Rlov mosl1 čez Muro blagoslovljen in izročeoi promeiu Ogromna gradbena dela Junija leta 1938. je bil most čez Muro prl Petanjcih v Slovenski Krajini na licitaciji od- dan v delo ljubljanski tvrdki Slograd za din 4,955.000. Celotna premostitffv Mure pa stane po opravljenih glavnih delih 6,520.000 din. Dela so se dvignila v ceni radi ureditve cest- ne zveze čez Muro v smeri Grabonoš-RadenciGerovci. Kakor znano, grozi Mura vsak čas s poplavami. Napram temu se je bilo treba zavarovati in to je povzročilo glavno podražitev del. Ob desnem obrežju so uredili 1 km dolg cestni nasip. Ta gre med suhimi rokavi in strugami in so zgradili še pet drugih mostov, ki bodo propuščali ob povodnji vodo na drugo stran nasipa. Tako urejena premostitev Mure' omogoča promet tudi ob povodnjih. Največji in glavni most čez Muro, ki je dolg 96 m in ima dva stebra-opornika v sredi struge, je stal 2,300.000 din. Vsi mostovi so tlakovani z granitnimi kockami. Za ogromno gradbeno delo, ki je bilo opravljeno v dveh letih, so porabili vsega skupaj za mostove in za betonske plošče, s katerimi so oblagali nasip, okrog 7200 kub. metrov betona. V ta namen so porabili 170 vagonov cementa, kar da tri dolge vlake po 57 vagonov. Železnih palic za železobeton so porabili nad 100.000 kg, železo, potrebno za zagatne stene, pa je tehtalo 81.000 kg. Velikanske so tudi množine lesa, ki so bile porabljene za zagatne stene in odre; šlo ga je skoraj 1000 kub. metrov. Kamna za tlak so porabili 1285 kub. metrov. V cestni nasip so nasuli okrog 26.000 kubičnih metrov gramoza. Blagoslovitev in otvoritev Ob najlepšem vremenu in ogromni udeležbi naroda se je v nedeljo predpoldne izvršila zelo svečano blagoslovitev novega mostu. Iz vseh krajev Slovenske Krajine in Prlekije so se od ranega jutra valile ljudske množice proti slavnostnemu prostoru peš, s kolesi, kmetskimi vozili in avtomobili. Vasi na obeh straneh Mure so bile slavnostno okinčane. Malo pred deseto so prihajali odličniki. Najprvo se je pripeljal prevzv. g. knezoškof dr. Tomažič in točno ob 10 g. ban dr. Marko Natlačen. Na sredi mostu je bil postavljen ličen oltar, ves v zelenju in zastavah. Gostje so se podali na slavnostni prostor pred oltarjem, kjer jih je pozdravil župan iz Murske Sobote in tamošnji načelnik okrajnega cestnega odbora. Poleg g. bana in g. knezoškofa smo opazili med gosti naslednje odličnike: rektorja vseučilišča dr. M. Slaviča, mariborsk.ga župana dr. Juvana s podžupanom Žebotom ter občinskimi svetniki: Hrasteljem, Stabejem ter ravnateljem Lekanom, predsednika Prosvetne zveze dr. J. Hohnjeca, komandanta orožništva polkovnika Barleta in kapetana Milanoviča, bivšega ministra Snoja ter bivše poslance Klekla, dr. Klara ter dr. Bajleca. Od duhovščine so bili navzoči gg.: častni kanonik Weixl, frančiškanski provincial dr. Heric, dekan Krantz, župnik Gaberc, župnik Vojnovič, zastopniki salezijancev iz Veržeja in Murske Sobote. Nadalje so bili navzoči okrajm glavarji iz Murske Sobote. Ljutomera in Lendave, predstojniki sodišč z uradništvom iz Murske Sobote in Ljutomera, predstavniki šol iz treh okrajev, industrialec Benko, predsednik Tujsko-prometne zveze ing. Šlajmer, župan iz Radovljice na Kranjskem Resman, zastopnik Zbornice za TOI Hrastelj, okoliški župani, zastopniki Fantovskih odsekov, Dekliških krožkov, Sokolov in številnih drugih društev in korporacij. Kmalu po desetih, ko je župan Hartner izrekel dobrodošlieo, je prevzv. g. knezoškof ob številni asistenci blagoslovil most in spregovoril pomembno čestitko. Nato je g. ban v daljšem govoru opozoril na veliko važnost novega mostu za Slovensko Krajino in vso Slovenijo ter je prerezal narodni trak, ki je zapiral most. Nato je prevzv. g. škof daroval sv. mašo ob asistenci gg. kanonika Weixla in dekana Krantza. Sodeloval je pevski zbor iz Murske Sobote pod vodstvom g. Tuša ter več godb iz Prekmurja in Prlekije. Navzoče so bile številne gasilske čete iz obeh strani Mure. Po končani božji službi je v imenu ljudstva govoril bivši narodni poslanec dr. Bajlec, ki se je zahvalil banski upravi in predvsem g. banu, ki je energično uredil vse tako, da se je most vendarle zgradil. Vsem skupaj se je še zahvalil župan in predsednik okrajnega cestnega odbora Hartner. Ganljivo je bilo, kako je stari brod prevažal med slovesnostjo nekaj streljajev niže mostu stotine in stotine pevajočih romarjev, ki so se vračali od romanja k Sv. Trojici v Slov. goricah. Bilo je to njegovo slovo! Po slavnosti so se podali gostje in zastopniki korporacij ter uradov z banom in knezoškofom na čelu v zdravilišče Radence, kjer jim je zdraviliška uprava priredila kosilo. Goste, posebno g. bana, g. knezoškofa in g. polkovnika Barleta, je pozdravil lastnik zdravilišča g. dr. Šarič. Med kosilom so bile izrečene pomembne zdravice. Govorili so gg.: ban, knezoškof, predsednik Hartner, voditelj prekmurskih Slovencev in bivši poslanec Klekl, rektor dr. Slavič, ki je opisal zgodovinski boj za Prekmurje pred dobrimi 20 leti, župan Resman, za Maribor podžupan Žebot, bivši minister Snoj in drugi. Slavnost je bila v vsakem oziru velepomembna, ker je ta most dal zaprtemu Prekmurju sedaj tesno zvezo z ostalo Slovenijo, osobito z našim Mariborom.