Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 18 / Leto 80 / 30. april 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PRIL OGA INTERVJU Str. 18-19 RIMSKE TOPLICE SPORED Krokarjev vzpon: Epske bitke, čast in ljubezen osvajajo Evropo in Slovenijo ŠT. 18 30. APRIL 2025 SPORED ŠT. 18 30. APRIL 2025 SPORED »Domača scena se na polno razvija!« Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Jasna Kuljaj Z JASNO IN GLASNO! Mali šef Slovenije (Sašo Stare) Mala mal‘ca za male kuharje PET. 2. 5. SOB. 3. 5. NED. 4. 5. PON. 5. 5. TOR. 6. 5. SRE. 7. 5. ČET. 8. 5. Str. 32 Str. 8 CELJE Str. 6 ŠENTJUR Str. 9 Str. 7 ŽALEC Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra: »Mladi se želijo v službi počutiti dobro« Planinska koča na Kopitniku ima nove oskrbnike Prenovljeni zdravstveni dom Zeleni Jurij je razveseljeval po Laškem Ulice Laškega so ob godu svetega Jurija ponovno oživele ob tradicionalnem jurjevanju. Deklice in dečki, preoblečeni v pastirce, so z Zelenim Jurijem preganjali zimo in klicali pomlad. Pri tem je odmevala posebna Jurijeva pesem: »Svetega Jurija vodimo, jajc in špeha prosimo. Sveti Jurij orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Juriju maša je dobra kravja paša.« Dekleta in fantje so v družbi Zelenega Jurija prepevali še druge pomladne in pastirske pesmi ter s piskanjem na piščali in rogove po mestu širili dobro voljo. (Foto: Občina Laško) Uredili lastništvo zemljišča doma starejših Občinska strategija za odgovornejše starševstvo RIMSKE TOPLICE Lane Uršič iz Celjskega mladinskega želijo v službi Planinska koča na Kopitniku ima nove oskrbnike Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 18, 30. april 2025 AKTUALNO Pred približno mesecem se je začela obsežna obnova avtocestnega odseka od Slovenskih Konjic do Dramelj, ki zaradi pogostih zastojev od voznikov terja dodatno previdnost in potrpežljivost. V nadzornih centrih Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Darsu) ugotavljajo, da nekateri vozniki kljub opozorilom policije z nepremišljenimi ravnanji oziroma izsiljevanji izpostavljajo nevarnosti sebe in druge udeležence v prometu. K sreči na tem avtocestnem odseku hujših nesreč ni bilo, a je pred dnevi prišlo do naleta več vozil. BARBARA FURMAN Tudi izsiljevanja V Darsovih nadzornih cen- trih ugotavljajo, da večina voznikov upošteva cestnopro- metne predpise, kar je, kot po- udarjajo, ključnega pomena za varen in tekoč promet. Kljub temu se je v minulih tednih zgodilo nekaj manjših prome- tnih nesreč, a na srečo brez hujših posledic. Po podatkih policije je bil najbolj nevaren nalet več vozil, vendar se nihče od udeležencev v tej prometni nesreči ni poškodoval. »V naših nadzornih centrih pri voznikih v prometu na av- tocestnem odseku od Sloven- skih Konjic do Dramelj obča- sno opažamo nepremišljena ravnanja, tudi izsiljevanja, s čimer vozniki ogrožajo sebe in druge. Zato vse udeležence v prometu ponovno poziva- mo k strpnosti, previdnosti in spoštovanju pravil,« so sporo- čili iz Darsa. Pred delovnimi zaporami je pomembno, da se vozniki razvrščajo na skrajno levo in desno stran vozišča ter tako zagotavljajo prostor za re- ševalni pas. Kot še pravijo v Darsu, je pohvale vredno, da vozniki to navodilo dosledno upoštevajo. »S pravočasnim umikanjem na rob vozišča omogočimo prost prehod intervencijskim vozilom ter prispevamo k večji varnosti in hitrejši odzivnosti v pri- meru nesreč ali drugih izre- dnih dogodkov,« poudarjajo. In tovornjaki? Pred začetkom obnovitve- nih del je policija voznike tovornjakov pozvala, naj ne zapuščajo avtoceste, da ne bi dodatno obremenjevali pro- meta na vzporedni regionalni cesti Slovenske Konjice–Voj- nik–Celje. Zato nas je zanima- lo, ali upoštevajo navodilo. »Večina voznikov tovor- nih vozil spoštuje navodila in ostaja na avtocesti, kot je predpisano. Se pa občasno pojavijo tudi posamezne iz- jeme, ki predpisov ne upo- števajo. S stalnim nadzorom in sodelovanjem z drugimi pristojnimi službami si pri- zadevamo, da bi bilo takih primerov čim manj,« še pravijo v Darsu, ki tudi na vzporedni regionalni cesti zaznavajo povečan promet. Ta bo še gostejši v poletnih mesecih. Foto: Andraž Purg Kot so povedali v Družbi za avtoceste v Republiki Slo- veniji (Dars), so bili v prvih tednih od začetka obnove avtocestnega odseka zastoji najpogostejši v času prome- tnih konic, in sicer zjutraj v smeri proti Mariboru in po- poldne proti Ljubljani, kjer je vzpostavljen le en prome- tni pas. »Zaradi izjemne obremenje- nosti odseka večkrat dnevno prilagajamo prometni režim in število pasov v posamezno smer, zato so lahko krajši zamiki prisotni tudi zunaj običajnih prometnih konic, Pred delovnimi zaporami se mo- rajo vozniki razvrščati na skrajno levo in desno stran vozišča. Gre za del štajerske avtoceste, ki je bil zgrajen v 90. letih prejšnjega sto- letja in je že tri desetletja eden najbolj obremenjenih odsekov v državi. Konec junija bodo začeli prenavljati oba predora in viadukta. Odsek Slovenske Konjice–Dramlje dnevno prevozi več kot 41 tisoč vozil, od tega skoraj 7.000 tovornih, kažejo Darsove analize. Večina udeležencev v prometu upošteva cestnoprometne predpise, zato do hujših prome- tnih nesreč ni prišlo. Obnova avtoceste – policija ponovno poziva k strpnosti v prometu Več manjših nesreč, tudi nalet več vozil Pred potovanjem preverite stanje na cestah na prometno- -informacijskem centru ali spre- mljate prometne informacije na radijskih postajah. praktično ves svetel del dne- va,« poudarjajo v Darsu. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 18, 30. april 2025 AKTUALNO ZADETKI 24 8 25 9 26 10 26 11 SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA Na 20. Festivalu prostovoljstva so v Celju razglasili naj prostovoljce in naj prostovoljke ter prvič letos tudi naj prostovoljsko organizacijo v občini. Festival je organizirala informacijska točka Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra in z Mestne občine Celje. Tokrat je strokovna komisija med prijavljenimi izbrala šest naj prostovolj- cev in naj prostovoljk v petih starostnih kategorijah ter naj prostovoljsko organizacijo. SIMONA ŠOLINIČ Z vlakom po kulturo Prostovoljci so bili izbrani v različ- nih starostnih skupinah. Praznik vseh, ki verjamejo v nesebično pomoč V Celju razglasili naj prostovoljce Prejemniki naziva naj pro- stovoljec oziroma naj prosto- voljka so Franci Kvas, Daša Slivnikar, Špela Konda, Simon Gračnar, Katarina Melik in Zin- ka Jazbec. Naziv naj prosto- voljske organizacije v Mestni občini Celje v letu 2024 je pre- jelo Slovensko društvo Hospic. Tudi o sofinanciranju Organizirana je bila tudi tr- žnica prostovoljstva, kjer se je predstavilo več različnih orga- nizacij. »Festival prostovoljstva je tako praznik vseh, ki verja- mejo v moč povezovanja, soli- darnosti in nesebične pomoči ter v krepitev vrednot skupno- sti, sodelovanja in družbene odgovornosti,« pravijo v Celj- skem mladinskem centru. Vodja MCC hostla Klemen Sagadin in podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar sta ob tem poudarila pomen pro- stovoljstva kot temelja vključu- joče in povezane družbe ter iz- razila iskreno hvaležnost vsem sodelujočim ter jih spodbudila k nadaljnjemu udejstvovanju na področju prostovoljstva. Pripravljen je bil tudi kul- turni program. Z glasbenimi točkami sta se predstavili Sre- dnja zdravstvena in kozmetič- na šola Celje in OŠ Ljubečna, prisotni so lahko prisluhnili tudi pevskim zborom Torna- do Šent Celje, Ozara Celje in Most Žalec. Na festivalu so pripravili tudi tržnico prostovoljstva, kjer se je predstavilo več različnih or- ganizacij. Na dogodku je bila še potujoča pisarna evropskih sredstev, na okrogli mizi so predstavili priložnosti evrop- skega sofi nanciranja in dobre zgodbe na več področjih. Zbra- ne je nagovoril tudi mag. Mar- ko Koprivc, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Odsev predanosti Naziv naj prostovoljske orga- nizacije v Mestni občini Celje so letos podelili prvič, in sicer Slovenskemu društvu Hospic. »Priznanje je odsev predanosti, sočutja in vztrajnosti vseh pro- stovoljk in prostovoljcev, ki sou- stvarjajo srce našega društva in vsak dan stopajo ob bok umira- jočim, njihovim svojcem in ža- lujočim. Že 30 let soustvarjamo prostor, kjer lahko posamezniki v najtežjih trenutkih svojega ži- vljenja začutijo, da niso sami. V letu 2024 so s skupno več kot 20 tisoč prostovoljskimi urami, od tega skoraj šest tisoč v celjskem območnem odboru, ustvarjali mrežo podpore, ki temelji na spoštovanju, empatiji in do- stojanstvu,« pravijo v Hospicu. Celjski območni odbor društva Hospic je del nacionalne mreže 12 območnih odborov društva, ki v celjski regiji ranljivim sku- pinam umirajočih, njihovih svojcev ter žalujočih omogoča dostopnost do storitev in pod- pore društva ter tako predsta- vlja nepogrešljiv del lokalne skupnosti. Njegovi programi so osredotočeni na lajšanje te- lesnih, psihičnih, socialnih in duhovnih stisk, ki jih prinašata neozdravljiva bolezen in žalo- vanje. Andraž Purg »Celje, ki je med 23 članica- mi Združenja zgodovinskih mest Slovenije, se dejavno vključuje v skupne projekte in pobude, ki promovirajo kulturno dediščino in spod- bujajo trajnostni razvoj zgo- dovinskih mest,« so sporočili iz Zavoda Celeia Celje. Mesto torej tudi v letu 2025, v katerem je v ospredju pro- mocije Slovenske turistične organizacije še vedno tema umetnost in kultura, nadaljuje z vključevanjem v nacionalno festivalsko mrežo Festmest. Gre za celoletni festival, ki s izborom dogodkov povezuje umetniške presežke v zgo- dovinskih mestih Slovenije. »Veseli nas, da smo z razsta- vo japonske umetnice Keiko Miyazaki v Centru sodobnih umetnosti Celje lani dosegli največje zanimanje uporab- nikov festivalskega spletnega portala. Podstran razstave je bila med več kot šestdesetimi dogodki iz 23 mest najbolj obiskana. Letos bomo v Fest- mestu vključeni s kar tremi dogodki, ki jih bomo v Celju organizirali med 1. majem in 31. avgustom 2025,« pravi di- rektorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar. Dodala je še, da se bo Celje že tretje leto vključilo tudi v promocijsko kampanjo Z vla- kom po kulturo. V okviru te bodo lahko obiskovalci med 15. majem in 30. septembrom ob predložitvi vozovnice za vlak ali avtobus uveljavljali 20-odstotni popust pri vstopu na celjski grad. Zavod Celeia Celje bo sodeloval tudi v kam- panji Doživi pomlad z mojstri, in sicer z doživetjem Od peresa do pečata. Gre za interaktivno predstavitev srednjeveških pi- sarskih in pečatarskih veščin, ki obiskovalce popelje v ustvarjal- ni svet srednjega veka. SŠol Tržnica prostovoljstva »Služba je bila včasih nuj- no zlo ali kot tabu tema. Nekdo je svoje delo opravil z želodčnimi težavami ali se v službo vsako jutro od- pravil s tesnobo. Mladi se danes tega ne gredo več.« Lane Uršič, vodja projekta Preudarno nad prekarno v MCC »Če dela ne opravljaš z ljubeznijo, pri tem ne moreš biti uspešen. Veliko sebe moraš dati v ta posel, če želiš, da uspeva. Delo v koči je obenem čudovito in naporno, odgovornost je velika.« Breda Lorger, oskrbnica planinskega doma na Šmo- horju »Sezono sem začela zelo obetavno, in sicer z dvema državnima rekordoma ter osvojitvijo medalje na evropskem prvenstvu. Sezona na prostem se še ni začela. Želje niso skro- mne.« Klara Lukan, atletinja »Ko pridem domov, si predvajam glasbo, taftam in sem v svojem svetu. To je zame res zelo dober odklop.« Zala Brglez, ustvarjalka taftanih zgodb »Veseli nas, da smo lah- ko kot zunanji partner prevzeli tako pomembno nalogo v proizvodnih procesih skupine Hisense Europe in s tem dokazali zaupanje, ki smo ga gradi- li vrsto let.« Maja Brelih Lotrič, direk- torica podjetja Lotrič Mero- slovje Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 18, 30. april 2025 GOSPODARSTVO Nadzorni svet je potrdil revidirano letno poročilo družbe Unior za poslovno leto 2024. Kot so navedli na spletni strani Ljubljanske borze, je zreško podjetje z več kot stoletno tradicijo lansko leto zaključilo z iz- gubo 41,2 milijona evrov – od tega izguba iz tekočega poslovanja znaša 16,7 milijona evrov, preostalih 24,5 milijona evrov se nanaša na izredne stroške prestruk- turiranja in potrebne odpise. Lanski čisti prihodki so nekoliko presegli 191 milijonov evrov, kar je manj kot leto prej, ko so znašali 206 milijonov. Nadzorni svet ugotavlja, da bo okrevanje družbe izjemno zahtevno in dolgotrajno. Medtem vodstvo Uniorja napoveduje postopno izboljšanje poslovanja že letos. BARBARA FURMAN Med najboljšimi izumitelji Unior potrebuje svež kapital, zato vodstvo ne izključuje dokapitaliza- cije. (Foto: Andraž Purg) Skupina Unior letos načrtuje izboljšanje poslovanja Kot je še razvidno iz letnega poročila, je celotna skupina Unior, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še 14 od- visnih in tri pridružena, lani zabeležila 54 milijonov evrov izgube. Leto prej je imela pri- bližno pet milijonov dobička ob 249,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno deset milijonov evrov manj kot leto prej. Lani visoka izguba, okrevanje bo zahtevno preživetja v primeru nastopa večjih kriz, onemogoča doda- tno zadolževanje ter povzroča visoke stroške fi nanciranja in slab denarni tok družbe,« piše v letnem poročilu. Dokapitalizacija? Vodstvo družbe Unior zato preučuje možnosti dodatnih oziroma nadomestnih virov fi nanciranja, pri tem navaja re- fi nanciranje pod ugodnejšimi pogoji in obveznice zadolžni- ce. Predsednik Uniorjeve upra- ve Robert Vuga, ki je vodenje podjetja prevzel lani junija, je pred približno mesecem za naš časopis omenil tudi možnost dokapitalizacije. »Dokapitali- zacija bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujne naložbe v avtomatiza- cijo proizvodnje odkovkov,« je poudaril. Angleški strokovnjaki že pripravljajo neodvisni pregled, ki naj bi pokazal, kolikšna je kapitalska ustreznost podjetja glede na poslovne načrte in ko- liko kapitala podjetje še potre- »Lani smo se lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklosti, a žal nikoli v celoti izvedeni,« poudarja predsednik upra- ve Robert Vuga. (Foto: Andraž Purg) buje. Na osnovi teh podatkov se bo uprava odločila, ali bo izvedla dokapitalizacijo. Če se bo zanjo odločila, bi postopek lahko trajal približno leto, pred tem bi povečanje osnovnega kapitala morali odobriti tudi delničarji. Slabše, kot so predvidevali Skupina Unior letos načrtuje izboljšanje poslovanja, ob tem redno poravnava obveznosti do bank. Pri tem ocenjuje, da obstaja zelo majhna verjetnost odpoklica kreditov, zato, kot so še zapisali, predpostavka de- lujočega podjetja ni ogrožena. Predsednik uprave Robert Vuga je kmalu po prihodu v podjetje ugotovil, da je bilo dejansko poslovanje družbe bistveno slabše od pričakova- nega. Najbolj zaskrbljujoče so bile razmere v poslovnem pro- gramu Strojegradnja. Nadzorni svet je zato med drugim novi upravi naložil, naj izvede revi- zije strojegradnje za obdobje od leta 2017 do 2024. »Najbolj pomembna naloga uprave v naslednjem obdobju je zago- tavljanje fi nančne stabilnosti družbe, ki je nujna za nadalj- nji razvoj družbe. V letu 2024 smo se v upravi lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklo- sti, a žal nikoli v celoti izvede- ni. Med najpomembnejšimi je zaprtje Uniorjevega obrata v Starem trgu ob Kolpi. Od- ločitev, ki predvsem z vidika zaposlenih ni bila lahka, je bila glede na oddaljenost obrata in s tem povezano procesno neu- činkovitost edina smiselna,« še poudarja predsednik uprave. Strojegradnja brez naročil Program Strojegradnja, ki je vsa leta posloval z izgubo, je lani ostal brez naročil. Zato so ga začeli postopoma ukinjati. Ukrep je po mnenju uprave lo- gičen korak k racionalizaciji poslovanja in osredotočanju na perspektivne dejavnosti. Delo strojegradnje bodo letos reorganizirali in delno zdru- žili z oddelkom vzdrževanje ter drugimi oddelki znotraj Uniorja, še piše v letnem po- ročilu za lani. Člani nadzornega sveta ugo- tavljajo, da bo sanacija družbe izjemno zahtevna in dolgo- trajna, zato so upravo pozvali, naj z enako intenzivnostjo še naprej izvaja sprejete ukrepe. Ob tem poudarjajo, da so prvi pozitivni učinki že vidni, do- sedanje delo nove uprave zato ocenjujejo kot učinkovito. Da bi zmanjšali izgubo, so lani v zreškem podjetju za proi- zvodnjo odkovkov in ročnega orodja prodali turistični del, podjetje Unitur, v postopku prodaje je tudi kragujevško podjetje Unior Components. Visoke obresti Skupne fi nančne obvezno- sti družbe Unior so na zadnji dan lanskega leta znašale 99,156 milijona evrov. Pod- jetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen zna- šali 7,6 milijona evrov in so za 16,5 odstotka višji kot leto prej. Nova Uniorjeva uprava kljub temu ni pesimistična. V zadnjem letu skrbi za redno poravnavanje obveznosti. Za- vezala se je, da bo tako banke kot kupce redno obveščala o razmerah v družbi in o pote- ku preoblikovanja podjetja. Lani decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za fi nan- ce, njena osrednja naloga je komunikacija z bankami. Za zdaj naj bi si uprava podporo fi nancerjev zagotavljala pred- vsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja. Najvišja stopnja tveganja Zaradi neizpolnitve ene od fi nančnih zavez do bank upnic so dolgoročne fi nančne obveznosti Uniorja in Uniturja do bank prerazporejene med kratkoročne fi nančne obve- znosti. Kršitev zavez je, kot je navedeno v letnem poročilu, posledica enkratnega dogod- ka, za katerega Unior ni do- bil soglasja bank za spregled kršitve zavez. Dolgoročne fi - nančne obveznosti Uniorja so se tako v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 znižale za 100,7 milijona evrov, medtem ko so se kratkoročne fi nančne obveznosti povečale za 84,7 milijona evrov. Tveganje zaradi visoke za- dolženosti družba ocenjuje kot kritično, kar je najvišja stopnja tveganja. »Visoka zadolženost ogroža varnost poslovanja in njegov obstoj, ovira možnost rasti in razvoja družbe, zmanj- šuje ugled družbe, predstavlja dodatno tveganje sposobnosti Člani nadzornega sveta ugotavljajo, da bo okrevanje družbe izjemno zahtevno in dolgotrajno, zato so upravo pozvali, naj z enako intenzivnostjo še naprej izvaja spreje- te ukrepe. Ob tem poudarjajo, da so prvi pozitivni učinki že vidni, zato dosedanje delo nove uprave ocenjujejo kot učinkovito. Priznanje za inventivno rešitev na področju krožnega gospodarstva 2024 je prejelo tudi podjetje Robust. (Foto: osebni arhiv) Podjetje Robust iz Arje vasi, ki je vodilni razvijalec tehno- logij za drobljenje in predelavo ostankov, je bilo nagrajeno za svojo domiselno rešitev ReSmart. Ta bistveno izbolj- šuje energetsko učinkovitost industrijskih drobilnikov. Priznanje je podjetje prejelo v sklopu nacionalnega izbora najboljših invencij za leto 2024, ki ga organizira SRIP – Krožno gospodarstvo pod okriljem Štajerske gospodarske zbornice. nostno delovanje, obenem pomembno pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Kot poudarjajo v podjetju Robust, ReSmart ni zgolj teh- nična inovacija, temveč kon- kretna podpora podjetjem pri prehodu v nizkoogljično prihodnost, ki naslavlja izzi- ve trajnostnega upravljanja odpadnih materialov in se umešča v kontekst krožnega gospodarstva. Z razvojem inovativnih tehnoloških re- šitev za učinkovito reciklažo materialov podjetje omogo- ča, da tisto, kar je bilo nekoč odpadek, postane nova su- rovina ali celo energent. »To priznanje potrjuje, da smo na pravi poti. V podjetju Robust že vrsto let vlagamo v razvoj rešitev, ki niso le tehnično do- vršene, temveč tudi odgovor- ne do okolja. Naš cilj ni zgolj prodajati strojev, temveč soustvarjati sistemske spre- membe, ki bodo omogočale bolj trajnostno prihodnost,« je poudaril direktor podjetja Marko Krajnc. Med glavni- mi cilji podjetja tako ostajajo zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečanje ponovne uporabe materialov ter krepitev kro- žnih poslovnih modelov, ki povezujejo industrijo, zna- nost in lokalna okolja. SJ V industriji drobljenja ma- terialov so tokovne konice in visoka poraba energije pogost problem, ki povzroča povečane obratovalne stroške in obremenjuje okolje. Robu- stova programska rešitev Re- Smart optimizira delovanje drobilnikov, zmanjša obreme- nitve motorjev ter prispeva k znatnemu zmanjšanju porabe energije. S tem industrijskim podjetjem omogoča stabilnej- še, učinkovitejše in bolj traj- Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 18, 30. april 2025 GOSPODARSTVO Nadzorni svet je potrdil revidirano letno poročilo družbe Unior za poslovno