 20 letih zopet Cesko menljivo to, da presv. cesarica po zemljo obišče. Nov kolek. Dosedanji koleki zgubijo veljavo 31. januarija prihodnjega leta. Ob novem letu pa se že izdajo novi koleki vseh vrst, razen kolekov za časopise. Silno nevoljo izbuja na Dunaju sklep mestne go-. da 1. novembra se morajo zapustiti vsa pe- sposke tera pokopališča, ki so jih imeli katoličani, protestantje mrliči morajo se pokopavati na Tako brez- in judje posebej, in vsi skupnem pokopališču „Central-Friedhof". verstvo v Avstriji celó katoličanom ne dovoii pokoja na svojem pokopališču! Cesko. Za nove volitve poslancev, ki imajo tukaj biti da nagajajo 7 postavljajo Mladočehi zopet svoje kandidate > le starocehom, katerem narod zaupa Ogersko. Magjarski finančni minister Ghycy je naznanil svoje nacrte novih davkarskih postav ogerski časniki oštro sodijo te postave 7 VSi e modrost da po- finančnega ministersva ne vé druzega, nego to vikšuje stare davke in starim še nove dodaja, naj gre rakom žvižgat — pravijo. Ako obveljajo ministrové nove postave, gorjé deželi! Prusko. Bismark ne dá mirú, dokler se ne vnamo zopet vojska s Francozi; njegovi agenti predrzno rogo-vilijo na Spanjskem, podpiraje republikansko vlado Serranovo. Predrznost ta je tako silna, da na Fran-coskem izbuja povsod veliko nevoljo, kajti Francozi vedó, da vse intrige Bismarkove merijo na novo vojsko s Francozi, za katero se Prusi že davno pripravljajo. Vojska po' takem je gotova; v tej vojski ne bodo Francozi sami stali proti oholim Prusom in njihovim pomagačem. V 6 fl Žitna cena v Ljubljan 17. oktobra 1874, Vagán v novem denar ji: pšenice domače 5 fl turžiee 4 d. 80 sorsice 4 đ 10 ječmen 1 fl. 90 3 fl. K r o rn p prosa 3 fl ajde 3 đ. banaske rii 3 fl. 30. ovsa 1 fl 70 Kursi na Dunaji 16. oktobra. 5% metaliki 70 fl. 40 kr. Narodno posojilo 74 fl. 25 kr. Ažijo srebra 103 d. 90 kr Napoleondori 8 fl. 85 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožef Blaziiikovi dědici v Ljubljani.