leto 2024. Kot so navedli na spletni strani Ljubljanske borze, je zreško podjetje z več kot stoletno tradicijo lansko leto zaključilo z iz- gubo 41,2 milijona evrov – od tega izguba iz tekočega poslovanja znaša 16,7 milijona evrov, preostalih 24,5 milijona evrov se nanaša na izredne stroške prestruk- turiranja in potrebne odpise. Lanski čisti prihodki so nekoliko presegli 191 milijonov evrov, kar je manj kot leto prej, ko so znašali 206 milijonov. Nadzorni svet ugotavlja, da bo okrevanje družbe izjemno zahtevno in dolgotrajno. Medtem vodstvo Uniorja napoveduje postopno izboljšanje poslovanja že letos. BARBARA FURMAN Med najboljšimi izumitelji Unior potrebuje svež kapital, zato vodstvo ne izključuje dokapitaliza- cije. (Foto: Andraž Purg) Skupina Unior letos načrtuje izboljšanje poslovanja Kot je še razvidno iz letnega poročila, je celotna skupina Unior, ki jo poleg matičnega podjetja sestavlja še 14 od- visnih in tri pridružena, lani zabeležila 54 milijonov evrov izgube. Leto prej je imela pri- bližno pet milijonov dobička ob 249,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno deset milijonov evrov manj kot leto prej. Lani visoka izguba, okrevanje bo zahtevno preživetja v primeru nastopa večjih kriz, onemogoča doda- tno zadolževanje ter povzroča visoke stroške fi nanciranja in slab denarni tok družbe,« piše v letnem poročilu. Dokapitalizacija? Vodstvo družbe Unior zato preučuje možnosti dodatnih oziroma nadomestnih virov fi nanciranja, pri tem navaja re- fi nanciranje pod ugodnejšimi pogoji in obveznice zadolžni- ce. Predsednik Uniorjeve upra- ve Robert Vuga, ki je vodenje podjetja prevzel lani junija, je pred približno mesecem za naš časopis omenil tudi možnost dokapitalizacije. »Dokapitali- zacija bi omogočila poplačilo dela dolga in tudi svež kapital za nujne naložbe v avtomatiza- cijo proizvodnje odkovkov,« je poudaril. Angleški strokovnjaki že pripravljajo neodvisni pregled, ki naj bi pokazal, kolikšna je kapitalska ustreznost podjetja glede na poslovne načrte in ko- liko kapitala podjetje še potre- »Lani smo se lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklosti, a žal nikoli v celoti izvedeni,« poudarja predsednik upra- ve Robert Vuga. (Foto: Andraž Purg) buje. Na osnovi teh podatkov se bo uprava odločila, ali bo izvedla dokapitalizacijo. Če se bo zanjo odločila, bi postopek lahko trajal približno leto, pred tem bi povečanje osnovnega kapitala morali odobriti tudi delničarji. Slabše, kot so predvidevali Skupina Unior letos načrtuje izboljšanje poslovanja, ob tem redno poravnava obveznosti do bank. Pri tem ocenjuje, da obstaja zelo majhna verjetnost odpoklica kreditov, zato, kot so še zapisali, predpostavka de- lujočega podjetja ni ogrožena. Predsednik uprave Robert Vuga je kmalu po prihodu v podjetje ugotovil, da je bilo dejansko poslovanje družbe bistveno slabše od pričakova- nega. Najbolj zaskrbljujoče so bile razmere v poslovnem pro- gramu Strojegradnja. Nadzorni svet je zato med drugim novi upravi naložil, naj izvede revi- zije strojegradnje za obdobje od leta 2017 do 2024. »Najbolj pomembna naloga uprave v naslednjem obdobju je zago- tavljanje fi nančne stabilnosti družbe, ki je nujna za nadalj- nji razvoj družbe. V letu 2024 smo se v upravi lotili nekaterih težkih, a nujnih ukrepov, ki so bili prepoznani že v preteklo- sti, a žal nikoli v celoti izvede- ni. Med najpomembnejšimi je zaprtje Uniorjevega obrata v Starem trgu ob Kolpi. Od- ločitev, ki predvsem z vidika zaposlenih ni bila lahka, je bila glede na oddaljenost obrata in s tem povezano procesno neu- činkovitost edina smiselna,« še poudarja predsednik uprave. Strojegradnja brez naročil Program Strojegradnja, ki je vsa leta posloval z izgubo, je lani ostal brez naročil. Zato so ga začeli postopoma ukinjati. Ukrep je po mnenju uprave lo- gičen korak k racionalizaciji poslovanja in osredotočanju na perspektivne dejavnosti. Delo strojegradnje bodo letos reorganizirali in delno zdru- žili z oddelkom vzdrževanje ter drugimi oddelki znotraj Uniorja, še piše v letnem po- ročilu za lani. Člani nadzornega sveta ugo- tavljajo, da bo sanacija družbe izjemno zahtevna in dolgo- trajna, zato so upravo pozvali, naj z enako intenzivnostjo še naprej izvaja sprejete ukrepe. Ob tem poudarjajo, da so prvi pozitivni učinki že vidni, do- sedanje delo nove uprave zato ocenjujejo kot učinkovito. Da bi zmanjšali izgubo, so lani v zreškem podjetju za proi- zvodnjo odkovkov in ročnega orodja prodali turistični del, podjetje Unitur, v postopku prodaje je tudi kragujevško podjetje Unior Components. Visoke obresti Skupne fi nančne obvezno- sti družbe Unior so na zadnji dan lanskega leta znašale 99,156 milijona evrov. Pod- jetje za bančni dolg plačuje zelo visoke obresti. Lani so tako izdatki za ta namen zna- šali 7,6 milijona evrov in so za 16,5 odstotka višji kot leto prej. Nova Uniorjeva uprava kljub temu ni pesimistična. V zadnjem letu skrbi za redno poravnavanje obveznosti. Za- vezala se je, da bo tako banke kot kupce redno obveščala o razmerah v družbi in o pote- ku preoblikovanja podjetja. Lani decembra je v upravo prišla nova članica Lilijana Sirk, ki je pristojna za fi nan- ce, njena osrednja naloga je komunikacija z bankami. Za zdaj naj bi si uprava podporo fi nancerjev zagotavljala pred- vsem z doslednim izvajanjem prestrukturiranja. Najvišja stopnja tveganja Zaradi neizpolnitve ene od fi nančnih zavez do bank upnic so dolgoročne fi nančne obveznosti Uniorja in Uniturja do bank prerazporejene med kratkoročne fi nančne obve- znosti. Kršitev zavez je, kot je navedeno v letnem poročilu, posledica enkratnega dogod- ka, za katerega Unior ni do- bil soglasja bank za spregled kršitve zavez. Dolgoročne fi - nančne obveznosti Uniorja so se tako v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2023 znižale za 100,7 milijona evrov, medtem ko so se kratkoročne fi nančne obveznosti povečale za 84,7 milijona evrov. Tveganje zaradi visoke za- dolženosti družba ocenjuje kot kritično, kar je najvišja stopnja tveganja. »Visoka zadolženost ogroža varnost poslovanja in njegov obstoj, ovira možnost rasti in razvoja družbe, zmanj- šuje ugled družbe, predstavlja dodatno tveganje sposobnosti Člani nadzornega sveta ugotavljajo, da bo okrevanje družbe izjemno zahtevno in dolgotrajno, zato so upravo pozvali, naj z enako intenzivnostjo še naprej izvaja spreje- te ukrepe. Ob tem poudarjajo, da so prvi pozitivni učinki že vidni, zato dosedanje delo nove uprave ocenjujejo kot učinkovito. Priznanje za inventivno rešitev na področju krožnega gospodarstva 2024 je prejelo tudi podjetje Robust. (Foto: osebni arhiv) Podjetje Robust iz Arje vasi, ki je vodilni razvijalec tehno- logij za drobljenje in predelavo ostankov, je bilo nagrajeno za svojo domiselno rešitev ReSmart. Ta bistveno izbolj- šuje energetsko učinkovitost industrijskih drobilnikov. Priznanje je podjetje prejelo v sklopu nacionalnega izbora najboljših invencij za leto 2024, ki ga organizira SRIP – Krožno gospodarstvo pod okriljem Štajerske gospodarske zbornice. nostno delovanje, obenem pomembno pripomore k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Kot poudarjajo v podjetju Robust, ReSmart ni zgolj teh- nična inovacija, temveč kon- kretna podpora podjetjem pri prehodu v nizkoogljično prihodnost, ki naslavlja izzi- ve trajnostnega upravljanja odpadnih materialov in se umešča v kontekst krožnega gospodarstva. Z razvojem inovativnih tehnoloških re- šitev za učinkovito reciklažo materialov podjetje omogo- ča, da tisto, kar je bilo nekoč odpadek, postane nova su- rovina ali celo energent. »To priznanje potrjuje, da smo na pravi poti. V podjetju Robust že vrsto let vlagamo v razvoj rešitev, ki niso le tehnično do- vršene, temveč tudi odgovor- ne do okolja. Naš cilj ni zgolj prodajati strojev, temveč soustvarjati sistemske spre- membe, ki bodo omogočale bolj trajnostno prihodnost,« je poudaril direktor podjetja Marko Krajnc. Med glavni- mi cilji podjetja tako ostajajo zmanjšanje ogljičnega odtisa, povečanje ponovne uporabe materialov ter krepitev kro- žnih poslovnih modelov, ki povezujejo industrijo, zna- nost in lokalna okolja. SJ V industriji drobljenja ma- terialov so tokovne konice in visoka poraba energije pogost problem, ki povzroča povečane obratovalne stroške in obremenjuje okolje. Robu- stova programska rešitev Re- Smart optimizira delovanje drobilnikov, zmanjša obreme- nitve motorjev ter prispeva k znatnemu zmanjšanju porabe energije. S tem industrijskim podjetjem omogoča stabilnej- še, učinkovitejše in bolj traj- Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 18, 30. april 2025 GOSPODARSTVO Podjetje Lotrič Meroslovje je v sodelovanju s pod- jetjem Gorenje gospodinjski aparati skupine Hisen- se Europe v Velenju odprlo nove razvojne prostore. Podjetji že trinajst let uspešno sodelujeta na področju meroslovja. Lani sta partnerstvo okrepili s podpisom dogovora o prevzemu servisa, vzdrževanja in izde- lave novih naprav za skupino Hisense Europe tako v Velenju kot tudi na Češkem in v Srbiji. BARBARA FURMAN Unior robotiziral kovaško linijo V Uniorju so v proizvo- dnem programu Odkovki zagnali novo robotizirano kovaško linijo, s katero bodo lahko zagotavljali visokoka- kovostno in učinkovito proi- zvodnje odkovkov. Letno jih v Zrečah proizvedejo več kot dva milijona. Kot so še sporočili iz Uni- orja, gre za prvo avtonomno robotizirano kovaško linijo, ki vključuje sedem industrijskih robotov ter napreden roboti- ziran mazalni sistem. »Prav tako smo razvili in uvedli inovativen sistem prijemanja odkovkov, ki bo bistveno pove- čal učinkovitost in natančnost proizvodnega procesa. Nova kovaška linija bo ključnega po- mena tudi za prihodnje razvoj- ne projekte podjetja, saj bomo z njo zagotovili najvišje stan- darde kakovosti in tehnološke inovacije, s čimer bomo okre- pili konkurenčnost podjetja. Robotizirano linijo smo raz- vili v sodelovanju z uglednimi podjetji, kot so Fellner Gmbh, Bemers Gmbh ter Roboteh,« so pojasnili v podjetju. Zreški Unior je eno od vo- dilnih evropskih podjetij na področju kovanja in proizvo- dnje orodij z več kot stoletno tradicijo. Z vlaganjem v razvoj in avtomatizacijo proizvodnih procesov zagotavlja dolgoročno konkurenčnost ter trajnostno rast. Kot so še zapisali, je Unior vodilni v industriji utopnega kovanja jekla, kovanja alumi- nija, hladnega kovanja in stroj- ne obdelave lastnih odkovkov ter sintranja. »Naši izdelki so ključni za priznane avtomo- bilske znamke, kot so Porsche, BMW, Audi, Bentley, Jaguar, ter za sistemske dobavitelje Tier 1 in Tier 2,« so poudarili. BF Z robotizirano kovaško linijo bodo izboljšali kako- vost proizvodnje odkovkov. (Foto: arhiv Uniorja) Velenjsko Gorenje gospodinjski aparati ima nove razvojne prostore Za večjo zanesljivost gospodinjskih aparatov V novem razvojnem centru bodo iskali visokotehnološke rešitve v industriji bele tehnike. Kot je na odprtju novih razvojnih prostorov pou- darila Maja Brelih Lotrič, direktorica podjetja Lotrič Meroslovje, je skrb za celo- ten nabor meril in merilnih sistemov enega največjih slovenskih izvoznikov za nji- hovo podjetje izjemna odgo- vornost. »Veseli nas, da smo lahko kot zunanji partner prevzeli tako pomembno na- logo v proizvodnih procesih skupine Hisense Europe in s tem dokazali zaupanje, ki smo ga gradili vrsto let.« Hitrejši odzivi na potrebe Tomaž Korošec, izvršni podpredsednik Hisense Europe, je poudaril, da je visoka raven meroslovne podpore ključen dejavnik za zagotavljanje kakovosti in razvoj novih izdelkov. Z odprtjem dodatnih prosto- rov v Velenju podjetje Lotrič Meroslovje utrjuje svojo pri- sotnost v savinjsko-šaleški regiji. Nova lokacija sode- lavcem v podjetju omogoča, da so bližje svojim partner- jem v tem delu Slovenije in se lahko hitreje odzovejo na njihove potrebe. Trenutno v velenjskem laboratoriju deluje ekipa osmih visoko usposobljenih strokovnja- kov, pri čemer vodstvo na- črtuje dodatne kadrovske okrepitve. in funkcionalne lastnosti aparatov na proizvodnih li- nijah. Preverjanje kakovosti Vsak proizvodni proces je edinstven, zato, poudarjajo, za vsakega partnerja razvi- jajo prilagojeno rešitev po meri. »S sistemi Trames lah- ko zaznamo še tako drobne nepravilnosti na izdelkih, s čimer proizvajalcem poma- gamo zagotavljati najvišjo raven kakovosti,« je pojasnil Nejc Demšar, vodja razvoja v podjetju Lotrič Meroslovje. Ob tem je Andrej Krajcer, tehnolog zagotavljanja kako- vosti v podjetju Gorenje go- spodinjski aparati, pojasnil, da so v proizvodne procese vgradili mehanizme, ki omo- gočajo stoodstotno preverja- nje kakovosti in varnostnih karakteristik izdelkov. Pri tem pomembno vlogo igrajo inovativne rešitve podjetja Lotrič Meroslovje. Foto: Lotrič Meroslovje Direktorica direktorica podjetja Lo- trič Meroslovje Maja Brelih Lotrič Tomaž Korošec, izvršni podpredse- dnik Hisense Europe Lotrič Meroslovje kot ra- zvojni partner sodeluje pri uvajanju visokotehnoloških rešitev v industriji bele teh- nike. Tako so v velenjski to- varni Gorenje gospodinjski aparati v zadnjem letu posta- vili več kot deset namenskih nadzornih postaj, ki samo- dejno preverjajo varnostne ELEKTRO CELJE OBVEŠČA: IZBERITE VAŠO KARIERNO POT REDNE ZAPOSLITVE KADROVSKE ŠTIPENDIJE OBVEZNE PRAKSE ŠTUDENTSKEGA DELA Več informacij: www.elektro-celje.si Smo več kot zgolj podjetje za distribucijo električne energije - smo ključni povezovalec napredka in zanesljiv partner, ki s sodobno infrastrukturo zagotavlja stabilno energetsko oskrbo. Oddajte prijavo na: kadrovska@elektro-celje.si pridružite se našemu timu in sodelujte z nami v obliki: Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pred dnevi je bilo v Celju posebno srečanje, name- njeno staršem v občini. Šlo je za dogodek, ki ga je v okviru trajnostne strategije za kakovostno sobiva- nje in sodelovanje organizirala Mestna občina Celje. »Oblikovanje osebnosti otrok in mladostnikov v zave- tju zdravega, varnega, stabilnega in razumevajočega podpornega okolja družine je eden najpomembnejših gradnikov prihodnosti,« pravijo v občini. Enako tudi vsi, ki so na srečanju sodelovali, saj je znano, da dana- šnji otroci in mladi rastejo v nezavidljivih razmerah. SIMONA ŠOLINIČ Obeležili dan upora proti okupatorju CELJE – Mestna občina Celje je s slovesnostjo v Parku svobode obeležila dan upora proti okupatorju. Ta državni praznik družbo spominja na začetek organiziranega od- pora slovenskega naroda proti okupatorju. Na slovesnosti je bil tudi minister za obrambo mag. Borut Sajovic. »Dan upora proti okupatorju je več kot le zgodovinski opomin – je praznik poguma, enotnosti in neomajne volje naroda, da se zoperstavi krivicam in brani vrednote, kot sta svoboda in dostojanstvo. Vsakoletna obeležitev nas opominja, da te vrednote ostajajo temelj našega skupnega sobivanja tudi danes,« so sporočili iz celjske občine. Mini- ster Sajovic je večkrat izpostavil, da je bila prav enotnost vrednota, ki je povezovala narod in se krepila skozi čas. Kulturni program so pripravili dijakinje in dijaki I. gimna- zije v Celju, ki so recitirali tudi pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo upora 1941–1945 ter pesmi Toneta Pavčka in Mile Kačič. SŠol Celje bo dobilo pametno ribiško skupnost CELJE – Knežje mesto se je kot partner priključilo projektu Pametna ribiška skupnost. Njegov cilj je vzpo- stavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in posledično ribiške destinacije na območju delovanja Ribiške družine Celje. Celjska občina je tako z Ribiško družino Celje, družbo CresCo in s Kmetijo Mlake uspešno pridobila sredstva na javnem pozivu lokalne akcijske skupine za ribištvo Sa- vinjske regije. »Za vzpostavitev Pametne ribiške skupnosti bomo pove- zali zainteresirane in s tem naredili prvi korak k trajnostne- mu razvoju ribištva na področju delovanja Ribiške družine Celje z bazo na Šmartinskem jezeru. Cilji so ohranitev habitata rib v vodah, ureditev pristana in razvoj vzporednih dejavnosti za večjo konkurenčnost ribiške destinacije na Celjskem,« pravijo v občini. SŠol Protokolarni del slovesnosti so počastili praporščaki slovenskih vete- ranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije. (Foto: MOC) 9. maja bo v Ribiškem domu ob Šmartinskem jezeru prvo srečanje vseh, ki lahko s svojo dejavnostjo prispevajo k ustvarjanju pametne ribiške skupnosti. (Foto: MK) »V okviru te strategije si pri- zadevamo za skupnost, kjer se vsak posameznik počuti spre- jeto, slišano in varno, še pose- bej otroci in mladi. Verjame- mo, da kakovostno (so)bivanje raste iz odnosov, razumevanja in podpore,« pravijo v občini. Kot k temu dodaja župan Celja Matija Kovač, se je pri tem tre- ba zavedati, da je pomembno sodelovati z vsemi, ki tvorijo družbo. »Časi polnih razredov so minili« Tovrstno srečanje je občina organizirala že pred začetkom lanskega leta za celjske peda- goge, takrat je bilo že četrto po vrsti. Glede na zelo dobre pre- davatelje in učinke njihovih be- sed so srečanje zdaj pripravili za vse starše v občini. »Starši so tisti, ki se prvi zavedajo, kaj pomeni odgovornost vzgoje, da otroci odraščajo v zdravem okolju. T udi s takšnimi srečanji želimo, da bi v lokalni skupno- sti tvorili jedro ljudi, kjer radi želimo in pomoč staršem je pri tem ključna,« dodaja Kovač. Ob tem prizna, da rodnost v zadnjih treh letih v Celju upada. »Glede na te podatke ne bo ve- liko vpisa v šole in vrtce. Tudi zato smo se odločili povišati enkratno denarno pomoč za novorojence. V prihodnosti bo treba sprejeti še kakšen ukrep z vidika organizacije izobraževa- nja in usposabljanja. Časi nabi- to polnih razredov in vrtcev so na žalost minili,« dodaja Kovač. Spomnimo, da so celjski svetni- ki na aprilski seji sprejeli sklep o dvigu enkratne denarne po- moči za novorojence s sedanjih 150 evrov na 200 evrov. V tem letu je v proračunu za enkratne denarne pomoči za novorojen- ce načrtovanih 50 tisoč evrov. »Ne iskanje krivde, ampak podpora« Poleg tega, da se Slovenija sooča z upadom rodnosti, je v državi tudi vedno več duševnih stisk med otroki in mladimi, povišuje se stopnja medvrstni- škega nasilja, pojasvljajo pa se še druge težave, ki pestijo mla- de generacije. Zato je podpora starševstvu tista, ki ji je treba posvetiti več pozornosti. »Namen takšnega srečanja je podpora staršem. Ne gre za to, da bi iskali, kdo je kriv za sta- nje, gre za to, kje so priložno- sti, kakšne so konkretne rešitve in kako si lahko pomagamo,« pravi ravnateljica Osnovne šole Lava mag. Marijana Kolenko, ki vsa ta leta spremlja mlade in se pri svojem delu posveča tudi opolnomočenju staršev za boljšo podporo in vzgojo otrok. »Želimo si, da bi se starši zelo dobro zavedali svojega dela odgovornosti v družini in pri pripravi otrok na odraščanje. Da bi znali otroke podpreti, ko to potrebujejo, a jim hkrati po- staviti tudi meje. Družinski del vzgoje je izjemno pomemben, enako čustvena stabilnost star- šev,« še poudari Kolenkova. Pri svojem dolgoletnem delu je spoznala, da so se tako star- ši kot otroci spremenili. »Zdi se mi, kot da so se starši nekako razčlovečili, otroci so vedno bolj pod vtisi domačega, šol- skega okolja in tudi okolja družbenih omrežij. Torej ogro- mno je vplivov na otroke, zato ne moremo enoumno določiti, kaj je razlog za stanje, v kate- rem smo. Včasih ni bilo toliko odklonskega vedenja in znanje je v preteklosti veljalo več kot danes. Spremembe so zelo velike, niso dobre, zato je zdaj vendarle čas, da storimo kon- kretne spremembe in skupaj iz- boljšamo razmere. Razumljivo je, da se je spremenil tudi čas, v katerem živimo, tudi druž- bena klima se je spremenila. Otroci danes potrebujejo to, da si starši zanje vzamejo čas, predvsem za pogovore, ki naj trajajo tako dolgo, dokler otrok ne spregovori o pravih težavah, ki ga pestijo in ki so v ozadju. Živimo v času, kjer vsi gledajo na materialne stvari in hrepeni- jo po tem, da bi imeli mnogo. Ampak otroci ne potrebujejo tega, ampak pristen odnos ter spodbudno okolje,« dodaja. Omenja, da morajo k temu stremeti vsi v družbi, ne le star- ši in šola, ampak vsi v lokal- nem okolju, v katerem otroci rastejo. »Postali smo družba tekmovalnost, če nismo naj- boljši, ne veljamo. Toda če smo takšni, to kažemo tudi otrokom. Ti potrebujejo sta- bilno družino, a tudi učitelja, ki je strokovno podkovan, a hkrati čustveno odprt,« še do- daja Kolenkova. Starši, ne popuščajte vedno »Starši želijo otrokom pogo- sto dati tisto, česar sami niso dobili v svojem življenju. Zato preveč popuščajo in pogosto ne postavljajo mej. Slednje mora- jo biti postavljene. Otroci jih namreč preizkušajo, ker želijo vedeti, do kam lahko gredo. In na tej točki morajo biti starši dovolj odločni ter strogi,« pravi pedagog in avtor knjig Urban Urbanc. Na srečanju s starši so zato v ospredje postavili pomen par- tnerskega odnosa, ker je, kot dodaja Urbanc, od kakovosti partnerskega odnosa odvisna tudi kakovost starševstva. »Starša morata partnerski od- nos izboljševati vse življenje, osebno rasti in ob tem graditi tudi svojo čustveno zrelost. Tako bodo starši vedeli, kako čustva izraziti pravilno in kako ter kdaj jih zadržati, da ne pride do spora,« dodaja Urbanc. Pri tem še enkrat poudari posta- vljanje mej otrokom: »Tipičen primer je, ko si otrok kaj zaželi v trgovini in starše izsiljuje. Kaj storijo? Zaradi občutka slabe vesti, kaj si bodo ljudje mislili, željam otroka ugodijo. Otroci zaznajo, da so starši popustili. Starši morajo postaviti meje, morajo reči, da ne bodo popu- stili, da je to njihova odločitev in da bo pri njej tudi ostalo.« Hkrati poudarja, da naj se po- govorijo z otroki tako, da bodo vedeli, kaj so njihove dolžnosti in kakšne nagrade bodo dobi- li, če bodo svojo dolžnost tudi opravili. Na srečanju v Celju sta bila tudi Rok Terkaj, glasbenik, avtor in teolog, ter nekdanja vrhunska športnica, avtorica in magistrica psihologije Sara Isaković, ki pravi, da je to, kako danes starši vzgajajo svoje otroke, najpomembnejša tema: »Vzgajamo namreč generacije, ki bodo skrbele za nas, zato je prav tudi, da vemo, v kako sočutnem okolju želimo živeti. Če te vloge ne prevzamemo, ne moremo vzgajati zdravih otrok, zato moramo biti starši pri vzgoji tudi odločni.« Foto: Andraž Purg Starševstvo naj bo posebno po- slanstvo. Začrtalo bo tudi smer družbe, v kateri bodo živele nasle- dnje generacije. CELJE – Občinska strategija začrtala tudi odgovornejše starševstvo Otroci potrebujejo starše in da si ti zanje vzamejo čas Ker želijo starši otrokom pogosto dati tisto, česar sami niso dobili v svojem življenju, so prevečkrat po- pustljivi in neodločni, pravi pravi pe- dagog ter avtor knjig Urban Urbanc. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Pred dnevi je bilo v Celju posebno srečanje, name- njeno staršem v občini. Šlo je za dogodek, ki ga je v okviru trajnostne strategije za kakovostno sobiva- nje in sodelovanje organizirala Mestna občina Celje. »Oblikovanje osebnosti otrok in mladostnikov v zave- tju zdravega, varnega, stabilnega in razumevajočega podpornega okolja družine je eden najpomembnejših gradnikov prihodnosti,« pravijo v občini. Enako tudi vsi, ki so na srečanju sodelovali, saj je znano, da dana- šnji otroci in mladi rastejo v nezavidljivih razmerah. SIMONA ŠOLINIČ Obeležili dan upora proti okupatorju CELJE – Mestna občina Celje je s slovesnostjo v Parku svobode obeležila dan upora proti okupatorju. Ta državni praznik družbo spominja na začetek organiziranega od- pora slovenskega naroda proti okupatorju. Na slovesnosti je bil tudi minister za obrambo mag. Borut Sajovic. »Dan upora proti okupatorju je več kot le zgodovinski opomin – je praznik poguma, enotnosti in neomajne volje naroda, da se zoperstavi krivicam in brani vrednote, kot sta svoboda in dostojanstvo. Vsakoletna obeležitev nas opominja, da te vrednote ostajajo temelj našega skupnega sobivanja tudi danes,« so sporočili iz celjske občine. Mini- ster Sajovic je večkrat izpostavil, da je bila prav enotnost vrednota, ki je povezovala narod in se krepila skozi čas. Kulturni program so pripravili dijakinje in dijaki I. gimna- zije v Celju, ki so recitirali tudi pesmi iz zbirke Slovensko pesništvo upora 1941–1945 ter pesmi Toneta Pavčka in Mile Kačič. SŠol Celje bo dobilo pametno ribiško skupnost CELJE – Knežje mesto se je kot partner priključilo projektu Pametna ribiška skupnost. Njegov cilj je vzpo- stavitev podpornega okolja za trajnostni razvoj ribištva in posledično ribiške destinacije na območju delovanja Ribiške družine Celje. Celjska občina je tako z Ribiško družino Celje, družbo CresCo in s Kmetijo Mlake uspešno pridobila sredstva na javnem pozivu lokalne akcijske skupine za ribištvo Sa- vinjske regije. »Za vzpostavitev Pametne ribiške skupnosti bomo pove- zali zainteresirane in s tem naredili prvi korak k trajnostne- mu razvoju ribištva na področju delovanja Ribiške družine Celje z bazo na Šmartinskem jezeru. Cilji so ohranitev habitata rib v vodah, ureditev pristana in razvoj vzporednih dejavnosti za večjo konkurenčnost ribiške destinacije na Celjskem,« pravijo v občini. SŠol Protokolarni del slovesnosti so počastili praporščaki slovenskih vete- ranskih organizacij, Slovenske vojske in Policije. (Foto: MOC) 9. maja bo v Ribiškem domu ob Šmartinskem jezeru prvo srečanje vseh, ki lahko s svojo dejavnostjo prispevajo k ustvarjanju pametne ribiške skupnosti. (Foto: MK) »V okviru te strategije si pri- zadevamo za skupnost, kjer se vsak posameznik počuti spre- jeto, slišano in varno, še pose- bej otroci in mladi. Verjame- mo, da kakovostno (so)bivanje raste iz odnosov, razumevanja in podpore,« pravijo v občini. Kot k temu dodaja župan Celja Matija Kovač, se je pri tem tre- ba zavedati, da je pomembno sodelovati z vsemi, ki tvorijo družbo. »Časi polnih razredov so minili« Tovrstno srečanje je občina organizirala že pred začetkom lanskega leta za celjske peda- goge, takrat je bilo že četrto po vrsti. Glede na zelo dobre pre- davatelje in učinke njihovih be- sed so srečanje zdaj pripravili za vse starše v občini. »Starši so tisti, ki se prvi zavedajo, kaj pomeni odgovornost vzgoje, da otroci odraščajo v zdravem okolju. T udi s takšnimi srečanji želimo, da bi v lokalni skupno- sti tvorili jedro ljudi, kjer radi želimo in pomoč staršem je pri tem ključna,« dodaja Kovač. Ob tem prizna, da rodnost v zadnjih treh letih v Celju upada. »Glede na te podatke ne bo ve- liko vpisa v šole in vrtce. Tudi zato smo se odločili povišati enkratno denarno pomoč za novorojence. V prihodnosti bo treba sprejeti še kakšen ukrep z vidika organizacije izobraževa- nja in usposabljanja. Časi nabi- to polnih razredov in vrtcev so na žalost minili,« dodaja Kovač. Spomnimo, da so celjski svetni- ki na aprilski seji sprejeli sklep o dvigu enkratne denarne po- moči za novorojence s sedanjih 150 evrov na 200 evrov. V tem letu je v proračunu za enkratne denarne pomoči za novorojen- ce načrtovanih 50 tisoč evrov. »Ne iskanje krivde, ampak podpora« Poleg tega, da se Slovenija sooča z upadom rodnosti, je v državi tudi vedno več duševnih stisk med otroki in mladimi, povišuje se stopnja medvrstni- škega nasilja, pojasvljajo pa se še druge težave, ki pestijo mla- de generacije. Zato je podpora starševstvu tista, ki ji je treba posvetiti več pozornosti. »Namen takšnega srečanja je podpora staršem. Ne gre za to, da bi iskali, kdo je kriv za sta- nje, gre za to, kje so priložno- sti, kakšne so konkretne rešitve in kako si lahko pomagamo,« pravi ravnateljica Osnovne šole Lava mag. Marijana Kolenko, ki vsa ta leta spremlja mlade in se pri svojem delu posveča tudi opolnomočenju staršev za boljšo podporo in vzgojo otrok. »Želimo si, da bi se starši zelo dobro zavedali svojega dela odgovornosti v družini in pri pripravi otrok na odraščanje. Da bi znali otroke podpreti, ko to potrebujejo, a jim hkrati po- staviti tudi meje. Družinski del vzgoje je izjemno pomemben, enako čustvena stabilnost star- šev,« še poudari Kolenkova. Pri svojem dolgoletnem delu je spoznala, da so se tako star- ši kot otroci spremenili. »Zdi se mi, kot da so se starši nekako razčlovečili, otroci so vedno bolj pod vtisi domačega, šol- skega okolja in tudi okolja družbenih omrežij. Torej ogro- mno je vplivov na otroke, zato ne moremo enoumno določiti, kaj je razlog za stanje, v kate- rem smo. Včasih ni bilo toliko odklonskega vedenja in znanje je v preteklosti veljalo več kot danes. Spremembe so zelo velike, niso dobre, zato je zdaj vendarle čas, da storimo kon- kretne spremembe in skupaj iz- boljšamo razmere. Razumljivo je, da se je spremenil tudi čas, v katerem živimo, tudi druž- bena klima se je spremenila. Otroci danes potrebujejo to, da si starši zanje vzamejo čas, predvsem za pogovore, ki naj trajajo tako dolgo, dokler otrok ne spregovori o pravih težavah, ki ga pestijo in ki so v ozadju. Živimo v času, kjer vsi gledajo na materialne stvari in hrepeni- jo po tem, da bi imeli mnogo. Ampak otroci ne potrebujejo tega, ampak pristen odnos ter spodbudno okolje,« dodaja. Omenja, da morajo k temu stremeti vsi v družbi, ne le star- ši in šola, ampak vsi v lokal- nem okolju, v katerem otroci rastejo. »Postali smo družba tekmovalnost, če nismo naj- boljši, ne veljamo. Toda če smo takšni, to kažemo tudi otrokom. Ti potrebujejo sta- bilno družino, a tudi učitelja, ki je strokovno podkovan, a hkrati čustveno odprt,« še do- daja Kolenkova. Starši, ne popuščajte vedno »Starši želijo otrokom pogo- sto dati tisto, česar sami niso dobili v svojem življenju. Zato preveč popuščajo in pogosto ne postavljajo mej. Slednje mora- jo biti postavljene. Otroci jih namreč preizkušajo, ker želijo vedeti, do kam lahko gredo. In na tej točki morajo biti starši dovolj odločni ter strogi,« pravi pedagog in avtor knjig Urban Urbanc. Na srečanju s starši so zato v ospredje postavili pomen par- tnerskega odnosa, ker je, kot dodaja Urbanc, od kakovosti partnerskega odnosa odvisna tudi kakovost starševstva. »Starša morata partnerski od- nos izboljševati vse življenje, osebno rasti in ob tem graditi tudi svojo čustveno zrelost. Tako bodo starši vedeli, kako čustva izraziti pravilno in kako ter kdaj jih zadržati, da ne pride do spora,« dodaja Urbanc. Pri tem še enkrat poudari posta- vljanje mej otrokom: »Tipičen primer je, ko si otrok kaj zaželi v trgovini in starše izsiljuje. Kaj storijo? Zaradi občutka slabe vesti, kaj si bodo ljudje mislili, željam otroka ugodijo. Otroci zaznajo, da so starši popustili. Starši morajo postaviti meje, morajo reči, da ne bodo popu- stili, da je to njihova odločitev in da bo pri njej tudi ostalo.« Hkrati poudarja, da naj se po- govorijo z otroki tako, da bodo vedeli, kaj so njihove dolžnosti in kakšne nagrade bodo dobi- li, če bodo svojo dolžnost tudi opravili. Na srečanju v Celju sta bila tudi Rok Terkaj, glasbenik, avtor in teolog, ter nekdanja vrhunska športnica, avtorica in magistrica psihologije Sara Isaković, ki pravi, da je to, kako danes starši vzgajajo svoje otroke, najpomembnejša tema: »Vzgajamo namreč generacije, ki bodo skrbele za nas, zato je prav tudi, da vemo, v kako sočutnem okolju želimo živeti. Če te vloge ne prevzamemo, ne moremo vzgajati zdravih otrok, zato moramo biti starši pri vzgoji tudi odločni.« Foto: Andraž Purg Starševstvo naj bo posebno po- slanstvo. Začrtalo bo tudi smer družbe, v kateri bodo živele nasle- dnje generacije. CELJE – Občinska strategija začrtala tudi odgovornejše starševstvo Otroci potrebujejo starše in da si ti zanje vzamejo čas Ker želijo starši otrokom pogosto dati tisto, česar sami niso dobili v svojem življenju, so prevečkrat po- pustljivi in neodločni, pravi pravi pe- dagog ter avtor knjig Urban Urbanc. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Po nujno pomoč ponoči nič več v Laško Sto krošenj bo nudilo senco občanom in hrano čebelam DOBRNA – Številni občani so ob svetovnem dnevu Zemlje zavihali rokave in opravili pomembno delo. Zasadili so približno petdeset medovitih dreves ter s tem prispevali k še bolj zeleni občini. Sto sadik medovitih dreves, 51 lip in 49 starih sort jablan, je Občina Dobrna brezplačno pre- jela v okviru razpisa Čebelarske zveze Slovenije. Sadike jablan je nato podarila čebelarskemu društvu in staršem ob rojstvu otroka, lipe je s pomočjo prostovoljcev zasadila ob sprehajalni poti ob potoku Dobrnica in pri pokopališču na Dobrni. Sajenja medovitih dreves se na Dobrni tokrat niso lotili prvič. Ob ureditvi sprehajalne poti ob Dobrnici in struge potoka pred približno štirimi leti so s pomočjo arboristov, ki skr- bijo za ureditev parkov v občini Dobrna, pripravili načrt zasaditve drevoreda ob potoku od naselja Dobrna do Pristove, kjer je speljana tudi kolesarska povezava. V letu 2022 so nato predstavniki občine, društev, organizacij ter občani zasadili vrbe žalujke, lipe in kostanj. Drevored na sredini krasijo tudi srebrne lipe. Vsa posajena drevesa so medovite rastline, s čimer Občina Dobrna skrbi tudi za čebele, ki so med najkoristnejšimi organizmi v našem okolju. BA Nujna medicinska pomoč je v Zdravstvenem domu Laško od 14. aprila še vedno na voljo podnevi, medtem ko morajo ponoči občani v nujnih primerih v urgentni center v Celje. Je pa ponoči v laškem zdravstvenem domu še vedno zagotovljena prisotnost nujnega reševalnega vozila. (Foto: Andraž Purg) LAŠKO – Občani Laškega in Radeč, ki nujno pomoč potrebujejo v nočnem času, morajo odslej ponjo v Celje. Do spremembe je prišlo za- radi začasne reorganizacije izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva. Tako je uvedeno skupno dežurno mesto v nočnem času v Ur- gentnem centru Celje. Nujna medicinska pomoč je v Zdravstvenem domu (ZD) Laško od 14. aprila še vedno na voljo podnevi, in sicer od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure ter ob koncih tedna in praznikih med 7. in 19. uro. V nočnem času od ponedeljka do petka med 20. in 7. uro ter ob koncih tedna in praznikih od 19. do 7. ure lahko občani pomoč poiščejo v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje. Ob tem v ZD Laško po- udarjajo, da je ponoči za obča- ne Laškega in Radeč v laškem zdravstvenem domu še vedno zagotovljena prisotnost nujne- ga reševalnega vozila, kar omo- goča hitrejši dostop v primeru nujnega stanja na terenu. Težave z dežurstvi V ZD Laško so se dlje časa srečevali s problematiko za- gotavljanja dežurstev. Zdrav- niki so se morali ob svojem rednem delu vključevati tudi v opravljanje nočne dežurne službe, ob tem so morali v ZD dodatno zagotavljati tudi zu- nanje zdravnike. Posledično je to pomenilo, da je prihajalo do večjih fi nančnih izzivov, saj urno postavko za dežurstvo zu- nanjih izvajalcev določa trg. Zunanji izvajalci po besedah direktorice ZD Laško Vesne Vodišek Razboršek niso bili pripravljeni dežurati za plači- lo iz 57. plačnega razreda, ko- likor bi jim pripadalo po uredbi ZZZS. Tako so bili plačani bo- lje od zdravnikov, zaposlenih v ZD Laško, kar je po besedah direktorice za zdravstveni dom predstavljalo izjemen fi nančni zalogaj, ki bi lahko predstavljal resno nevarnost za poslovanje, če bi se ta trend nadaljeval. »Ker želimo v ZD Laško še naprej skrbeti za ustrezno delo- vanje ambulant družinske me- dicine in s tem bolnikom omo- gočati kakovostno zdravstveno oskrbo na primarni ravni, smo v skladu z usmeritvami in na- vodili za organizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih, ki jih je sprejela Vlada RS, sklenili dogovor s Splošno bolnišnico Celje o zagotavljanju skupne- ga dežurnega mesta v nočnem času,« na v ajajo v ZD Lašk o. BA Pri sajenju dreves so sodelovali številni občani, od najmlajših do starejših. (Foto: Občina Dobrna) RIMSKE TOPLICE – Družina Podlesnik je začela pisati novo zgodbo na Kopitniku Bila je ljubezen na prvi pogled Planinska koča na Kopitniku ima nove oskrbnike. Potem ko sta se morala prejšnja najemnika koče Sebastijan in Tjaša po dveh letih zaradi dodatnih službenih obveznosti v marcu posloviti, je novo zgodbo na Kopitniku začela pisati družina Podlesnik iz Loke pri Zidanem Mostu. Na- jemno pogodbo s Planinskim društvom Rimske Toplice je podpisala 11. aprila. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Štiri tedne nazaj nismo ve- deli, kje je Kopitnik. Zelo dobra prijateljica nam je povedala, da (v Planinskem društvu Rimske Toplice, op. p.) oddajajo kočo. Skupaj smo stkali načrt in za- čela se je ›akcija‹ … Najprej smo si šli kočo ogledat in bila je lju- bezen na prvi pogled. Po tisoč papirjih in urah birokratskih priprav smo uredili vse potreb- no, da je koča 11. aprila lahko začela obratovati. Vsem nam je bil zagon takšne planinske koče čista uganka. Vendar je želja premagala strah. Ko smo zagledali prve goste, je postalo kristalno jasno, da je to tisto, kar smo si želeli,« je družina Podlesnik sporočila ob prevze- mu koče. Novi oskrbniki se zavedajo, da je pred njimi še kup ne- znank in izzivov in da se bodo morali še marsikaj naučiti. Ob tem dodajajo, da se bodo tru- dili po svojih najboljših močeh, da bo njihova ponudba čim boljša ter da se bodo gostje na Kopitniku odlično počutili in da se bodo radi vračali. Pestro je bilo že na spoznavnem sre- čanju in enako za velikonočne praznike. »Upamo, da smo se predstavili v dobri luči. Bili smo takšni, kot smo – nora družina z velikim srcem.« Novi oskrbniki na Kopitnik vabijo tudi za prvi maj. Ob tem dodajajo, da so vrata planinske koče odprta vsem, ki želijo pre- živeti prosti čas v neokrnjeni naravi, miru in ob odlični do- mači hrani, in sicer ob petkih med 17 . in 22. uro, ob sobotah od 7 . do 22. ure ter ob nedeljah in praznikih med 7 . in 18. uro. Šok in olajšanje V Planinskem društvu Rim- ske Toplice so veseli, da so uspeli brez težav najti nove najemnike planinske koče na Kopitniku in da je slednja ves čas ostala odprta za obisko- valce. »Bili smo kar šokirani, ko sta nas prejšnja oskrbnika obvestila, da odhajata, saj smo lani z njima najemno pogodbo podaljšali za pet let,« je dejal Novi najemniki koče na Kopitniku so se že dokazali kot odlični gostitelji. Obiskovalci so nad njihovo kulinarično ponudbo navdušeni. predsednik planinskega dru- štva Miha Seme. Že v začetku letošnjega leta so nato objavili razpis za novega najemnika koče. Prejeli so štiri vloge, med katerimi so bili trije kandidati po besedah Semeta zelo resni. »Menim, da smo se na koncu prav odločili. Podlesnikovi so čudovita družina, zelo prijazna in sposobna, čeprav je to zanjo povsem nov izziv. V kuhinji ji pomaga družinska prijateljica, ki je po poklicu kuharica, za- poslena v osnovni šoli. Potrdim lahko, da je hrana odlična, še zlasti vrhunske so sladice. Že prvi konec tedna, ko so novi najemniki prevzeli kočo, je bilo na Kopitniku ogromno ljudi, enako za velikonočni konec tedna. Upamo, da bo tako še naprej,« je zadovoljen Miha Seme. Z družino Podlesnik je Pla- ninsko društvo Rimske T oplice sklenilo najemno pogodbo za preizkusno dobo enega leta, nato bo pogodbo po dogovoru lahko podaljšalo za najmanj od 3 do 5 let. Foto: FB, Koča na Kopitniku V Planinskem društvu Rimske Toplice so veseli, da so uspeli brez težav najti nove najemnike planinske koče, in upajo, da bo Kopitnik še naprej privabljal številne obiskovalce oziroma pohodnike. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Trenutno imamo dovolj zdravnikov. Z dvema novima ambulantama se je dostopnost naših občanov do osebnega zdravnika povečala. Oba zdravnika še vpisujeta bolnike,« je poudarila direktorica dr. Hana Šuster Erjavec. Ponovno izpostavljena želja po prijateljstvu in miru ANDRAŽ NAD POLZELO – Ob vznožju gore Oljke je 19. marca 1944 v strmogla- vljenju ameriškega bomb- nika umrlo osem mladih pilotov, dva sta ob pomoči prebivalcev Andraža preži- vela. Vsako leto v kraju pri- pravijo slovesnost, s katero ohranjajo slovensko-ame- riško prijateljstvo in z njo med drugim poudarjajo željo po miru med narodi. Tudi zadnjo aprilsko sobo- to so jo. Kot je znano, so približno leto pred zaključkom druge svetovne vojne, 19. marca 1944, ameriška letala name- ravala bombardirati tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizva- jala strelivo in drugo vojno opremo za nemški Tretji rajh. Bombnik B-17 je tega usodnega dne strmoglavil v Andražu nad Polzelo. Spominska plošča Na krovu ameriškega bombnika je bilo deset mla- dih članov posadke, starih od 21 do 25 let. Osem jih je umrlo in so bili pokopani na pokopališču v Andra- žu nad Polzelo, dva sta ob hitri in učinkoviti pomoči domačinov strmoglavljenje preživela. Imena vseh umr- lih članov posadke so vkle- sana v spominski plošči pri pokopališču v Andražu nad Polzelo, ki so jo slovesno odkrili leta 2014. Od takrat v Sloveniji obeležujemo dan slovensko-ameriškega prija- teljstva. Bombnik B-17, znan tudi pod imenom leteča trdnja- va, je pripadal 15. ameriški zračni sili, ki je bila ustano- vljena 1. novembra 1943 v Tuniziji kot del ameriških zračnih sil za sredozemsko območje. Že enajst let Na letošnji prireditvi so zbrane nagovorili minister za obrambo Republike Slo- venije Borut Sajovic, gene- ralmajor David B. Lyons, poveljnik 15. letalskih sil letalske baze Shaw v Južni Karolini in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Med drugim so poudarili pomen strpnosti med narodi in po- men miru v svetu. Spominsko slovesnost so v Andražu nad Polzelo začeli organizirati pred enajstimi leti prav na pobudo župana Kužni- ka. V minulih letih so se je ude- ležili številni visoki gosti, med drugim predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ameriški senator John McCa- in, veleposlanik Združenih državah Amerike v Republiki Sloveniji Brent Robert Hartley ter njegov predhodnik Joseph A. Mussomeli. Na spominsko slovesnost v Andraž nad Pol- zelo so v zadnjih letih prišli tudi nekdanji veleposlanik Slovenije pri zvezi Nato Jelko Kacin, veleposlanik Francije v Republiki Sloveniji Pierre Fran- cois Mourier, nekdanji zunanji minister Karl Erjavec, ministri- ca za obrambo Andreja Katič, generalmajor Dobran Božič, polkovnik Bryan Wolford, podpolkovnik Todd Scattini, podpolkovnik Kris Thodoropo- ulos, major Thomas Walsh, na- čelnik generalštaba dr. Andrej Osterman, brigadir Slovenske vojske Bojan Pograjc ter drugi člani diplomatskega zbora in predstavniki vojske. BF, foto: Jan Korošec Med gosti je bil tudi generalmajor David B. Lyons, poveljnik 15. letalskih sil letalske baze Shaw v Južni Karolini Letošnja spominska slovesnost je bila že enajsta zapovrstjo. ŽALEC – Zdravstveni dom ima prostornejši in prenovljen laboratorij Ob prenovah zagotovili tudi dva nova zdravnika V Zdravstvenem domu dr. Jožeta Potrate Žalec lahko laboratorijsko delo opravljajo hitreje in učinkoviteje, saj so prostore laboratorija razširili in prenovili. Potrebe po laboratorijski diagnostiki se namreč povečujejo, zato se povečuje tudi število preiskav. Vsako leto jih opravijo približno 259 tisoč. Posodobitev laboratorija je stala približno 170 tisoč evrov, zdaj načrtujejo nove naložbe. V teh dneh so začeli prenavljati streho, na katero bodo namestili sončne celice, naslednji mesec bo v zdravstveni postaji v Petrovčah odprla vrata prenovljena ambulanta družinske medicine. V sodelovanje z Občino Žalec so uspeli zagotoviti novi koncesiji za specialista družinske medicine. BARBARA FURMAN Žalski zdravstveni dom ima 120 zaposlenih, ki s konce- sionarji skrbijo za primarno zdravstveno varstvo približno 43 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline v 22 ambu- lantah družinske medicine, tudi v zdravstvenih postajah na Vranskem ter v Petrovčah in Šempetru. Med prenovo delali V prenovljenem laboratoriju so dvema odvzemnima mesto- ma dodali še eno, zato so na- bavili dodaten stol za odvzem krvi, povečali prostor za dia- gnostiko, uredili čakalnico in ločene sanitarije ter namestili novo pohištvo. Laboratorijski prostori so večji za 32 kvadra- tnih metrov. Obnovitvena dela so se začela novembra lani in končala sredi letošnjega aprila. Kot je na slovesnem odprtju poudarila direktorice žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec, je tudi med obnovitvenimi deli laboratorij ves čas deloval, kar je zahtevalo precejšnjo mero potrpežljivosti tako zaposlenih kot pacientov. »Vsem se najlepše zahvaljujem za razumevanje in prilagodlji- vost. Z raznovrstnimi nalož- bami si prizadevamo, da bi se zaposleni dobro počutili v svojih delovnih prostorih in da bi bolnikom nudili čim bolj ka- kovostno zdravstveno oskrbo,« je dejala in dodala, da so v za- dnjih treh letih posodobili vse tri najbolj pomembne naprave za laboratorijsko diagnostiko – biokemijski, hematološki in urinski analizator,« je navedla. Prenove in posodobitve Stavba žalskega zdravstve- nega doma je bila zagrajena leta 1960 in je bila v zadnjih letih deležna več obnovitvenih del. Med drugim so preuredili glavni vhod, stopnišče in in- formacijsko točko. Namestili so dvižno ploščad, s čimer so omogočili lažji dostop osebam z invalidnostjo. »Lani smo po- skrbeli za najmlajše bolnike in celostno prenovili prostore dispanzerja za otroke in mla- dostnike. Zdaj prenavljamo ambulanto družinske medi- cine v zdravstveni postaji v Petrovčah, ki bo predvi- doma končana v nasle- dnjem mesecu. Te dni smo začeli prenavljati streho zdravstvenega doma, na ka- tero bomo namestili sončno elektrarno.« Kot še poudarja dr. Hana Šu- ster Erjavec, ves čas posodablja- jo tudi opremo v ambulantah, nazadnje so jo posodobili v ambulanti za medicino dela in fi zioterapijo. Kupili so novo urgentno vozilo in dve vozili za potrebe patronažne službe. Postopoma prenavljajo tudi prostore zdravstvenih postaj na Vranskem ter v Petrovčah in Šempetru. Imajo dovolj zdravnikov Medtem ko se v številnih zdravstvenih domovih po Slo- veniji soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, so v žalskem zdra- vstvenemu domu v sodelovanje z Občino Žalec uspeli zagotovi- ti novi koncesiji za specialista družinske medicine, dr. Vesno Posodobili so tudi naprave za laboratorijsko diagnostiko. Pekarovič Džakulin in dr. An- draža Arzenška. »Trenutno imamo dovolj zdravnikov. Z dvema novima ambulantama se je dostopnost naših obča- nov do osebnega zdravnika povečala. Oba zdravnika še vpisujeta bolnike,« je pouda- rila direktorica in dodala, da njihov javni zavod uspešno posluje. »Zasluga gre sode- lavcem, ki delajo predano in strokovno. Tudi lani smo do- segli presežek prihodkov nad odhodki. Ta denar vlagamo nazaj v primarno zdravstvo, da bi uporabnikom zagotovili čim boljšo zdravstveno oskr- be.« Foto: Andraž Purg V prenovljenem laboratoriju bo delo hitrejše, saj so dodali eno odvzemno mesto. Trak so prerezali direktorica dr. Hana Šuster Erjavec, namestnica vodje laboratorija Jerneja Štojc in žalski župan Janko Kos. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V igri za evropsko mesto športa ROGAŠKA SLATINA – Na stolp Kristal, ki ga je občina namenu predala 23. maja lani, se je do danes povzpelo več kot 80 tisoč obiskovalcev. Po besedah župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča je to preseglo vsa pričakovanja. »Naš cilj je bil 60 tisoč obiskovalcev na letni ravni,« je dejal. Vtisi v knjigi gostov sporočajo, da so obiskovalci z do- živetjem, ko se povzpnejo na najvišjo stavbo v državi, zelo zadovoljni. Občina je zaznala, da si v razglednem nadstropju želijo še označbe, ki bodo sporočale, v ka- teri smeri je katera pomembna točka. »O tej označitvi smo že razmišljali, a smo bili neuspešni pri pridobi- vanju sofinanciranja na enem od razpisov. Zdaj smo pripravili drugo vlogo. Čeprav rezultati razpisa še niso znani, bomo sami umestili omenjene table.« V decem- bru in januarju se je na stolp povzpelo veliko gostov iz Hrvaške. »Niso prihajali le obiskovalci iz Zagreba, ampak tudi iz Dalmacije. Verjetno so bivali v bližnjih zdraviliščih,« je dejal slatinski župan. Lani poleti so prevladovali obiskovalci, ki so se iz različnih slovenskih krajev v Rogaško Slatino pripeljali z avtobusi. Letos je za prihodnja dva meseca prav tako že potrjenih veliko rezervacij za obisk slovenskih gostov. Kidrič se veseli tudi statističnega preseka vseh obiskovalcev. Ta bo pri- pravljen po prvem letu od odprtju te turistične zanimi- vosti. TS Novost letošnjega Bobrovega bicikliranja bo, da bo trasa podaljšana do Podčetrtka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Tudi če bi občina prenesla lastništvo zemljišča na državo, ni bilo zagotovila, da bi bil Dom starejših Šentjur uspešen na razpisu, kjer je želel pridobiti sofinanciranje za obnovo,« je dejal šentjurski župan. Nadomestilo za stavbno pravico, ki ga je za stavbe Doma starejših Šentjur določil sodno postavljen izvedenec, je bilo določeno v znesku malo več kot 558 tisoč evrov. (Foto: Nik Jarh) Cilj poravnave je bila uskla- ditev zemljiškega stanja z dejanskim. Zemljiškoknjižno je bila kot lastnica nepremič- nin, na katerih stojijo zgradbe doma starejših, vpisana Obči- na Šentjur. Dejansko pa je bila lastnica vseh zgradb na teh ze- mljiščih Republika Slovenija. Vpleteni strani sta zdaj skleni- li sporazum, ki je določil, da ima RS stavbno pravico, do- kler bodo te zgradbe in stavba stale. Nadomestilo za stavbno pravico, ki ga je določil sodno postavljen izvedenec, je bilo določeno v znesku malo več kot 558 tisoč evrov. Šentjurski župan je poja- snil, da je občina najprej že- lela razmerja glede zemljišča, kjer je dom starejših, urediti sporazumno. »Pripravljali smo dokumente identifikacije investicijskega projekta, ceni- tve … Na enem od sestankov smo videli, da ni druge reši- tve, kot je tožba. Država je ves čas pričakovala, da bomo ze- mljišče dali zastonj. Kalvarija glede neurejenega zemljišča, kjer je dom starejših, je trajala več kot dve desetletji.« Župan je na izredni seji ob- činskega sveta dejal, da so ne- Občinski svetniki Občine Šentjur so na izredni seji pred dnevi dali soglasje k osnutku sodne poravnave med ob- čino, Domom starejših Šentjur in Republiko Slovenijo. S poravnavo, ki je bila minuli torek sklenjena na naroku pred Okrajnim sodiščem v Celju, je občina kot nadomestilo za stavbno pravico, ki jo ima Republika Slovenija, v proračun prejela malo več kot pol milijona evrov. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je komentiral, da je s tem končana dol- goletna kalvarija. A je bilo v razpravi na občinskem svetu mogoče slišati pomisleke, ali ni bilo ravno zemljišče, ki ga občina ni želela brezplačno predati državi, vzrok, da dom starejših pred leti ni prejel sofinanciranja za obsežno obnovo in širitev. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – S poravnavo uredili lastništvo zemljišča doma starejših Po letih čakanja občini pol milijona evrov nadomestila za zemljišče ROGAŠKA SLATINA – Od 24. maja do 20. junija bo do- gajanje v občini posvečeno športu. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji teka, kolesar- jenja, a tudi tisti, ki imajo radi filme s športno vsebino. Ro- gaška Slatina, ki se ponaša z bogato športno infrastruktu- ro, z zavidljivimi uspehi špor- tnikov in s številnimi športni- mi dogodki, letos kandidira za naziv evropskega mesta športa 2026, in sicer v kate- goriji mest. Občina Rogaška Slatina je po besedah župana mag. Branka Kidriča že oddala vlogo za pridobitev naziva evropskega mesta športa 2026. »Sledil bo podpis pisma o nameri, s kate- rim se bomo zavezali, da bomo uresničili vse dejavnosti. Med drugim moramo popisati pre- teklo delo in vlaganja v šport na 15 različnih področjih, od infrastrukture, športnih dru- štev, rekreativnih dejavnosti. Komisija nas bo jeseni obi- skala, odločitev bo sporočila proti koncu letošnjega leta. Če bomo naziv prejeli, se bomo decembra udeležili podelitve v Evropskem parlamentu.« Dodal je, da je tudi to eden od načinov, s katerim skuša obči- na k športnim in rekreativnim dejavnostim pritegniti čim več občanov. Ti se bodo lahko v mesecu športa udeležili številnih tradi- cionalnih dogodkov. 24. maja bo 4. Bobrovo bicikliranje, 7. junija se obeta 8. Afroditin tek s Štajerskim valom. Rogaška Slatina bo 5. junija gostila cilj druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji, v tem zdravili- škem mestu bo od 18. do 20. junija tudi 4. Mednarodni fe- stival športnega filma. Osnova za to, da je občina izrazito športno naravnana, je po besedah župana bogata športna infrastruktura. »Letos bomo tovrstnim naložbam na- menili kar 2,7 milijona evrov. V tem in prihodnjem letu se obeta pet različnih športnih pridobitev v skupni višini 4 milijone evrov. Do jeseni bomo zgradili Areno Janina, uredili bomo pump track v Kostrivni- ci, predvidena sta še kolopark v Rogaški Slatini in proga za downhill. V prihodnjem letu želimo namenu predati novo javno kopališče.« TS Obisk presegel pričakovanja kateri člani občinskega sveta menili, da bi morala občina zemljišče državi dati zastonj. »A včasih je dobro, da si malo trmast in vztrajaš ter na koncu narediš nekaj dobrega za lo- kalno skupnost. Prišli bomo do lepega zneska denarja, ki bo v veliki meri verjetno na- menjen izboljšanju pogojev življenja naših starostnikov.« Bi bilo drugače? Občinski svetnik Lovro Perčič (SDS) je razpravljal, da dom starejših na enem od razpisov ni bil uspešen tudi zato, ker občina zemljišča ni želela brezplačno predati drža- vi. »Župan je pozabil povedati, kako veliko denarja bi država takrat vložila v dom starejših. Šlo je za razpis v vrednosti malo manj kot 12 milijonov evrov, s pomočjo katerega bi prostore doma preoblikovali tako, da bi imeli višji standard. Tri- in štiriposteljne sobe bi bile preoblikovane v eno- in dvoposteljne sobe s samostoj- nimi kopalnicami. Zraven bi lahko naredili prizidek, kar bi bistveno izboljšalo kakovost bivanja v domu.« Čeprav se je dom kasneje za gradnjo pri- zidka prijavil na nov razpis, je bilo na njem na voljo bistveno manj denarja, je še izpostavil Perčič. »S poravnavo se stri- njam, a menim, da bomo mo- rali kot občina domu namenja- ti več finančnega sodelovanja, kot če bi pri prejšnjem razpisu podarili zemljišče.« Diaci je Perčičeve besede označil za podtikanje. »Občina je bila zemljišče pripravljena državi dati brezplačno, če bi bila naložba izvedena.« Tudi vodja službe za gospodarje- nje s premoženjem v občinski upravi Katja Burič je pojasni- la, da je bilo v odločbi zapi- sano, da je vloga, ki jo je dal Občina Šentjur je leta 2012 domu podelila neodplačno stavbno pravico za gradnjo, obnovo in dozidavo kavarne in jedilnice ter brezplačno uporabo nepremičnine za ure- ditev knajpovega parka. Leta 2020 je domu s podelitvijo neodplačne stavbne pravice omogočila uspešno prijavo na razpis za izvedbo projekta Hiša Gustav in je po gradnji stavbe brezplačno prenesla lastninsko pravico na tej ne- premičnini. Leta 2023 je z brezplačnim prenosom lastnin- ske pravice na nepremičninah domu zagotovila uspešno kandidiranje za center za institucionalno domsko oskrbo. šentjurski dom starejših za sofinanciranje, izpolnjevala vsi pogoje. Občinski svet je po njenih besedah takrat dal vrsto soglasij, da bi domu omogočil prijavo na razpis. Če bi bilo državno sofinan- ciranje za obnovo doma odobreno, bi vpletene strani lastninsko pravico lahko ure- dile naknadno, v za to dolo- čenem časovnem roku. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Trenutno imamo dovolj zdravnikov. Z dvema novima ambulantama se je dostopnost naših občanov do osebnega zdravnika povečala. Oba zdravnika še vpisujeta bolnike,« je poudarila direktorica dr. Hana Šuster Erjavec. Ponovno izpostavljena želja po prijateljstvu in miru ANDRAŽ NAD POLZELO – Ob vznožju gore Oljke je 19. marca 1944 v strmogla- vljenju ameriškega bomb- nika umrlo osem mladih pilotov, dva sta ob pomoči prebivalcev Andraža preži- vela. Vsako leto v kraju pri- pravijo slovesnost, s katero ohranjajo slovensko-ame- riško prijateljstvo in z njo med drugim poudarjajo željo po miru med narodi. Tudi zadnjo aprilsko sobo- to so jo. Kot je znano, so približno leto pred zaključkom druge svetovne vojne, 19. marca 1944, ameriška letala name- ravala bombardirati tovarno Steyr v Avstriji, ki je proizva- jala strelivo in drugo vojno opremo za nemški Tretji rajh. Bombnik B-17 je tega usodnega dne strmoglavil v Andražu nad Polzelo. Spominska plošča Na krovu ameriškega bombnika je bilo deset mla- dih članov posadke, starih od 21 do 25 let. Osem jih je umrlo in so bili pokopani na pokopališču v Andra- žu nad Polzelo, dva sta ob hitri in učinkoviti pomoči domačinov strmoglavljenje preživela. Imena vseh umr- lih članov posadke so vkle- sana v spominski plošči pri pokopališču v Andražu nad Polzelo, ki so jo slovesno odkrili leta 2014. Od takrat v Sloveniji obeležujemo dan slovensko-ameriškega prija- teljstva. Bombnik B-17, znan tudi pod imenom leteča trdnja- va, je pripadal 15. ameriški zračni sili, ki je bila ustano- vljena 1. novembra 1943 v Tuniziji kot del ameriških zračnih sil za sredozemsko območje. Že enajst let Na letošnji prireditvi so zbrane nagovorili minister za obrambo Republike Slo- venije Borut Sajovic, gene- ralmajor David B. Lyons, poveljnik 15. letalskih sil letalske baze Shaw v Južni Karolini in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Med drugim so poudarili pomen strpnosti med narodi in po- men miru v svetu. Spominsko slovesnost so v Andražu nad Polzelo začeli organizirati pred enajstimi leti prav na pobudo župana Kužni- ka. V minulih letih so se je ude- ležili številni visoki gosti, med drugim predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ameriški senator John McCa- in, veleposlanik Združenih državah Amerike v Republiki Sloveniji Brent Robert Hartley ter njegov predhodnik Joseph A. Mussomeli. Na spominsko slovesnost v Andraž nad Pol- zelo so v zadnjih letih prišli tudi nekdanji veleposlanik Slovenije pri zvezi Nato Jelko Kacin, veleposlanik Francije v Republiki Sloveniji Pierre Fran- cois Mourier, nekdanji zunanji minister Karl Erjavec, ministri- ca za obrambo Andreja Katič, generalmajor Dobran Božič, polkovnik Bryan Wolford, podpolkovnik Todd Scattini, podpolkovnik Kris Thodoropo- ulos, major Thomas Walsh, na- čelnik generalštaba dr. Andrej Osterman, brigadir Slovenske vojske Bojan Pograjc ter drugi člani diplomatskega zbora in predstavniki vojske. BF, foto: Jan Korošec Med gosti je bil tudi generalmajor David B. Lyons, poveljnik 15. letalskih sil letalske baze Shaw v Južni Karolini Letošnja spominska slovesnost je bila že enajsta zapovrstjo. ŽALEC – Zdravstveni dom ima prostornejši in prenovljen laboratorij Ob prenovah zagotovili tudi dva nova zdravnika V Zdravstvenem domu dr. Jožeta Potrate Žalec lahko laboratorijsko delo opravljajo hitreje in učinkoviteje, saj so prostore laboratorija razširili in prenovili. Potrebe po laboratorijski diagnostiki se namreč povečujejo, zato se povečuje tudi število preiskav. Vsako leto jih opravijo približno 259 tisoč. Posodobitev laboratorija je stala približno 170 tisoč evrov, zdaj načrtujejo nove naložbe. V teh dneh so začeli prenavljati streho, na katero bodo namestili sončne celice, naslednji mesec bo v zdravstveni postaji v Petrovčah odprla vrata prenovljena ambulanta družinske medicine. V sodelovanje z Občino Žalec so uspeli zagotoviti novi koncesiji za specialista družinske medicine. BARBARA FURMAN Žalski zdravstveni dom ima 120 zaposlenih, ki s konce- sionarji skrbijo za primarno zdravstveno varstvo približno 43 tisoč prebivalcev Spodnje Savinjske doline v 22 ambu- lantah družinske medicine, tudi v zdravstvenih postajah na Vranskem ter v Petrovčah in Šempetru. Med prenovo delali V prenovljenem laboratoriju so dvema odvzemnima mesto- ma dodali še eno, zato so na- bavili dodaten stol za odvzem krvi, povečali prostor za dia- gnostiko, uredili čakalnico in ločene sanitarije ter namestili novo pohištvo. Laboratorijski prostori so večji za 32 kvadra- tnih metrov. Obnovitvena dela so se začela novembra lani in končala sredi letošnjega aprila. Kot je na slovesnem odprtju poudarila direktorice žalskega zdravstvenega doma dr. Hana Šuster Erjavec, je tudi med obnovitvenimi deli laboratorij ves čas deloval, kar je zahtevalo precejšnjo mero potrpežljivosti tako zaposlenih kot pacientov. »Vsem se najlepše zahvaljujem za razumevanje in prilagodlji- vost. Z raznovrstnimi nalož- bami si prizadevamo, da bi se zaposleni dobro počutili v svojih delovnih prostorih in da bi bolnikom nudili čim bolj ka- kovostno zdravstveno oskrbo,« je dejala in dodala, da so v za- dnjih treh letih posodobili vse tri najbolj pomembne naprave za laboratorijsko diagnostiko – biokemijski, hematološki in urinski analizator,« je navedla. Prenove in posodobitve Stavba žalskega zdravstve- nega doma je bila zagrajena leta 1960 in je bila v zadnjih letih deležna več obnovitvenih del. Med drugim so preuredili glavni vhod, stopnišče in in- formacijsko točko. Namestili so dvižno ploščad, s čimer so omogočili lažji dostop osebam z invalidnostjo. »Lani smo po- skrbeli za najmlajše bolnike in celostno prenovili prostore dispanzerja za otroke in mla- dostnike. Zdaj prenavljamo ambulanto družinske medi- cine v zdravstveni postaji v Petrovčah, ki bo predvi- doma končana v nasle- dnjem mesecu. Te dni smo začeli prenavljati streho zdravstvenega doma, na ka- tero bomo namestili sončno elektrarno.« Kot še poudarja dr. Hana Šu- ster Erjavec, ves čas posodablja- jo tudi opremo v ambulantah, nazadnje so jo posodobili v ambulanti za medicino dela in fi zioterapijo. Kupili so novo urgentno vozilo in dve vozili za potrebe patronažne službe. Postopoma prenavljajo tudi prostore zdravstvenih postaj na Vranskem ter v Petrovčah in Šempetru. Imajo dovolj zdravnikov Medtem ko se v številnih zdravstvenih domovih po Slo- veniji soočajo s pomanjkanjem zdravnikov, so v žalskem zdra- vstvenemu domu v sodelovanje z Občino Žalec uspeli zagotovi- ti novi koncesiji za specialista družinske medicine, dr. Vesno Posodobili so tudi naprave za laboratorijsko diagnostiko. Pekarovič Džakulin in dr. An- draža Arzenška. »Trenutno imamo dovolj zdravnikov. Z dvema novima ambulantama se je dostopnost naših obča- nov do osebnega zdravnika povečala. Oba zdravnika še vpisujeta bolnike,« je pouda- rila direktorica in dodala, da njihov javni zavod uspešno posluje. »Zasluga gre sode- lavcem, ki delajo predano in strokovno. Tudi lani smo do- segli presežek prihodkov nad odhodki. Ta denar vlagamo nazaj v primarno zdravstvo, da bi uporabnikom zagotovili čim boljšo zdravstveno oskr- be.« Foto: Andraž Purg V prenovljenem laboratoriju bo delo hitrejše, saj so dodali eno odvzemno mesto. Trak so prerezali direktorica dr. Hana Šuster Erjavec, namestnica vodje laboratorija Jerneja Štojc in žalski župan Janko Kos. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 18, 30. april 2025 IZ NAŠIH KRAJEV V igri za evropsko mesto športa ROGAŠKA SLATINA – Na stolp Kristal, ki ga je občina namenu predala 23. maja lani, se je do danes povzpelo več kot 80 tisoč obiskovalcev. Po besedah župana Rogaške Slatine mag. Branka Kidriča je to preseglo vsa pričakovanja. »Naš cilj je bil 60 tisoč obiskovalcev na letni ravni,« je dejal. Vtisi v knjigi gostov sporočajo, da so obiskovalci z do- živetjem, ko se povzpnejo na najvišjo stavbo v državi, zelo zadovoljni. Občina je zaznala, da si v razglednem nadstropju želijo še označbe, ki bodo sporočale, v ka- teri smeri je katera pomembna točka. »O tej označitvi smo že razmišljali, a smo bili neuspešni pri pridobi- vanju sofinanciranja na enem od razpisov. Zdaj smo pripravili drugo vlogo. Čeprav rezultati razpisa še niso znani, bomo sami umestili omenjene table.« V decem- bru in januarju se je na stolp povzpelo veliko gostov iz Hrvaške. »Niso prihajali le obiskovalci iz Zagreba, ampak tudi iz Dalmacije. Verjetno so bivali v bližnjih zdraviliščih,« je dejal slatinski župan. Lani poleti so prevladovali obiskovalci, ki so se iz različnih slovenskih krajev v Rogaško Slatino pripeljali z avtobusi. Letos je za prihodnja dva meseca prav tako že potrjenih veliko rezervacij za obisk slovenskih gostov. Kidrič se veseli tudi statističnega preseka vseh obiskovalcev. Ta bo pri- pravljen po prvem letu od odprtju te turistične zanimi- vosti. TS Novost letošnjega Bobrovega bicikliranja bo, da bo trasa podaljšana do Podčetrtka. (Foto: arhiv NT/Sherpa) »Tudi če bi občina prenesla lastništvo zemljišča na državo, ni bilo zagotovila, da bi bil Dom starejših Šentjur uspešen na razpisu, kjer je želel pridobiti sofinanciranje za obnovo,« je dejal šentjurski župan. Nadomestilo za stavbno pravico, ki ga je za stavbe Doma starejših Šentjur določil sodno postavljen izvedenec, je bilo določeno v znesku malo več kot 558 tisoč evrov. (Foto: Nik Jarh) Cilj poravnave je bila uskla- ditev zemljiškega stanja z dejanskim. Zemljiškoknjižno je bila kot lastnica nepremič- nin, na katerih stojijo zgradbe doma starejših, vpisana Obči- na Šentjur. Dejansko pa je bila lastnica vseh zgradb na teh ze- mljiščih Republika Slovenija. Vpleteni strani sta zdaj skleni- li sporazum, ki je določil, da ima RS stavbno pravico, do- kler bodo te zgradbe in stavba stale. Nadomestilo za stavbno pravico, ki ga je določil sodno postavljen izvedenec, je bilo določeno v znesku malo več kot 558 tisoč evrov. Šentjurski župan je poja- snil, da je občina najprej že- lela razmerja glede zemljišča, kjer je dom starejših, urediti sporazumno. »Pripravljali smo dokumente identifikacije investicijskega projekta, ceni- tve … Na enem od sestankov smo videli, da ni druge reši- tve, kot je tožba. Država je ves čas pričakovala, da bomo ze- mljišče dali zastonj. Kalvarija glede neurejenega zemljišča, kjer je dom starejših, je trajala več kot dve desetletji.« Župan je na izredni seji ob- činskega sveta dejal, da so ne- Občinski svetniki Občine Šentjur so na izredni seji pred dnevi dali soglasje k osnutku sodne poravnave med ob- čino, Domom starejših Šentjur in Republiko Slovenijo. S poravnavo, ki je bila minuli torek sklenjena na naroku pred Okrajnim sodiščem v Celju, je občina kot nadomestilo za stavbno pravico, ki jo ima Republika Slovenija, v proračun prejela malo več kot pol milijona evrov. Šentjurski župan mag. Marko Diaci je komentiral, da je s tem končana dol- goletna kalvarija. A je bilo v razpravi na občinskem svetu mogoče slišati pomisleke, ali ni bilo ravno zemljišče, ki ga občina ni želela brezplačno predati državi, vzrok, da dom starejših pred leti ni prejel sofinanciranja za obsežno obnovo in širitev. TINA STRMČNIK ŠENTJUR – S poravnavo uredili lastništvo zemljišča doma starejših Po letih čakanja občini pol milijona evrov nadomestila za zemljišče ROGAŠKA SLATINA – Od 24. maja do 20. junija bo do- gajanje v občini posvečeno športu. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji teka, kolesar- jenja, a tudi tisti, ki imajo radi filme s športno vsebino. Ro- gaška Slatina, ki se ponaša z bogato športno infrastruktu- ro, z zavidljivimi uspehi špor- tnikov in s številnimi športni- mi dogodki, letos kandidira za naziv evropskega mesta športa 2026, in sicer v kate- goriji mest. Občina Rogaška Slatina je po besedah župana mag. Branka Kidriča že oddala vlogo za pridobitev naziva evropskega mesta športa 2026. »Sledil bo podpis pisma o nameri, s kate- rim se bomo zavezali, da bomo uresničili vse dejavnosti. Med drugim moramo popisati pre- teklo delo in vlaganja v šport na 15 različnih področjih, od infrastrukture, športnih dru- štev, rekreativnih dejavnosti. Komisija nas bo jeseni obi- skala, odločitev bo sporočila proti koncu letošnjega leta. Če bomo naziv prejeli, se bomo decembra udeležili podelitve v Evropskem parlamentu.« Dodal je, da je tudi to eden od načinov, s katerim skuša obči- na k športnim in rekreativnim dejavnostim pritegniti čim več občanov. Ti se bodo lahko v mesecu športa udeležili številnih tradi- cionalnih dogodkov. 24. maja bo 4. Bobrovo bicikliranje, 7. junija se obeta 8. Afroditin tek s Štajerskim valom. Rogaška Slatina bo 5. junija gostila cilj druge etape kolesarske dirke Po Sloveniji, v tem zdravili- škem mestu bo od 18. do 20. junija tudi 4. Mednarodni fe- stival športnega filma. Osnova za to, da je občina izrazito športno naravnana, je po besedah župana bogata športna infrastruktura. »Letos bomo tovrstnim naložbam na- menili kar 2,7 milijona evrov. V tem in prihodnjem letu se obeta pet različnih športnih pridobitev v skupni višini 4 milijone evrov. Do jeseni bomo zgradili Areno Janina, uredili bomo pump track v Kostrivni- ci, predvidena sta še kolopark v Rogaški Slatini in proga za downhill. V prihodnjem letu želimo namenu predati novo javno kopališče.« TS Obisk presegel pričakovanja kateri člani občinskega sveta menili, da bi morala občina zemljišče državi dati zastonj. »A včasih je dobro, da si malo trmast in vztrajaš ter na koncu narediš nekaj dobrega za lo- kalno skupnost. Prišli bomo do lepega zneska denarja, ki bo v veliki meri verjetno na- menjen izboljšanju pogojev življenja naših starostnikov.« Bi bilo drugače? Občinski svetnik Lovro Perčič (SDS) je razpravljal, da dom starejših na enem od razpisov ni bil uspešen tudi zato, ker občina zemljišča ni želela brezplačno predati drža- vi. »Župan je pozabil povedati, kako veliko denarja bi država takrat vložila v dom starejših. Šlo je za razpis v vrednosti malo manj kot 12 milijonov evrov, s pomočjo katerega bi prostore doma preoblikovali tako, da bi imeli višji standard. Tri- in štiriposteljne sobe bi bile preoblikovane v eno- in dvoposteljne sobe s samostoj- nimi kopalnicami. Zraven bi lahko naredili prizidek, kar bi bistveno izboljšalo kakovost bivanja v domu.« Čeprav se je dom kasneje za gradnjo pri- zidka prijavil na nov razpis, je bilo na njem na voljo bistveno manj denarja, je še izpostavil Perčič. »S poravnavo se stri- njam, a menim, da bomo mo- rali kot občina domu namenja- ti več finančnega sodelovanja, kot če bi pri prejšnjem razpisu podarili zemljišče.« Diaci je Perčičeve besede označil za podtikanje. »Občina je bila zemljišče pripravljena državi dati brezplačno, če bi bila naložba izvedena.« Tudi vodja službe za gospodarje- nje s premoženjem v občinski upravi Katja Burič je pojasni- la, da je bilo v odločbi zapi- sano, da je vloga, ki jo je dal Občina Šentjur je leta 2012 domu podelila neodplačno stavbno pravico za gradnjo, obnovo in dozidavo kavarne in jedilnice ter brezplačno uporabo nepremičnine za ure- ditev knajpovega parka. Leta 2020 je domu s podelitvijo neodplačne stavbne pravice omogočila uspešno prijavo na razpis za izvedbo projekta Hiša Gustav in je po gradnji stavbe brezplačno prenesla lastninsko pravico na tej ne- premičnini. Leta 2023 je z brezplačnim prenosom lastnin- ske pravice na nepremičninah domu zagotovila uspešno kandidiranje za center za institucionalno domsko oskrbo. šentjurski dom starejših za sofinanciranje, izpolnjevala vsi pogoje. Občinski svet je po njenih besedah takrat dal vrsto soglasij, da bi domu omogočil prijavo na razpis. Če bi bilo državno sofinan- ciranje za obnovo doma odobreno, bi vpletene strani lastninsko pravico lahko ure- dile naknadno, v za to dolo- čenem časovnem roku. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 18, 30. april 2025 KULTURA Umetniški tandem Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič razstavlja v Slovenskih Konjicah Prepletanje dveh likovnih poetik Mednarodna razstava pirhov Do 21. maja bo v graščini Oplotnica, ki je znana tudi kot Žički dvorec, na ogled medna- rodna razstava pirhov. Svoja dela razstavljajo člani Društva likovnih ustvarjalcev (DLU) Rifnik Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur in Likovnega kluba Duga iz Pitomače. Predsednica DLU Rifnik Šentjur Mojca Sivka je povedala, da omenjeno društvo že nekaj let sodeluje s hrvaškim društvom Likovni klub Duga iz Pitomače, kjer razstavljajo pirhe, posli- kane v različnih tehnikah. Lani je DLU Rifnik Šentjur prvič organiziral razstavo pirhov doma, v šentjurski Galeriji Zgornji trg. K sodelovanju je povabil tudi Likovni klub Duga ter Likovni študijski krožek Ljudske univerze Šentjur. Razstava je bila toplo sprejeta, zato so se člani društva odločili, da bodo tudi letos organizirali mednarodno razstavo pirhov. Po besedah Sivke so na razstavi na ogled pisanke, ki upodabljajo najrazličnejše motive. Nekatere pisanke so poslikane s tradicionalnimi motivi hrvaške naivne umetnosti, druge so poslikane povsem abstraktno, najdemo tudi veliko cvetličnih motivov, umetniki so navdih našli tudi v glasbi in domačem okolju. Na ogled so postavljena še ročna dela vezilj, med dru- gim kvačkani in šivani prtički. Videli boste tudi Pisanko iz srca, skulpturo, ki sta jo poslikala priznana slikarja naivne umetnosti Josip Gregurić in Zlatko Štrfiček. Pisanka je prikaz naivne umetnosti iz hrvaške Podravine. »S takšno skulpturo se lahko pohvalimo tudi Šentjurčani, saj nam po zaslugi DLU Rifnik Šentjur od lani krasi ploščad pred cerkvijo svetega Jurija v Zgornjem trgu,« je dejala Sivka. In dodala, da člani DLU Rifnik Šentjur in Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur v teh dneh svoja dela razstavljajo še v Pitomači na Hrvaškem. TS Sprehod skozi spomine Na gradu Komenda bo do 9. maja odprta razstava slikarskih del Saliha Biščića, člana likovne sekcije KUD Polzela. Ob odprtju razstave je predsednica likovne sekcije KUD Polzela Sonja Jezernik predstavila avtorjevo življenjsko zgodbo. Salih Biščić je prišel iz Tuzle v Slovenijo kot devetnajstletnik s končano rudarsko šolo in se zaposlil v Premogovniku Velenje. Že v osnovni šoli ga je zanimalo likovno ustvarjanje, zato je tudi v času aktivnega dela z zanosom in vztrajnostjo ohranjal stik z likovnim izrazom ter se slednjemu po upokojitvi popolnoma predal. Razstavljal je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah, sodeloval na likovnih extemporih in kolonijah v Sloveniji ter tujini in na znameniti Zlati paleti Zveze likovnih društev Slovenije, kjer je prejel mnogo priznanj in certifikatov. Že štirinajst let je predsednik Društva šaleških likovnikov Velenje. Na razstavi na gradu Komenda se avtor predstavlja z deli, izdelanimi v tehniki akril in olje, ki so simbol njegovih spominov, zato je razstavo poimenoval Sprehodi skozi spomine. Motivi tokratne razstave so pretežno odprt svet, zlasti piranske marine, morske krajine s podrobnost- mi in znamenitostmi, pokrajine v vseh letnih časih, nekaj figuralike in pod steklenim dnom dela v abstraktnem slogu – med njimi tudi nagrajena s priznanji in certifikati. TT Ko tudi pisanke postanejo prostor za umetniško ustvarjanje. (Foto: Martin Čater) Salih Biščić na odprtju razstave. (Foto: TT) V veliki avli konjiškega doma kulture je na ogled razstava Dve za grafiko, ki sta jo pripravili akademski slikarki Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič. »Njuna sku- pna razstava ni le predstavitev dveh paralelnih praks, temveč subtilno prepletanje dveh likovnih poetik, ki se že dolgo srečujeta, odzvanjata druga v drugi in skupaj tvorita edinstveno ustvarjalno dinamiko,« pravi Zala Br- glez iz Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice. BARBARA FURMAN Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič sta že vrsto let pre- poznaven in usklajen ume- tniški tandem, ki ga poleg osebne in likovne afinitete povezuje tudi sorodna aka- demska pot. Njuna zgodnja srečanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja- ni, kjer sta se spoprijemali z omejitvami tradicionalnega slikarstva, so bila izhodišče za zavestno odločitev: umik od platna in prestop v bolj od- prt, eksperimentalen prostor grafike. Ravno grafični atelje, ki je takrat sameval in omo- gočal mir, je postal prostor raziskovanja, oblikovanja in predvsem svobodnega izraza. Subtilne pokrajine Po besedah Zale Brglez iz Centra za kulturne priredi- tve Slovenske Konjice (CKP) njuna skupna razstava ni le predstavitev dveh vzporednih praks, temveč subtilno pre- pletanje dveh likovnih poetik, ki se že dolgo srečujeta, od- zvanjata druga v drugi in sku- paj tvorita edinstveno ustvar- jalno dinamiko. »Drnovškova in Mirtičeva sta različni v pri- stopih, a njuna raznolikost ni ločevalna, nasprotno, saj postane most za dialog. Eden najizrazitejših trenutkov te razstave je njuna praksa iz- menjave matric. Ta ne služi le praktičnemu sodelovanju, temveč predstavlja simbolno gesto zaupanja, odprtosti in prepletanja likovnih jezikov. Vsaka umetnica tako ne le da uporablja matrico druge, temveč jo s tem tudi interpre- tira, prevaja in dopolnjuje,« navaja Brglezova in dodaja, da Vesna Drnovšek ustvarja iz neposrednega stika z mate- rialnim svetom. Njeni grafič- ni listi so subtilne pokrajine, sestavljene iz ponavljajočih se motivov in edinstvenih odtisov najdenih predmetov – od žic do pločevink. V njeni praksi ni težnje po interpretaciji ali preobli- kovanju predmeta; predmet ostaja tak, kot je, vključen v grafični svet kot priča lastne preteklosti. V ospredju je likovni znak Nataša Mirtič v grafiki išče red, razmerja in nape- tosti med oblikami in znaki. Njena dela razkrivajo premi- šljeno obvladovanje medija, pri čemer ostaja zvesta ideji čistosti grafike. »V ospredju je likovni znak – včasih kot prepoznaven simbol iz po- trošniške kulture, drugič kot osebna pisava, ki jo avtorica uporablja kot risbo, ne kot besedilo. Recikliranje pri Nataši ni le praktično, temveč konceptualno: stara matrica se ne izčrpa, temveč posta- ne osnova za novo vizualno izkušnjo, kar izkazuje njeno dosledno gradnjo osebnega likovnega jezika,« še pojasni Zala Brglez. Kljub povezavam z lju- bljansko grafično šolo se umetnici ne vidita kot nepo- sredni naslednici te tradicije. Čeprav obvladujeta tehnične postopke, sta si kmalu dovo- lili lastno pot, v kateri matrice niso več zgolj orodje za odtis, temveč samostojen likovni element, podvržen predruga- čenjem, včasih celo uničenju. »Njuna dela niso statična. So v stalnem procesu bodi- si duhovne refleksije bodisi tehnične intervencije. Grafika zanju ni končen odtis, temveč odprt sistem, v katerem se preteklo in novo prepletata, kjer se napake spreminjajo v iztočnice in kjer si umetni- ci podajata orodja in misli, kot bi bili del iste roke. Nju- na ustvarjalnost je dvojna v številu, a enotna v pristopu – odprta, iskrena in globoko predana procesu,« še poudar- ja Brglezova. Utrinek z od- prtja razstave Dve za grafiko (Foto: CKP) Vesna Drnovšek je bila rojena leta 1973 v Trbovljah. Leta 1997 je diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Andreju Jemcu, smer slikarstvo. Na isti akademiji je leta 2001 pri profesorju Lojzetu Logarju končala še magistrski študij grafike. Živi in dela v Ljubljani. Nataša Mirtič je bila rojena leta 1973 v Novem mestu. Leta 1997 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2001 je končala še magisterij iz grafike. V svoji likovni praksi se posve- ča jedkanici. Živi in dela v Novem mestu kot samostojna ustvarjalka v kulturi. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 18, 30. april 2025 KULTURA Umetniški tandem Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič razstavlja v Slovenskih Konjicah Prepletanje dveh likovnih poetik Mednarodna razstava pirhov Do 21. maja bo v graščini Oplotnica, ki je znana tudi kot Žički dvorec, na ogled medna- rodna razstava pirhov. Svoja dela razstavljajo člani Društva likovnih ustvarjalcev (DLU) Rifnik Šentjur, Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur in Likovnega kluba Duga iz Pitomače. Predsednica DLU Rifnik Šentjur Mojca Sivka je povedala, da omenjeno društvo že nekaj let sodeluje s hrvaškim društvom Likovni klub Duga iz Pitomače, kjer razstavljajo pirhe, posli- kane v različnih tehnikah. Lani je DLU Rifnik Šentjur prvič organiziral razstavo pirhov doma, v šentjurski Galeriji Zgornji trg. K sodelovanju je povabil tudi Likovni klub Duga ter Likovni študijski krožek Ljudske univerze Šentjur. Razstava je bila toplo sprejeta, zato so se člani društva odločili, da bodo tudi letos organizirali mednarodno razstavo pirhov. Po besedah Sivke so na razstavi na ogled pisanke, ki upodabljajo najrazličnejše motive. Nekatere pisanke so poslikane s tradicionalnimi motivi hrvaške naivne umetnosti, druge so poslikane povsem abstraktno, najdemo tudi veliko cvetličnih motivov, umetniki so navdih našli tudi v glasbi in domačem okolju. Na ogled so postavljena še ročna dela vezilj, med dru- gim kvačkani in šivani prtički. Videli boste tudi Pisanko iz srca, skulpturo, ki sta jo poslikala priznana slikarja naivne umetnosti Josip Gregurić in Zlatko Štrfiček. Pisanka je prikaz naivne umetnosti iz hrvaške Podravine. »S takšno skulpturo se lahko pohvalimo tudi Šentjurčani, saj nam po zaslugi DLU Rifnik Šentjur od lani krasi ploščad pred cerkvijo svetega Jurija v Zgornjem trgu,« je dejala Sivka. In dodala, da člani DLU Rifnik Šentjur in Likovnega študijskega krožka Ljudske univerze Šentjur v teh dneh svoja dela razstavljajo še v Pitomači na Hrvaškem. TS Sprehod skozi spomine Na gradu Komenda bo do 9. maja odprta razstava slikarskih del Saliha Biščića, člana likovne sekcije KUD Polzela. Ob odprtju razstave je predsednica likovne sekcije KUD Polzela Sonja Jezernik predstavila avtorjevo življenjsko zgodbo. Salih Biščić je prišel iz Tuzle v Slovenijo kot devetnajstletnik s končano rudarsko šolo in se zaposlil v Premogovniku Velenje. Že v osnovni šoli ga je zanimalo likovno ustvarjanje, zato je tudi v času aktivnega dela z zanosom in vztrajnostjo ohranjal stik z likovnim izrazom ter se slednjemu po upokojitvi popolnoma predal. Razstavljal je na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah, sodeloval na likovnih extemporih in kolonijah v Sloveniji ter tujini in na znameniti Zlati paleti Zveze likovnih društev Slovenije, kjer je prejel mnogo priznanj in certifikatov. Že štirinajst let je predsednik Društva šaleških likovnikov Velenje. Na razstavi na gradu Komenda se avtor predstavlja z deli, izdelanimi v tehniki akril in olje, ki so simbol njegovih spominov, zato je razstavo poimenoval Sprehodi skozi spomine. Motivi tokratne razstave so pretežno odprt svet, zlasti piranske marine, morske krajine s podrobnost- mi in znamenitostmi, pokrajine v vseh letnih časih, nekaj figuralike in pod steklenim dnom dela v abstraktnem slogu – med njimi tudi nagrajena s priznanji in certifikati. TT Ko tudi pisanke postanejo prostor za umetniško ustvarjanje. (Foto: Martin Čater) Salih Biščić na odprtju razstave. (Foto: TT) V veliki avli konjiškega doma kulture je na ogled razstava Dve za grafiko, ki sta jo pripravili akademski slikarki Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič. »Njuna sku- pna razstava ni le predstavitev dveh paralelnih praks, temveč subtilno prepletanje dveh likovnih poetik, ki se že dolgo srečujeta, odzvanjata druga v drugi in skupaj tvorita edinstveno ustvarjalno dinamiko,« pravi Zala Br- glez iz Centra za kulturne prireditve Slovenske Konjice. BARBARA FURMAN Vesna Drnovšek in Nataša Mirtič sta že vrsto let pre- poznaven in usklajen ume- tniški tandem, ki ga poleg osebne in likovne afinitete povezuje tudi sorodna aka- demska pot. Njuna zgodnja srečanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljublja- ni, kjer sta se spoprijemali z omejitvami tradicionalnega slikarstva, so bila izhodišče za zavestno odločitev: umik od platna in prestop v bolj od- prt, eksperimentalen prostor grafike. Ravno grafični atelje, ki je takrat sameval in omo- gočal mir, je postal prostor raziskovanja, oblikovanja in predvsem svobodnega izraza. Subtilne pokrajine Po besedah Zale Brglez iz Centra za kulturne priredi- tve Slovenske Konjice (CKP) njuna skupna razstava ni le predstavitev dveh vzporednih praks, temveč subtilno pre- pletanje dveh likovnih poetik, ki se že dolgo srečujeta, od- zvanjata druga v drugi in sku- paj tvorita edinstveno ustvar- jalno dinamiko. »Drnovškova in Mirtičeva sta različni v pri- stopih, a njuna raznolikost ni ločevalna, nasprotno, saj postane most za dialog. Eden najizrazitejših trenutkov te razstave je njuna praksa iz- menjave matric. Ta ne služi le praktičnemu sodelovanju, temveč predstavlja simbolno gesto zaupanja, odprtosti in prepletanja likovnih jezikov. Vsaka umetnica tako ne le da uporablja matrico druge, temveč jo s tem tudi interpre- tira, prevaja in dopolnjuje,« navaja Brglezova in dodaja, da Vesna Drnovšek ustvarja iz neposrednega stika z mate- rialnim svetom. Njeni grafič- ni listi so subtilne pokrajine, sestavljene iz ponavljajočih se motivov in edinstvenih odtisov najdenih predmetov – od žic do pločevink. V njeni praksi ni težnje po interpretaciji ali preobli- kovanju predmeta; predmet ostaja tak, kot je, vključen v grafični svet kot priča lastne preteklosti. V ospredju je likovni znak Nataša Mirtič v grafiki išče red, razmerja in nape- tosti med oblikami in znaki. Njena dela razkrivajo premi- šljeno obvladovanje medija, pri čemer ostaja zvesta ideji čistosti grafike. »V ospredju je likovni znak – včasih kot prepoznaven simbol iz po- trošniške kulture, drugič kot osebna pisava, ki jo avtorica uporablja kot risbo, ne kot besedilo. Recikliranje pri Nataši ni le praktično, temveč konceptualno: stara matrica se ne izčrpa, temveč posta- ne osnova za novo vizualno izkušnjo, kar izkazuje njeno dosledno gradnjo osebnega likovnega jezika,« še pojasni Zala Brglez. Kljub povezavam z lju- bljansko grafično šolo se umetnici ne vidita kot nepo- sredni naslednici te tradicije. Čeprav obvladujeta tehnične postopke, sta si kmalu dovo- lili lastno pot, v kateri matrice niso več zgolj orodje za odtis, temveč samostojen likovni element, podvržen predruga- čenjem, včasih celo uničenju. »Njuna dela niso statična. So v stalnem procesu bodi- si duhovne refleksije bodisi tehnične intervencije. Grafika zanju ni končen odtis, temveč odprt sistem, v katerem se preteklo in novo prepletata, kjer se napake spreminjajo v iztočnice in kjer si umetni- ci podajata orodja in misli, kot bi bili del iste roke. Nju- na ustvarjalnost je dvojna v številu, a enotna v pristopu – odprta, iskrena in globoko predana procesu,« še poudar- ja Brglezova. Utrinek z od- prtja razstave Dve za grafiko (Foto: CKP) Vesna Drnovšek je bila rojena leta 1973 v Trbovljah. Leta 1997 je diplomirala na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pri profesorju Andreju Jemcu, smer slikarstvo. Na isti akademiji je leta 2001 pri profesorju Lojzetu Logarju končala še magistrski študij grafike. Živi in dela v Ljubljani. Nataša Mirtič je bila rojena leta 1973 v Novem mestu. Leta 1997 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2001 je končala še magisterij iz grafike. V svoji likovni praksi se posve- ča jedkanici. Živi in dela v Novem mestu kot samostojna ustvarjalka v kulturi. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 18, 30. april 2025 KRONIKA Povzročitelj je najprej boč- no trčil v voznico avtomobi- la, ki je pravilno pripeljala nasproti. Nato je odpeljal po nasprotnem voznem pasu in čelno trčil še v voznika avto- mobila, ki je prav tako pravil- no pripeljal nasproti in skušal trčenje preprečiti z močnim zaviranjem. V omenjenega voznika je nato trčila še voz- nica osebnega vozila, ki se je pripeljala za njim. Štiri osebe so z reševalnim vozilom od- peljali v celjsko bolnišnico. Dve od njih sta se v trčenju huje poškodovali. Povzroči- telja bodo policisti kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzroči- tve prometne nesreče iz ma- lomarnosti. Polovica voznikov zaspanih? Da je zaspanost za vola- nom med slovenskimi vozni- ki zelo resen in zaskrbljujoč problem, policija in druge or- ganizacije, ki delujejo na po- dročju prometne preventive, opozarjajo že vrsto let. Zaradi zaspanosti se namreč zgodi več kot desetina prometnih nesreč na slovenskih cestah. Avto-moto zveza Slovenije je pred časom opravila posebno raziskavo, ki je pokazala alar- mantne rezultate. Polovica vprašanih vozni- kov je med vožnjo občasno zaspana, vsak dvanajsti voz- nik je za volanom že zaspal. Zaskrbljujoče je tudi, pravijo prometni in policijski stro- kovnjaki, da vozniki kljub zaspanosti nadaljujejo vo- žnjo, za ohranjanje budnosti uporabljajo taktike, kot so pogovarjanje s sopotnikom, odpiranje oken ali poveča- nje glasnosti radia. Takšni in podobni ukrepi imajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. Zaspanost poleg vožnje pod vplivom alkohola ali prepove- danih substanc, uporabe mo- bilnih telefonov med vožnjo spada med najbolj tvegane dejavnike na cesti. V zadnjih letih se je o zaspanosti ozi- roma utrujenosti največkrat govorilo v povezavi z vozniki tovornih vozil, a nesreče in kršitve v prometu kažejo, da za njimi ne zaostajajo drugi udeleženci v prometu. Neodgovorni in nevarni Številne akcije nadzora prometa ali tudi preventivne akcije na Celjskem so doslej pokazale, da so med najbolj nevarnimi v povezavi z za- spanostjo vozniki tovornih vozil in avtobusov. Med vo- žnjo so zelo pogosto utrujeni, najpogostejše kršitve, ki jih ti vozniki storijo, so povezane s prekoračenim časom vožnje. Zaradi utrujenosti voznikov se je zgodilo 20 odstotkov nesreč, v katerih so bila ude- ležena tovorna vozila. Pri nadzorih prometa na avtoce- stah policisti ugotavljajo tudi, da je zaspanost med vožnjo težava, s katero se sooča vsaj polovica voznikov tovornih vozil. Mnogokrat pri vožnji neodgovorno, nekateri celo na zahtevo delodajalcev, upo- rabijo tahografske digitalne kartice drugih voznikov, da zadostijo predpisanim obve- znostim, ne da bi pomislili na posledice. »Poleg tega je pomembno, da vozijo spočiti in v ustre- znem psihofi zičnem stanju, saj lahko zmanjšana po- zornost za volanom vozila, težkega več deset ton, vodi v hudo prometno nesrečo. Glede na to naj primerno ukrepajo že ob prvih znakih zaspanosti, varno ustavijo, za 15 ali 20 minut zaspijo, nato popijejo kavo in šele zatem nadaljujejo vožnjo,« pravijo na policiji. Ko se ne spomniš zadnjih kilometrov Kot opozarja zdravstvena stroka, se ljudje proti zaspa- nosti ne moremo bojevati, saj ji vsi podležemo. Tveganje za prometno nesrečo je 4,5-krat večje, če spimo manj kot pet ur na noč. Če to povežemo z zgodnjo jutranjo vožnjo in vožnjo v popoldanski vročini, se to tveganje še poveča. Vo- žnja ponoči, zlasti med drugo in šesto uro zjutraj, je še po- sebej nevarna, zato policisti svetujejo, naj se nočni vožnji izogibamo, če ni nujno. Prav tako smo zaspani med 12. in 14. uro, zlasti po kosilu, če- tudi je dan. Če oseba namerava voziti, mora pred tem dovolj spati, med vožnjo mora načrtovati postanke vsaj vsaki dve uri. Če voznik začuti zaspanost, naj ustavi in si odpočije takoj ter naj ne predvideva, da bo zdržal še do naslednjega av- tocestnega počivališča. »Simptomi zaspanosti so zehanje, pekoče oči, me- žikanje in dvojni vid. Ta- krat voznik na cesti izgubi pozornost in se ne odziva, kot bi se moral. Ni pozoren na smer vožnje in pozablja, kakšno pot je prevozil v za- dnjih kilometrih,« dodajajo Smrtno nevarno početje Pred dnevi se je na cesti od Polul proti Košnici v Celju zgodila nesreča, v kateri so bile poškodovane štiri osebe, dve od teh huje. Po podatkih celjske policije je nesrečo povzro- čil voznik avtomobila, ki je zaspal za volanom in zapeljal čez ločilno črto na nasprotni vozni pas. SIMONA ŠOLINIČ Tvegana je predvsem dolgotrajna vožnja po ravnini. (Foto: Pixabay) 8. maj 2025—8. februar 2026 CELJE KONEC VOJNE, ŽIVEL MIR! OBČASNA RAZSTA V A Muzeja novejše zgodovine Celje Zaspanost vedno večja grožnja na cestah pri Agenciji RS za varnost prometa. Zgodi se tudi, da voznik zapelje na nasprotni pas ali v robnik. Na neka- terih cestah je sicer zvočni trak, ki voznika opozori, če zapelje nanj. Zaradi načina življenjske- ga sloga so glede zaspano- sti za volanom med najbolj tveganimi kategorijami tudi mladi vozniki, vozniki, ki delajo v izmenah, zdrav- niki, starši bolnih otrok, vozniki s kumulativnim spalnim primanjkljajem in vozniki s klinično ugoto- vljenimi motnjami spanja. Obstajajo tudi skupne zna- čilnosti nesreč, ki nastanejo zaradi zaspanosti. Takšne nesreče se ponavadi zgodijo v pozni noči ali zgodnjem ju- tru. Voznik je v vozilu sam, na cesti pa navadno ni sledi poskusa preprečitve nesreče oziroma zaviranja. Vozil kar dvesto kilometrov na uro Celjski policisti so v nedeljskem poostrenem nadzoru na avtocesti ugotovili več kršitev, izstopal je predvsem voznik audija. Voznik je na odseku avtoceste, kjer je hitrost vožnje s prometnim pravilom omejena na 130 km/h, vozil s hitrostjo 201 km/h. Izdali so mu plačilni nalog, kjer so mu poleg 400 evrov kazni izrekli tudi 5 kazenskih točk. Prijeli so ga na kraju vloma Velenjski policisti so zaradi klica dveh občanov stopili na prste vlomilcu v avtomobil. Občana sta opazila moškega pri poskusu vloma v vozilo in takoj obvestila policiste. Ti so po klicu takoj prišli na kraj in moškega prijeli pri dejanju. Gre za 39-letnega storilca, zoper katerega bodo spisali kazensko ovadbo. Celjski policisti niso imeli takšne sreče. Na parkirišču celjskega pokopališča je zaen- krat še neznan vlomilec razbil steklo na zadnjih vratih enega od tam parkiranih vozil in ukradel žensko torbico. Z njo je odnesel denarnico z dokumenti, bančnimi karticami in gotovino. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 18, 30. april 2025 ŠPORT Petič zapovrstjo so najboljše v državi postale po zmagi v Pivki Celjanke prvič osvojile dvojno domačo krono Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so nove in stare državne prvakinje v dvoranskem nogometu. Ekipa trenerja Draga Adamiča je v Pivki po šestmetrovkah s 7 : 6 premagala Košano in dobila finale s 3 : 1 v zmagah. DEAN ŠUSTER Tretja je bila Vrhnika, če- trta Lukovica. Celjanke so prvič v svoji zgodovini osvo- jile dvojno krono – pokalni lovoriki so dodale še naslov državnih prvakinj. Odlične prav ob koncu Četrto tekmo v finalni seriji so pred 200 gledalci podjetne- je začele domačinke, ki so v 4. minuti povedle z golom Kaltrine Kajtazi. Vanja Tan- šek je izenačila v 8. minuti. Tina Jesenovec je v 11. minu- ti poskrbela za novo domače vodstvo in rezultat prvega polčasa (2 : 1). Gostje so rezultat poravnale v 35. mi- nuti, zadela je Tanja Vrabel. Do konca rednega dela se re- zultat ni spremenil, o zmagi so odločale šestmetrovke. Pri celjski ekipi so bile uspešne Vanja Tanšek, Ines Ermenc, Sergeja Kos, Anja Ložar in Nika Trdan. V ekipi so bile še Veronika Rovan, Hana Fideršek, Deja Adamič, Zoja Kramer, Rebeka Šnofl, Iza Zorenč, Gaja Srnec in Urška Kepa. Slovo nekaterih igralk Celjanke so državne prva- kinje peto sezono zapovrstjo. Pri vseh sedmih zvezdicah je sodeloval Uroš Ločnikar, najprej kot trener, zdaj pa je predsednik kluba: »Res je, da smo pred sezono sestavili šampionsko zasedbo, a je tre- ba priznati, da je bila finalna serija za nas zelo zahtevna. Tekmice so bile trd oreh. Po našem nepričakovanem po- razu v Kajuhovi dvorani smo njihov odpor strli šele po ›penalih‹. Zelo smo ponosni na dvojno krono, ki smo jo osvojili prvič. Ta dokazuje, da je naš klub najboljši v Slove- niji.« Ločnikar je glede nasle- dnje sezone priznal: »Čeprav je prehitro govoriti o tem in se moramo še sestati ter do- govarjati, se bo nekaj igralk poslovilo od ekipe. Potem bomo zastavili nove cilje.« »Čudež glede količine vadbe« »Uresničile so se napovedi, to je bil pravi praznik ženskega futsala. Srečali sta se najboljši ekipi pri nas, odločile so ma- lenkosti. Odločile so naše iz- kušnje z odločilnih obračunov. Ekipa Košane si zasluži iskrene čestitke, odigrala je vrhunsko. Iz tekme v tekmo je bila boljša. Na četrti smo bili mi srečnejši, unovčili smo bogate izkušnje. Tudi zmaga Košane na četrti tekmi bi bila zaslužena,« je govoril trener Celjank Drago Adamič. Nato je iskreno do- dal: »To, kar delamo mi s tako majhno količino treningov, je čudež. Vadimo bistveno manj kot druge ekipe z vrha lestvice. To bomo morali v prihodnosti spremeniti. Zdaj smo v zatonu. A našim dekletom iskreno če- stitam.« Trenerka Košane Ana Bucik je bila precej razočarana: »Menim, da je na četrti tekmi finala izgubila boljša ekipa. Za- služile smo si peto, odločilno tekmo v Celju. Letošnji finalni obračuni so bili vrhunski.« Na- grade in pokale je podelil Blaž Kramberger, vodja tekmovanja v futsalu za mlade pri NZS. Foto: Nik Jarh Ines Ermenc z žogo in v ozadju Deja Adamič Tako Sergeja Kos (levo) kot Anja Ložar (z žogo) sta bili natančni pri izvajanju šestmetrovk. Celjski navijači so svoje ljubljenke podpirali in spodbujali tudi v Pivki. Vanja Tanšek je v Pivki na 1 : 1 izenačila v 8. minuti. (Foto: Nzs.si) Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 18, 30. april 2025 ŠPORT V soboto in nedeljo sta bili v Tacnu dve stresni izbirni tekmi za sestavo reprezentance Slovenije v slalomu na divjih vo- dah. Nastopilo je skoraj 200 kajakašev in kanuistov iz 18 držav, med njimi tudi olimpijski zmagovalec iz Pariza, Italijan Giovan- ni De Gennaro. Po dveh tekmah odlično kaže 22-letnemu Celjanu Janu Ločnikarju, ki je na med- narodni tekmi ICF v fi nalu zaostal le za legendarnim Petrom Kauzerjem. Jan je imel pribitek dveh kazen- skih sekund, brez njiju bi gladko zmagal. Velik osmoljenec zadnjega kon- ca tedna je drugi odlični kajakaš celjskega kluba Lan Tominc. Kljub zdra- vstvenim težavam je sti- snil zobe in odlično veslal. Ko je priveslal v cilj brez kazenskih točk, so se vsi iz celjskega tabora veselili njegove vožnje, sodniki so mu 20 minut kasneje pri- sodili 50 kazenskih točk. Tekmeci za finale bodo Velenjčani Sprejem za odlično atletinjo Kladivarja Klaro Lukan »Ne tek navkreber, mučili so me spusti« Slovenska atletika in Atletsko društvo Kladivar Celje sta bogatejša za novo odličje z velikih tekmovanj. Klara Lukan je na prvem evropskem prvenstvu v cestnih tekih, ki je bilo v Bruslju in Leuvenu, osvojila bronasto medaljo. DEAN ŠUSTER S časom 31 minut in 26 se- kund je po desetih kilometrih za drugouvrščeno tekmoval- ko zaostala le za sekundo. »Padali bodo rekordi« Prva letošnja sprejema so predsednik Atletskega dru- štva Kladivar Celje Stane Rozman in člani upravnega odbora izpeljali v dvorani. Tina Šutej je tudi v dvorani osvojila medalji na letošnjih velikih tekmovanjih. Klara Lukan pa teče zgolj na pro- stem, vreme je bilo lepo, zato so organizatorji spre- jem pripravili na zunanjem tekmovališču. »Tako bogate klubske bere v začetku leta si nihče ni predstavljal. Moja osnovna disciplina je bil tek na 10 kilometrov in zelo do- bro vem, kaj pomeni njen čas na tej progi. Zato menim, da bo Klara letos izboljšala več državnih rekordov,« je pove- dal Rozman. Nenavadna proga S Klaro sta se v Celje iz Šentjerneja pripeljala mama Mateja in oče Tomaž. »Sezo- no sem začela zelo obetavno, in sicer z dvema državnima rekordoma ter osvojitvijo medalje na evropskem pr- venstvu. Sezona na prostem se še ni začela. Želje niso skromne.« Zanimalo nas je, kdaj je izvedela za poseb- nosti proge na EP, ki je bila precej nenavadna. »S tem se nisem obremenjevala, progo je analiziral trener. Pogoji so bili za vse enaki,« se je najprej izmikala. Vendar nekaterim tekmovalcem in tekmovalkam ustrezajo vzpo- ni. »Na klance se nisem pri- pravljala. Proga je bila daleč od ravninske, kakršnih sem vajena,« je bila bolj odkrita. Naposled je priznala: »Bila sta dva zelo konkretna klan- ca. Ne tek navkreber, mučili so me spusti po strmi progi.« 24-letna atletinja Kladivarja je bila lani peta na evropskem prvenstvu v Rimu, v glaso- vanju za najboljšo športnico Celje je osvojila drugo mesto. Foto: Nik Jarh Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si predčasno zagotovili prvo mesto v skupini B lige za prvaka. V 5. krogu so v Mokronogu premagali Trimo iz Trebnjega s 30 : 26 in dobili tekmeca v polfi nalu državnega prvenstva. To je velenjsko Gorenje, medtem ko trebanjsko ekipo čaka Slovan, prvouvrščena zasedba v skupini A. Odločilne tekme v državnem prvenstvu se bodo začele 17 . maja. Izbranci portugalskega strokovnjaka na celjski klopi Paula Pereire so v drugi polovici tekme proti Trimu dvignili raven svoje igre. V 51. minuti so si priigrali že sedem golov prednosti (27 : 20) in jasno je bilo, da bosta točki odšli v knežje mesto. V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Mai Marguč in Uroš Milićević, ki sta dosegla po pet golov. Vratar Gal Gaberšek je zbral 11 obramb. Celjski rokometaši bodo danes v zadnjem krogu gostili ekipo Slovenj Gradca. DŠ Mai Marguč je zelo popestril igro Celja v derbiju kroga. (Foto: An- draž Purg) Jan Ločnikar (Foto: KKK Nivo Celje) Ločnikar odličen, Tominc oškodovan Kljub pritožbi celjskega kluba sodniki niso spreme- nili svoje odločitve. Konec tega tedna bosta v italijan- ski Ivrei še tretja in četrta izbirna tekma. DŠ Klara s staršema Matejo in Tomažem Torto je Klari pomagal razrezati njen trener Tevž Korent. Levo stojita predsednik AD Kladivar Stane Rozman in celjski podžupan Samo Seničar. Trener Milan Kranjc je videl zelo veliko medalj, svojih ter od Roberta Rennerja in Tine Šutej, a ogledal si je tudi odličje Klare Lukan. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 18, 30. april 2025 ŠPORT Petič zapovrstjo so najboljše v državi postale po zmagi v Pivki Celjanke prvič osvojile dvojno domačo krono Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so nove in stare državne prvakinje v dvoranskem nogometu. Ekipa trenerja Draga Adamiča je v Pivki po šestmetrovkah s 7 : 6 premagala Košano in dobila finale s 3 : 1 v zmagah. DEAN ŠUSTER Tretja je bila Vrhnika, če- trta Lukovica. Celjanke so prvič v svoji zgodovini osvo- jile dvojno krono – pokalni lovoriki so dodale še naslov državnih prvakinj. Odlične prav ob koncu Četrto tekmo v finalni seriji so pred 200 gledalci podjetne- je začele domačinke, ki so v 4. minuti povedle z golom Kaltrine Kajtazi. Vanja Tan- šek je izenačila v 8. minuti. Tina Jesenovec je v 11. minu- ti poskrbela za novo domače vodstvo in rezultat prvega polčasa (2 : 1). Gostje so rezultat poravnale v 35. mi- nuti, zadela je Tanja Vrabel. Do konca rednega dela se re- zultat ni spremenil, o zmagi so odločale šestmetrovke. Pri celjski ekipi so bile uspešne Vanja Tanšek, Ines Ermenc, Sergeja Kos, Anja Ložar in Nika Trdan. V ekipi so bile še Veronika Rovan, Hana Fideršek, Deja Adamič, Zoja Kramer, Rebeka Šnofl, Iza Zorenč, Gaja Srnec in Urška Kepa. Slovo nekaterih igralk Celjanke so državne prva- kinje peto sezono zapovrstjo. Pri vseh sedmih zvezdicah je sodeloval Uroš Ločnikar, najprej kot trener, zdaj pa je predsednik kluba: »Res je, da smo pred sezono sestavili šampionsko zasedbo, a je tre- ba priznati, da je bila finalna serija za nas zelo zahtevna. Tekmice so bile trd oreh. Po našem nepričakovanem po- razu v Kajuhovi dvorani smo njihov odpor strli šele po ›penalih‹. Zelo smo ponosni na dvojno krono, ki smo jo osvojili prvič. Ta dokazuje, da je naš klub najboljši v Slove- niji.« Ločnikar je glede nasle- dnje sezone priznal: »Čeprav je prehitro govoriti o tem in se moramo še sestati ter do- govarjati, se bo nekaj igralk poslovilo od ekipe. Potem bomo zastavili nove cilje.« »Čudež glede količine vadbe« »Uresničile so se napovedi, to je bil pravi praznik ženskega futsala. Srečali sta se najboljši ekipi pri nas, odločile so ma- lenkosti. Odločile so naše iz- kušnje z odločilnih obračunov. Ekipa Košane si zasluži iskrene čestitke, odigrala je vrhunsko. Iz tekme v tekmo je bila boljša. Na četrti smo bili mi srečnejši, unovčili smo bogate izkušnje. Tudi zmaga Košane na četrti tekmi bi bila zaslužena,« je govoril trener Celjank Drago Adamič. Nato je iskreno do- dal: »To, kar delamo mi s tako majhno količino treningov, je čudež. Vadimo bistveno manj kot druge ekipe z vrha lestvice. To bomo morali v prihodnosti spremeniti. Zdaj smo v zatonu. A našim dekletom iskreno če- stitam.« Trenerka Košane Ana Bucik je bila precej razočarana: »Menim, da je na četrti tekmi finala izgubila boljša ekipa. Za- služile smo si peto, odločilno tekmo v Celju. Letošnji finalni obračuni so bili vrhunski.« Na- grade in pokale je podelil Blaž Kramberger, vodja tekmovanja v futsalu za mlade pri NZS. Foto: Nik Jarh Ines Ermenc z žogo in v ozadju Deja Adamič Tako Sergeja Kos (levo) kot Anja Ložar (z žogo) sta bili natančni pri izvajanju šestmetrovk. Celjski navijači so svoje ljubljenke podpirali in spodbujali tudi v Pivki. Vanja Tanšek je v Pivki na 1 : 1 izenačila v 8. minuti. (Foto: Nzs.si) Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 18, 30. april 2025 ŠPORT V soboto in nedeljo sta bili v Tacnu dve stresni izbirni tekmi za sestavo reprezentance Slovenije v slalomu na divjih vo- dah. Nastopilo je skoraj 200 kajakašev in kanuistov iz 18 držav, med njimi tudi olimpijski zmagovalec iz Pariza, Italijan Giovan- ni De Gennaro. Po dveh tekmah odlično kaže 22-letnemu Celjanu Janu Ločnikarju, ki je na med- narodni tekmi ICF v fi nalu zaostal le za legendarnim Petrom Kauzerjem. Jan je imel pribitek dveh kazen- skih sekund, brez njiju bi gladko zmagal. Velik osmoljenec zadnjega kon- ca tedna je drugi odlični kajakaš celjskega kluba Lan Tominc. Kljub zdra- vstvenim težavam je sti- snil zobe in odlično veslal. Ko je priveslal v cilj brez kazenskih točk, so se vsi iz celjskega tabora veselili njegove vožnje, sodniki so mu 20 minut kasneje pri- sodili 50 kazenskih točk. Tekmeci za finale bodo Velenjčani Sprejem za odlično atletinjo Kladivarja Klaro Lukan »Ne tek navkreber, mučili so me spusti« Slovenska atletika in Atletsko društvo Kladivar Celje sta bogatejša za novo odličje z velikih tekmovanj. Klara Lukan je na prvem evropskem prvenstvu v cestnih tekih, ki je bilo v Bruslju in Leuvenu, osvojila bronasto medaljo. DEAN ŠUSTER S časom 31 minut in 26 se- kund je po desetih kilometrih za drugouvrščeno tekmoval- ko zaostala le za sekundo. »Padali bodo rekordi« Prva letošnja sprejema so predsednik Atletskega dru- štva Kladivar Celje Stane Rozman in člani upravnega odbora izpeljali v dvorani. Tina Šutej je tudi v dvorani osvojila medalji na letošnjih velikih tekmovanjih. Klara Lukan pa teče zgolj na pro- stem, vreme je bilo lepo, zato so organizatorji spre- jem pripravili na zunanjem tekmovališču. »Tako bogate klubske bere v začetku leta si nihče ni predstavljal. Moja osnovna disciplina je bil tek na 10 kilometrov in zelo do- bro vem, kaj pomeni njen čas na tej progi. Zato menim, da bo Klara letos izboljšala več državnih rekordov,« je pove- dal Rozman. Nenavadna proga S Klaro sta se v Celje iz Šentjerneja pripeljala mama Mateja in oče Tomaž. »Sezo- no sem začela zelo obetavno, in sicer z dvema državnima rekordoma ter osvojitvijo medalje na evropskem pr- venstvu. Sezona na prostem se še ni začela. Želje niso skromne.« Zanimalo nas je, kdaj je izvedela za poseb- nosti proge na EP, ki je bila precej nenavadna. »S tem se nisem obremenjevala, progo je analiziral trener. Pogoji so bili za vse enaki,« se je najprej izmikala. Vendar nekaterim tekmovalcem in tekmovalkam ustrezajo vzpo- ni. »Na klance se nisem pri- pravljala. Proga je bila daleč od ravninske, kakršnih sem vajena,« je bila bolj odkrita. Naposled je priznala: »Bila sta dva zelo konkretna klan- ca. Ne tek navkreber, mučili so me spusti po strmi progi.« 24-letna atletinja Kladivarja je bila lani peta na evropskem prvenstvu v Rimu, v glaso- vanju za najboljšo športnico Celje je osvojila drugo mesto. Foto: Nik Jarh Rokometaši Celja Pivovarne Laško so si predčasno zagotovili prvo mesto v skupini B lige za prvaka. V 5. krogu so v Mokronogu premagali Trimo iz Trebnjega s 30 : 26 in dobili tekmeca v polfi nalu državnega prvenstva. To je velenjsko Gorenje, medtem ko trebanjsko ekipo čaka Slovan, prvouvrščena zasedba v skupini A. Odločilne tekme v državnem prvenstvu se bodo začele 17 . maja. Izbranci portugalskega strokovnjaka na celjski klopi Paula Pereire so v drugi polovici tekme proti Trimu dvignili raven svoje igre. V 51. minuti so si priigrali že sedem golov prednosti (27 : 20) in jasno je bilo, da bosta točki odšli v knežje mesto. V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Mai Marguč in Uroš Milićević, ki sta dosegla po pet golov. Vratar Gal Gaberšek je zbral 11 obramb. Celjski rokometaši bodo danes v zadnjem krogu gostili ekipo Slovenj Gradca. DŠ Mai Marguč je zelo popestril igro Celja v derbiju kroga. (Foto: An- draž Purg) Jan Ločnikar (Foto: KKK Nivo Celje) Ločnikar odličen, Tominc oškodovan Kljub pritožbi celjskega kluba sodniki niso spreme- nili svoje odločitve. Konec tega tedna bosta v italijan- ski Ivrei še tretja in četrta izbirna tekma. DŠ Klara s staršema Matejo in Tomažem Torto je Klari pomagal razrezati njen trener Tevž Korent. Levo stojita predsednik AD Kladivar Stane Rozman in celjski podžupan Samo Seničar. Trener Milan Kranjc je videl zelo veliko medalj, svojih ter od Roberta Rennerja in Tine Šutej, a ogledal si je tudi odličje Klare Lukan. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 18, 30. april 2025 ŠPORT Že 46. pokal za člansko ekipo ŽKK Cinkarna Celje Odlična sezona, čeprav brez zlatega trojčka Košarkarice Cinkarne Celje so osvojile 21. naslov držav- nih prvakinj, 14. zapovrstjo. V finalni seriji so bile boljše od kranjskega Triglava, ki so ga premagale trikrat in ostale neporažene. Prejšnji teden so na tretji tekmi zmagale s 77 : 59. DEAN ŠUSTER Zadnji poraz v finalih dr- žavnega prvenstva so doživele davnega 13. maja 2013. MVP je Thayna Silva Zabeležile so 39 zmag zapo- vrstjo v finalih DP. To je bila 46. članska lovorika kluba, ki je 21-krat slavil v DP, 20-krat v slovenskem pokalu in petkrat v ligi Waba. Na zadnji tekmi je bila najbolj učinkovita Brazilka Thayna Silva z 29 točkami in desetimi skoki, bila je najko- ristnejša igralka finalne serije. Izkazala se je tudi njena rojaki- nja Leticia Soares z 21 točkami in devetimi skoki: »Držale smo Igralke so se nasmejale do ušes. Kapetanka Ana Nuša Anžič se je pred njimi trikrat zanihala s pokalom, nato ga je dvignila. V trenutku je razpadel in deli so leteli po parketu. Vodstvo Košarkarske zveze Slovenije je nekaj dni kasneje v Celje pripeljalo novega. Prvenstvo še naprej kot zakleto Nogometaši Celja so se že enajstič uvrstili v finale slo- venskega pokala. Na svojem stadionu so z 2 : 1 izločili Olimpijo. V finalu se bodo 14. maja pomerili s Koprča- ni. Vodstvo Nogometne zve- ze Slovenije prizorišča še ni določilo. Oba gola za Celje je dose- gel Aljoša Matko, prvega v 28. minuti, ko se je sam znašel pred odličnim vratarjem Ma- tevžem Vidovškom. Močno oslabljeni gostje so izenačili v 34. minuti, strelec je bil Doffo. Drugi gol gostiteljev je razbu- ril zmaje, kajti predhodno so zahtevali prekršek nad Vidov- škom, v nadaljevanju akcije pa je žogo odlično z glavo udaril Matko. Skratka, Celjani na čelu s trenerjem Albertom Riero so spet presenetili Lju- bljančane, tokrat tudi s pote- zami, katerih nismo vajeni. Očitno so se veliko naučili v evropskih tekmovanjih. Osmoljenci prvenstva V ponedeljek je minilo točno leto, odkar so drugič postali državni prvaki. Lju- bljansko Olimpijo so ugna- li z 1 : 0 in imeli tri kroge pred koncem neulovljivih 12 točk prednosti. Tokrat je bil pokalni obračun precej pomembnejši za Celjane. A tudi v nedeljski prvenstveni tekmi so želeli dokazati, da so trenutno najboljši v drža- vi. Toda v 32. krogu 1. SNL se jim ni izšlo po željah. Aktualni državni prvaki so se pomerili z najbrž novimi prvaki, igralci Olimpije. Kon- čalo se je s 3 : 3, potem ko so gostje izenačili v 95. minuti. Četrti Celjani, ki jim v tem trenutku ni para pri nas, še imajo možnosti za skok na drugo mesto, za vrh lestvice pa zgolj teoretične. Odigrali bodo še šest tekem, Olimpija pa štiri, a ima 17 točk nasko- ka pred varovanci trenerja Alberta Riere. Slednji je v končnici derbija priložnost ponudil tudi nekaterim, ki v tistem trenutku niso sodili na zelenico. Morda bi se izšlo komu drugemu, za (statistič- ne zmagovalce) Celjane je že dlje časa državno prvenstvo kot zakleto. Povsem drugače je bilo v konferenčni ligi, kjer so bili za posest žoge in šte- vilne strele v večini primerov tudi nagrajeni. DŠ, foto: Andraž Purg Tako sta »zaplesala« velika tekmeca, strelec odločilnega gola Aljoša Matko in vratar Olimpije Matevž Vidovšek. Trk Jegorja Pruceva in vratarja Vidovška je dvignil veliko prahu. se trenerjevih navodil. T udi tre- tja tekma ni bila preprosta, saj smo morale končati delo, kar včasih ni preprosto pred do- mačimi gledalci. Krasila nas je medsebojna ›kemija‹. Trenerju sem dejala, naj mi da možnost za premislek. V naslednjih te- dnih bom igrala še v Braziliji in košarke bom imela čez glavo. Potem se bom odločila glede morebitne vrnitve.« Obetajo se spremembe Blaža Čeh je za končno zma- go prispevala 13 točk: »Imele smo vzpone in padce, a sezona je bila uspešna. Vsem nam je žal celjskega finala v ligi Waba. Meni je pogodba potekla, a še ne vem, kaj bom storila.« Med sezono je na pomoč pri- skočila Nika Barič: »Pohvala dekletom. Ni lahko vsako leto dokazovati, da si najboljši. Za klubom je odlična sezona, iz- kazale so se tudi mlajše selekci- je. Skušala bom poiskati klub, ki mi bo ustrezal.« Lea Bartel- me zapušča Celje, preselila se bo v ameriško študentsko ligo: »Upravičile smo vlogo favori- tinj. Tudi v tej sezoni smo pri- kazale napredek. V Celju sem odrasla. Tu sem se razvila kot igralka in tudi kot oseba. Vsem v klubu sem zelo hvaležna.« Igralke so najprej zapele Urošu Kranjcu, potem so ga sodelavci na čelu s predsednikom Borutom Kopom presenetili z rojstnodnevnim dresom. Lea Bartelme je v Celju zrasla v vrhunsko košarkarico in odlično dijakinjo na I. gimnaziji v Celju. Damir Grgić z odličnima Brazilkama, levo je Leticia Soares, desno Thayna Silva. Pravi značaj v Kranju Zagotovilo za uspeh je trener Damir Grgić, ki je čestital vsem okoli sebe: »Ob koncu sezone ni- smo bili na najvišji ravni, a smo še vedno najboljši v državi. Sezona je bila enkratna. Dekleta so zelo napredovala. Za poraz v finalu lige Waba jim ne morem ničesar očitati.« Kapetanka ekipe je Ana Nuša Anžič in bo v tej vlogi tudi ostala: »Na drugi tekmi, ki je bila v Kranju, smo zelo slabo odigrale prvi polčas, nato smo pokazale svoj pravi značaj, saj smo uspele nadoknaditi zelo visok zaostanek. Priznam, da smo vajene trojnih kron, kar se je zgodilo trikrat zapovrstjo. Žal letos v finalu lige Waba ni bilo kančka sreče.« Od srede dvorano Gimnazije Celje – Center krasi velikanski dres z na- pisom Uroš 50; športni direktor Uroš Kranjc je namreč v četrtek srečal abrahama. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 18, 30. april 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kogar imaš rad, nikoli ne umre … le daleč, daleč je. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, ome, prababice in tašče STANISLAVE KOŠTOMAJ z Dobrne (21. 4. 1946–20. 4. 2025) se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih mislili na nas in molili v srcih z nami. Iskrena vam hvala, dragi sorodniki, sosedje, prijatelji, sode- lavci, znanci, za vaše tople besede, dejanja in darove v teh temačnih dneh. In še posebej zahvala župniku gospodu Mi- lanu Strmšku za lepo opravljen obred, gospe Mojci Zaponšek za toplo prebrane poslovilne besede, pevcem skupine Erosi za milo petje ob slovesu, praporščakoma ter pogrebni službi za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Helenca in Irena z družinama p GROFJE CELJSKI JAVNA VODSTVA Nedel ja , 4. maj i N 25. maj 2025 | ob 11.00 | KNež ji dvor Vstop Ni Na : 9€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI / MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 / 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA: 10.00 - 18.00 PONEDELJEK, , PRAZNIKI: ZAPRTO POSEST ODDAM HIŠO na deželi, z vrtom, zelo ugodno oddam za daljši čas – prijateljstvo za vedno. Tele- fon 041 250-812. 205 ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni smo se po- slovili od naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete ANE KORITNIK iz Pustik, Zibika Iskreno se zahvaljujemo za pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala dekanu Damjanu Ratajcu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru in organistki, oktetu Zibika za odpete žalostinke, Heleni Rančigaj za ganljive besede slovesa, Borutu Lorgerju za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott. Sorodnikom, sosedom, prijate- ljem in znancem se zahvaljujemo za darove, svete maše in sočutne stiske rok. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo. p Smrti Celje Umrli so: Jože RAMŠAK iz Celja, 73 let, Dominik DRAVI- NEC iz Dramelj, 81 let, Karol ZUPANC iz Celja, 89 let, Akvi- lina ARMIČ iz Lemberga pri Novi Cerkvi, 86 let, in Milena KOŠIR iz Celja, 78 let. Laško Umrla je: Neža MEHLE iz Harja pri Laškem, 91 let. Žalec Umrla je: Ljudmila URA- TNIK s Polzele, 88 let. Velenje Umrli so Irena PAVČNIK iz Velenja, 72 let, Danica ŠMON iz Velenja, 62 let, Ivana MATIĆ iz Velenja, 96 let, Silva STRMČ- NIK iz Velenja, 83 let, in Martin KOREN iz Šoštanja, 77 let. KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SENO v kockah, letnik 2024, prodam. Telefon 051 391-378. p STANOVANJE ODDAM STANOVANJE, veliko približno 32 m², oddam. Informacije: samo SMS na telefonsko šte- vilko 041 751-991. 202 STROJI PRODAM BCS 127 dizel, motor Acme, ugodno prodam. Telefon 041 941-452. 200 KUPIM TRAKTOR, kosilnico Bcs, motokultivator Gorenje Muta in ostalo mehanizacijo, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 255-834. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna do- stava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p zAMenj AM TELIČKE in bikce, težke od 150 do 350 kg, menjam za kravo, bika, telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. p OSTALO PRODAM 16 m³ bukovih drv prodam. Cena po dogovo- ru. Telefon 041 524-385. 206 SAMONAKLADALKO Sip 25, tračni obračalnik Sip, 2 m, pajka na dve vreteni, kosilnico Bcs 127, in ležečo tehtnico Libela, 300 kg, prodam. Telefon 041 261-676. 203 RAZNO NUDIMO urejanje okolice, vzdrževanje objek- tov in izdelavo nadstreškov. Olga Jager s. p., Svetelka 11b, Dramlje, telefon 051 610-398. 175 PODIRANJE nevarnih dreves, odvozi, frezanje zaraščenih površin. Telefon 070 711-680. GG KORO d. o. o., Cesta Kozjanskega od- reda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 18, 30. april 2025 RADIJSKA STRAN Ob dnevu knjige Jutranja ekipa Radia Celje med knjižnimi policami Vsako leto 23. aprila obele- žujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic, dan, ki ga je Unesco razglasil z namenom promocije bralne kulture, za- ložništva ter spoštovanja av- torskega ustvarjanja. Gre za datum, ko sta leta 1616 umrla Cervantes in Shakespeare – veljata za dva največja knji- ževnika v zgodovini. Prav zato ima ta dan močan simbolni naboj, namenjen predvsem spodbujanju branja vseh ge- neracij. Letos sta ta dan na prav po- seben način obeležila Mirza Ribič in Boštjan Oder, mode- ratorja Jutranjega ritma na Radiu Celje. Na ta dan sta obiskala Osrednjo knjižnico Celje, kjer sta drug za druge- ga izbrala knjigo. Izbira ju ni pustila ravnodušnih Reakcije? Vredne ogleda. Sprehod po knjižnici, tišina knjižnih polic, iskanje popol- ne knjige in nato trenutek raz- kritja – vse to je zabeleženo v video posnetku, ki sta ga pri- pravila ob tej priložnosti. Video si lahko ogledate na YouTube profi lu Radia Celje, na spletni strani www.radioce- lje.svet24.si ali pa skenirate QR kodo poleg članka in skočite naravnost v knjižnico – virtu- alno, seveda. RC Boštjan in Mirza sta se ob dnevu knjige odpravila med knjižne police. Izbrala sta knjigi drug za drugega. Izbira je bila v množici knjig težka. Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic sta se Mirza Ribič in Boštjan Oder iz Jutra- njega ritma na Radiu Celje odpravila v Osrednjo knjižnico Celje, kjer sta si zastavila poseben izziv – izbrati knjigo drug za drugega. Servisni svetovalec za znamko Mercedes-Benz (m/ž) (Celje) Emil Frey Avtocenter, d.o.o., eno izmed osmih pod- jetij, ki jih v Sloveniji združu- je Skupina Emil Frey, v svoje vrste vabi novega sodelavca. Vonj po bencinu, neslišnost električnega pogona, delo z ljudmi, doseganje in presega- nje ciljev, umetnost pogaja- nja … Je to, kar vas navdušu- je? Potem vabljeni! Emil Frey Avtocenter, d.o.o., Baragova 7a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 5. 2025. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Inženir tehničnih strok VII/2 v službi za informatiko (m/ž) (Celje) Iščemo inženirja tehnič- nih strok VII/2 – v službi za informatiko. Splošna bolni- šnica Celje, Oblakova ulica 5, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor na tehničnih pregledih, PE Slovenske Konjice (m/ž) Opis dela: izvajanje teh- ničnih pregledov motornih vozil, podpisovanje in iz- polnjevanje dokumentacije, urejanje in nadzorovanje merilnih naprav. Avtoservis, d.o.o., Kidričeva ulica 4, 2380 Slovenj Gradec. Prijave zbira- mo do 25. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Samostojni računovodja (m/ž) (Celje) Ste natančna, samoiniciativ- na oseba in vas veseli delo na področju računovodstva? Si želite delati v povezani ekipi in vam veliko pomeni ravno- težje med poklicnim in zaseb- nim življenjem? Zaradi pove- čanega obsega dela in novih poslovnih projektov širimo našo ekipo v računovodsko- -fi nančni službi za zasedbo delovnega mesta samostojni računovodja. Pro monting, d.o.o., Stanetova ulica 29, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 20. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Koordinator marketinga (m/ž) (Podplat) V uspešnem in stabilnem podjetju Lagerhof, d.o.o., iščemo samoiniciativno, od- govorno, ustvarjalno in zane- sljivo osebo, ki bo prevzela ključno vlogo pri razvoju naše blagovne znamke ter aktivno podpirala prodajno ekipo. Če si želiš samostojno- sti, vpliva in raznolikega dela v spodbudnem okolju – te va- bimo, da se nam pridružiš. Lagerhof, d.o.o., Podplat 6, 3241 Podplat. Prijave zbira- mo do 25. 5. 2025. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Vodja tehničnih pregledov (m/ž) (Žalec) Opis dela: organiziranje, razporejanje in usklajevanje izvajanja postopkov tehnič- nih pregledov vozil; pripra- vljanje navodil za izvajanje postopkov tehničnih pre- gledov vozil; Avto Velenje, d.o.o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 25. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec pohištva (m/ž) (Levec) Imaš občutek za prodajo, rad/a delaš z ljudmi in te nav- dušuje svet notranje opreme? Potem si točno tak profi l, kot ga iščemo! Lesnina Les-Mms, trgovska družba d.o.o., Ce- sta na Bokalce 40, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 20. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sprejemnik/ servisni svetovalec (m/ž) (Celje) Če imate morda delovne izkušnje kot servisni svetova- lec ali vas delo v avtomobilski dejavnosti veseli in se najdete v zgoraj opisanih delovnih na- logah ter bi vam takšno delo predstavljalo izziv, vas vabimo, da nam pridružite. AC Fri-Mo- bil, d.o.o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v proizvodnji – pocinkovalec (m/ž) (Celje) K sodelovanju vabimo sodelavca/-ko na delovno mesto: delavec v proizvodnji – pocinkovalec. Pocinkoval- nica, d.o.o., Bežgrajska cesta 6, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Iščemo odgovorne in zane- sljive sodelavce, ki jih veseli delo z ljudmi in želijo rasti skupaj z nami – si pripra- vljen na nov izziv? Prijavi se! Kea, d.o.o., Obrtna ulica 2, 3230 Šentjur pri Celju. Pri- jave zbiramo do 15. 5. 2025. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Monter v proizvodnji toplotnih črpalk (m/ž) (Gomilsko) V našo Kronotermovo dru- žino vabimo monterja toplo- tnih črpalk. Če imate znanja in izkušnje z področja hla- dilne ali/in ogrevalne in/ali elektrotehnike in se želite pri- družiti ekipi strokovnjakov in odličnemu sproščenemu ko- lektivu, berite naprej. Krono- term, d.o.o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 24. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir za zagone in validacije (m/ž) (Vojnik) Smo prilagodljivi, osva- jamo nova znanja in stalno rastemo, vse to pa nas uspo- sablja za prevzemanje čeda- lje zahtevnejših nalog ter re- ševanje tehnoloških izzivov prihodnosti. Zaradi rasti v podjetju iščemo nove sode- lavce na področju zagonov in validacije strojev. Opti- cum, d.o.o., Celjska cesta 60, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 18. 5. 2025. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 5,29 EUR. VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Ne spreglejte v novi Jani Slovenska družinska revija Boš rekla, da sem bil priden? Nenavadna pomoč pri Parkinsonu Ples kot zdravilo za možgane da sem bil priden? S ČIM ŠKROPIJO EKOLOŠKO SADJE IN ZELENJAVO? Prvomajski pogovor z mlado sindikalistko Vsi smo izpadli iz igre Simon Doma o brutalni izkušnji v venezuelskem zaporu Tudi smrti se navadiš št. 17 29. april 2025 cena 3,30 EUR Pretresljiva pričevanja o življenju za zidovi zavodov Zbogom, papež Frančišek Domen Demšar, kuhar Luke Dončića Naredi, da bo dobro! 500 podjetnic o pravem receptu Če cvetiš ti, cveti posel Pretresljiva pričevanja o življenju za zidovi zavodov BOŠ REKLA, DA SEM BIL PRIDEN? www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 XXXX Št. 12, 20. marec 2025 Št. 18/ Leto 80 / Celje, 30. april 2025 Str. 20 Str. 22-23 Str. 21 Prvomajske budnice so ena od značilnosti obele- ževanja praznika dela, ki ga negujejo marsikje na Celjskem in širše po državi. Da se glasba že navsezgo- daj razlega po vsej občini, že vrsto skrbijo tudi člani Pihalnega orkestra Šentjur. Tokrat jo bodo ponesli na 21 točk v vseh krajevnih skupnosti in v zgodnjem jutru odigrali kar za dva celovečerna koncerta skladb. TINA STRMČNIK Pihalni orkester Šentjur združuje različne generacije glasbenikov. Najmlajši član je 12-letni Matevž Jager, najstarejša člana sta Vinko Ljubej in Martin Podgoršek, ki bosta letos dopolnila 69 let. (Foto: arhiv PO Šentjur) Pihalni orkester Šentjur z budnicami zaznamuje 1. maj Na praznik dela nikoli ne počivajo Skupinski posnetek članov godbe na še enem njihovem tradicional- nem dogodku – koncertu ob dnevu državnosti. (Foto: Robert Gajšek) Predsednik Kulturnega društva Pihalnega orkestra Šentjur Vladimir Belina je pojasnil, da ta glasbeni se- stav budnice redno igra vsaj zadnjih 20 let, izjema je bilo le obdobje koronavirusa, ko je veljala prepoved združevanja ljudi. »Takoj ko so se omejitve sprostile in je bilo dovoljeno srečevanje v ožjem krogu, smo že pripravili manjšo za- sedbo in se z njo podali po občini,« je povedal. V obdobju priprav na bu- dnice se člani orkestra naj- prej dogovorijo, katere točke v občini bodo obiskali. Svoja glasbila v roke prvič primejo že ob 4. uri zjutraj v središču Šentjurja. Glasba se najprej razlega pri Centru kulture Gustav, kjer ima zasedba prostor za vaje. Nato se glas- beniki z avtobusom podajo na pot. Ob 4.30 so na primer že na Planini pri Sevnici, od koder krenejo proti drugim krajevnim skupnostim obči- ne. Tam jih pričaka lepo šte- vilo ljudi, ki radi prisluhnejo zvokom godbe. Krajani radi s sabo prinesejo okrepčila, dišečo kavo, a tudi kaj za pod zob. Ponekod članom orkestra ponudijo tudi kaj toplega na žlico. »Kamorkoli pridemo, čutimo hvaležnost. To je pravi praznik godbeni- štva, ljudje budnice spreje- majo kot del slovenske kultu- re in tradicije. Zato se tudi mi trudimo, da tovrstno navado vzdržujemo. Ljudje, s kateri- mi se srečamo na prvi maj, so tudi sicer pogosti obiskoval- ci naših koncertov. Tudi tako gradimo dobre odnose celo leto,« je dejal Belina. Slednji v orkestru igra bariton, to glas- bilo se je začel učiti, ko je bil star osem let. Na budnico kar s kresovanja Priprave na prvomajsko bu- dnico ne terjajo posebnih vaj. Člani orkestra imajo skladbe prvomajskega programa v malem prstu, saj jih igrajo tudi na drugih dogodkih. V železni repertoar sodi venček Ipavčevih skladb. To skladbo, ki je skoraj kot himna orke- stra, zaigrajo v spomin na omenjeno znano šentjursko skladateljsko družino. Na seznam prvomajskih pesmi radi dodajo tudi kakšno no- vost. V zadnjem obdobju po- gosto zaigrajo kakšno delo, ki ga napiše njihov dirigent, sicer skladatelj in aranžer Peter Tovornik. Slednji je dirigentsko palico od Jurija Hladnika, ki je orkester vodil 21 let, prevzel decembra lani. Člani orkestra se po besedah Beline ponavadi ne pritožuje- jo nad zgodnjim vstajanjem. »Nekateri budilke nastavijo že pred 3. uro zjutraj, saj se pripeljejo iz različnih krajev. Nekateri verjetno pridejo kar neposredno s kresovanja,« se je pošalil. »Kamorkoli pridemo, čutimo hvaležnost. To je pravi praznik godbeništva, ljudje budnice sprejemajo kot del slovenske kulture in tradicije. Zato se tudi mi trudimo, da tovrstno navado vzdržujemo,« je povedal predsednik Kulturnega društva Pihalnega orkestra Šentjur Vladimir Belina. V hribe jo vlečejo mir in dobri ljudje Ustvarjalka taftanih zgodb Otroška pesem v mestu Ipavcev Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 18, 30. april 2025 INTERVJU »Delodajalci so slika preteklosti, ki se malo zaveda sedanjosti, mladi pa so slika prihodnosti, ki se prav tako malo zaveda sedanjosti. Če bi se torej vsi bolj zavedali časa, v katerem živimo, bi se bolje pripravili na prihodnost,« pravi Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra. Mladi danes razmišljajo drugače, kot so razmišlja- le pretekle generacije. Imajo drugačen pogled na delo in tudi na priložnosti, ki jim jih nudi življenje. Družba se mora tega zavedati. Boljša prihodnost se obeta le, če si bo vsi členi družbe, od izobraževalnega sistema do delodajalcev na eni strani ter mladih na drugi strani, znali stopiti nasproti in sprejeti kompromise, dodaja sogovornica. Uršičeva je v Celjskem mladinskem centru vodja projekta Preudarno nad prekarno, ki naslavlja negotove zaposlitvene razmere za mlade. SIMONA ŠOLINIČ Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra: »Plača mladim kljub visokim pričakovanjem ni najpomembnejša.« Mladi se želijo v službi počutiti dobro dodaja sogovornica. Uršičeva je v Celjskem mladinskem centru vodja projekta Preudarno nad prekarno, ki naslavlja negotove zaposlitvene razmere za mlade. Lane Uršič iz Celjskega mladinske- ga centra. V njem med drugim vodi projekt Preudarno nad prekarno. Je diplomantka tržnega ko- municiranja. Čeprav spa- da v mlajšo generacijo, ima o trenutni situaci- ji v družbi zelo jasno stališče. Iz njenih be- sed je mogoče razu- meti, da ni vse slabo in črno, kot vidijo ne- kateri. Mladim je treba dati pri- ložnosti, jih slišati ter jih pred- vsem opolno- močiti. Sogovornica mlade izobražuje o socialnih, ekonomskih in psiholoških vidikih prekarno- sti, projekt predstavlja tudi v izobraževalnih ustanovah. Mladim pomaga razumeti, da je trg dela zelo resna stvar, da so tudi od tega odvisni njihovi načini življenja in da je na vse izzive zaposlitve treba biti pripravljen. Pri tem poudarja, da je najbolj pomembno, da se mladi zavedajo, da se v projekt ne vklju- čijo zgolj zato, da poslušajo o zakonodaji, ki je pomembna za njihove zaposlitve, ampak predvsem da od projekta nekaj v življenju pridobijo. »Da napišejo dobro spremno pismo ali prijavo na delovno mesto ali da postanejo bolj suvereni na delovnem razgovoru, pred- vsem pa da znajo o tem razmišljati,« pravi sogovornica. Dodaja, da se mladi zavedajo svojih pravic, vendar v ospredje postavljajo svoj prosti čas, ne pa toliko pravic, ki se na- našajo na zaposlitev ali na osnove delovno- pravne zakonodaje. V družbi so danes različna mnenja o mladih. Nekateri menijo, da mladi danes ne cenijo tega, kar imajo, da marsičesa ne znajo in da jih nič ne zanima. Spet drugi menijo, da imajo dobre vizije, vendar jih družba ne razume. Kaj opa- žate vi, ki z njimi delate? Mladi so pri večini tematik, ki so pomembne v današnji družbi – tudi na področju zaposlovanja in splošnih možnosti na trgu dela – zelo polarizi- rani. Na eni strani imamo zelo aktivne mlade, ki se vključujejo v projekte v lokalnem okolju in šolah ter jih sta- nje v družbi zelo zanima. Želijo biti aktivni državljani in pri tem se dobro zavedajo tudi, kaj pomeni volilna pravica, zanimajo jih okoljske tema- tike in podobno. Zelo aktivno iščejo in ustvarjajo svojo pot in mesto v družbi. Na drugi strani je ogromno mladih, ki so zelo pasivni. Pred 20 leti morda ni bilo tako veliko aktiv- nih mladih, saj so bile generacije različne oziroma takrat nista bila tako zelo izražena takšna izrazita pola. Hkrati mladi v preteklosti morda niso bili tako zelo brezvoljni. Ne bi pa trdila, da so mladi danes sami krivi za takšno stanje. Živijo v sodobnem svetu, ki je takšen, kot je, in ta dva pola sta le odziva na družbeno situacijo, ki je zelo negotova. V njej se nekateri znajdejo, nekateri ne. So za to kriva njihova previsoka pričakovanja? Pred časom naj bi razi- skava pokaza- la, da mladi ob vstopu na trg dela pričakujejo plačo skoraj tri tisoč evrov, nato se morajo ob zaposlitvi spustiti na trdna tla … Tudi. Ko poslušam starejše, izvem, da so bili včasih hvaležni, da so imeli službo, po- membno je bilo, da je bila za nedoločen čas, da je nudila stabilnost, ustaljenost. V njej so se dokazovali, napredovali in bili hvaležni za plačo. Danes je mladim, ki iščejo službo, po- membno, da se v njej od prvega dne dobro po- čutijo. Zanje je služba neka nova lokacija, kjer lahko sebe izživijo. Ne zavedajo se, da služba omogoča fi nančno emancipacijo in da zahte- va tudi odgovornost. Mladi iščejo podjetja, v katerih se dobro počutijo, kjer ima delodajalec razumevanje za njihove vrednote in njihove prednosti. Ne razumejo vedno, da je treba na začetku kariere prehoditi neko pot izkušenj. Tudi če kdo službo zamenja po 50. letu, se mora zavedati, da je nekako spet začetnik. Res ima več življenjskih in delovnih izkušenj, ampak na novem delovnem po- dročju, panogi ali v okolju je spet začetnik. Torej ne moremo priča- kovati, da se bodo vsi delodajalci popolnoma prilagajali mladim, da bodo ti lahko delali od doma, ko jim bo ustrezalo, ali prišli v pisar- no, ko jim bo ustrezalo … Problem, ki vpliva na mnenje mladih o trgu dela, je tudi, da jih veliko v času, ko se prvič zaposlijo, še biva pri starših. Zato nimajo ob- čutka, da mora plača nuditi možnost za najemnino ali kredit, saj nimajo fi nančnih obvezno- sti, ki človeka obi- čajno »privežejo« na službo. Če ima kdo plačo le za lagodnej- ši življenjski slog, ne čuti tolikšne pri- padnosti ali odgovornosti. Zato gre hitreje drugam, če se na ne- kem delovnem mestu ne počuti dobro. Ali to nakazuje, da so sodobni starši otroke preveč razva- dili? Permisivna vzgoja vedno naredi svoje, ena- ko razvoj tehnologije in družbenih omrežij, kjer mladi zelo hitro dobijo občutek gratifi kacije. Ko se v službi zavedo, da ni ravno tako in da je trud tek na dolge proge ali maraton, jim nekoliko pade motivacija in niso pripravljeni na ta šok. Ampak še enkrat: mladi niso sami krivi za to. Deležni so bili takšne vzgoje in zato je šok ob vstopu na trg dela prevelik. Kajti trg dela se ne spreminja tako hitro, kot se spreminjajo želje in potrebe mladih. Trg dela je še vedno tak, kot je bil pred desetimi leti, mladi pa so popolnoma drugačni. Bi bilo treba ves sistem spremeniti ali se zavedati, da so mlade generacije danes dru- gačne? Gospodarstveniki pogosto povedo, da se mora izobraževanje prilagoditi go- spodarstvu. Kako se delodajalci prilagajajo mladim? Menim, da se delodajalci premalo zaveda- jo, da so zaposleni v podjetju največje boga- stvo. Pogosto so zaposleni videni kot strošek, toda brez delavcev ni podjetja. Seveda se je pri tem treba prilagajati mladim, čeprav so njihove želje pogosto pretirane in iracional- ne. Vendar bi jim na neki točki delodajalci morali priti nasproti. Treba je razumeti tudi, da je veliko panog in podjetij, ki imajo svoj način delovanja. Težko ga bodo spremenili tako, da bi se povsem približali mladim. V upravnih enotah je način dela takšen, kot je. Po drugi strani pa tudi ne morejo vsi delati v tehnoloških podjetjih, kjer so omogočeni ve- lika prilagodljivost delovnega časa, individu- alen pristop do delavca z veliko empatije ter možnost za profesionalni razvoj. Mladi so si tudi na podlagi socialnih omrežij in zgodb o uspehu nekaterih ustvarili sliko o zaposlitvi, ki je v resničnosti pogosto drugačna. Zato je dobro, da jim to razložimo, jim pomagamo, poiščemo skupaj kakšne ideje ali jih skupaj uresničimo. Sama sem pred časom živela v Ljubljani in poiskati službo v okolju, kjer nisem nikogar poznala, mi je predstavljalo velik izziv. Čeprav se v družbi na splošno pogosto govori o »zvezah in poznanstvih«, pa se moramo zavedati, da je socialna mreža ljudi, ki jih poznaš iz obdobja izobraževanja ali iz drugih interesnih dejavnosti, še kako pomembna pri iskanju službe. Tudi zato je pomoč mladim pomembna, morda še bolj izvedljiva tukaj, kjer je manjše okolje, kot denimo v Ljubljani. Ker se pogovarjate z mladimi, poznate njihove poglede. Kje so odlični, kje se lah- ko izkažejo, na katerih delovnih mestih? V čem so resnično dobri? V sodobni teh- nologiji? Tudi. Predvsem v kolektiv prinesejo nek zanos ali navdušenje. Nekateri, ki delajo na delovnem mestu 20 let ali več, kdaj pokaže- jo cinizem, naveličanost, morda obstanejo v rutini in delodajalec od njih težko pričakuje nove poglede na neko situacijo. Mladi lahko isto situacijo vidijo drugače. Starejši bodo rekli za kakšno zadevo: »Tisočkrat smo že po- skusili, a ni šlo.« Mladi bodo želeli kljub temu poskusiti, morda bodo vnesli v poskus neko drugo znanje, so namreč bolj prilagodljivi in spretnejši. In to je treba sprejeti. Delodajalci se morajo zavedati, da so mladi zanje resda izziv, vendar če obstaja volja, mlade lahko izoblikujejo tako, da bodo dobili nekoga, ki ga podjetje potrebuje. Mladi prinesejo svež veter ne glede na to, za kakšno podjetje gre. Mladih ne smemo vedno označevati samo negativno. Se vam zdi, da družba to počne? Mnogi pogosto rečejo, da so počasni, da nimajo neke volje za delo in podobno. Toda mladi od 20. ali 25. leta bodo kmalu tvorili najve- čjo bazo delovno aktivnih ljudi. Včasih družba na mlade gleda negativno. A še enkrat: imamo dva zelo različna pola mladih. V medijih pogosto vidimo aktivne mlade, ki imajo zelo izoblikovana mnenja o političnih ali okoljevarstvenih temah. Toda za kamero je cela množica mladih, ki nimajo izoblikovanih svojih ciljev. Včasih koga vpra- šam, kaj bi rad v življenju, vendar jih veliko odgovori, da ne vedo. Nekateri imajo končano »Mladim je pomembno, da ima delodajalec posluh za to, da lahko zaposleni dela nekajkrat od doma, da ima dopust, ko si ga zaželi, ali da delodajalec zna rešiti situacijo, v kateri se mlad človek ne počuti dobro na delovnem mestu. Služba je del življenjskega sloga mladih, zato se želijo počutiti tudi mentalno zelo dobro, kar jim mora delodajalec na delovnem mestu omogočiti. Plača mladim kljub visokim pričakovanjem ni najpomembnejša.« »Služba je bila včasih nujno zlo ali kot tabu tema. Nekdo je svoje delo opravil z želodčnimi težavami ali se v službo vsako jutro odpravil s tesnobo. Mladi se danes tega ne gredo več.« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 18, 30. april 2025 INTERVJU »Trg dela se ne spreminja tako hitro, kot se spreminjajo želje in potrebe mladih. Še vedno je tak kot pred desetimi leti, mladi pa so danes popolnoma drugačni.« visoko ali višjo šolo, a rečejo, da morda tega, za kar so se izobraževali, ravno ne bi delali. In izobraževalni sistem? Se prilagaja mla- dim? Menim, da si marsikdo pri 18 letih zna zelo težko začrtati smer svojega življenja. Mnogi pri tej starosti še niso osebnostno razviti. V Ameriki denimo – a ne zagovarjam ameriške- ga sistema – je šolski predmetnik zelo široko zastavljen in daje večjo svobodo. Če nekdo študira turistično smer, se uči tudi progra- merstva. S tem je opolnomočen za digitalni svet. Ko nekdo pri nas konča študij primer- jalne književnosti, nima širših veščin oziro- ma ni primeren za druge vrste zaposlitve, če bo v svojih tridesetih letih letu ugotovil, da »to ni to«. Želim povedati, da je šolstvo pri nas standardizirano, zelo ozko usmerjeno, omejujoče, današnji svet pa je zasnovan zelo široko in od človeka zahteva izjemen nabor veščin, ne le formalnih oblik izobrazbe. Pri razpisih za prosta delovna mesta je pogosto navedena izobrazba, četudi samo srednje- šolska, nato sledi seznam veščin, ki jih delo- dajalci pričakujejo od delavca. In te veščine mora človek pridobiti sam, kajti naše šolstvo ni zasnovano tako, da bi z njimi opolnomoči- lo mlade. Šolstvo preprosto ne nudi razvoja digitalnih veščin, premalo je aktivacije na področju duševnega zdravja, ki je za mlade vedno bolj pomembno, šolstvo ne spodbu- ja aktivnega državljanstva in domoljubja. Slednje pomeni zavedanje, da ima življenje v Sloveniji veliko vrednost in prednosti, ki jih v tujini nimajo več. Ampak to je za nas samoumevno, ker nekaterih stvari še nismo izgubili. Žal tudi komunikacijskih veščin ni veliko. Če spodbudim nekatere mlade, naj povedo nekaj o sebi, je zanje to zelo tež- ko. To so vse veščine, ki jih šolstvo ne daje, ker so učni načrti točno določeni, torej kaj se je treba naučiti pri predmetih. Glede na današnjo družbo in na to, kaj zahteva od sodobnega človeka, bi moral biti predme- tnik hrbtenica izobraževanja. Nabor drugih predmetov, ki bi nudili razvoj veščin, pa bi moral podpreti to hrbtenico izobraževanja, kajti samo tako bi lahko opolnomočili mlade za življenje. Če sistema ne bomo spremenili tako, da bo mlade generacije obravnaval celostno, kaj nam bodo mladi pokazali sčasoma? Mladi so zrcalo naše družbe. Hkrati odha- jajo v tujino, ki jim daje večje možnosti za razvoj, način življenja je tam drugačen, dru- gačen je tudi profesionalni razvoj, mladi v tujini vidijo možnost višjega standarda življe- nja in več svoboščin. Vendar se bodo morali tudi oni zavedati, da bodo v tujini ostali tujci, kar prav tako prinese posledice. Ko je človek mlad, je lažje, težje je, če si starejši. Delo- dajalci bodo morali mladim stopiti nasproti oziroma vsaka stran bo morala sprejeti kom- promise. Vložek v mlade je danes drugačen od tistega pred dvajsetimi leti, ker se mladi danes zelo razlikujejo od svojih delodajalcev. Kompromis je edina možnost za preživetje podjetij v prihodnosti. Ali imajo mladi prav, ker želijo višjo plačo za svoje delo? S tem kažejo, da morajo delo- dajalci delavca ceniti. Mnogi starejši so leta in leta trpeli, čeprav tudi prej do kredita ni bilo lahko priti … Če pa mlademu deloda- jalec ne zagotovi višje plače, gre. Mladi se ne zavedajo, kakšna je povprečna plača v Sloveniji. Če bi se, bi vedeli, da na začetku delovne dobe njihova plača najverje- tneje ne bo izpolnila pričakovanj, ki jih imajo. Morda bi morali tudi na fakultetah razmisliti o nekem načinu pristopa do mladih kot uvod za vstop mladih na trg dela, da se bodo zavedali realne slike. Mladim je danes dom tudi tujina. Niso tako vezani na Slovenijo, kot je bilo to v preteklosti. Logično je, da bodo šli tja, kjer je zanje bolje. Slovenija govori o tem, kako bo z ukrepi, kot sta dostopnost do kreditov ali omogočanje stanovanj za mlade, blaži- la beg možganov. Vsak si danes želi višjo plačo, ne samo mladi. Zanimivo je, da v resnici plača za mnoge mlade sploh ni najpomembnejša. Tudi zato, ker jih mnogo živi še doma in nimajo eksi- stencialnega problema. Njim so večje vredno- te prosti čas, dobro počutje v službi ali celo to, da delodajalec dovoli, da ima lahko zaposleni na delovnem mestu svojega kužka. Mladim je pomembno, da ima delodajalec posluh za to, da lahko dela nekajkrat od doma ali da ima dopust, ko si ga zaželi. Veliko jim po- meni tudi, da delodajalec zna rešiti situacijo, v kateri se mlad človek ne počuti dobro na delovnem mestu. Služba je del življenjskega sloga mladih, zato se želijo tudi na delovnem mestu počutiti mentalno dobro in to jim mora delodajalec omogočiti. Plača torej sploh ni prva! Kakorkoli obrneva, nas mladi učijo, kako naj delodajalec ceni delavca. Ali ne bi mo- ralo biti ves čas tako, ne le zdaj, ko nam to kažejo mladi? Kaj so čakale pretekle ge- neracije? Služba je bila včasih nujno zlo, počutje na delovnem mestu pa kot tabu tema. Nekdo je svoje delo opravil z želodčnimi težavami ali pa se v službo vsako jutro odpravil s tesnobo. Mladi se danes tega ne gredo več. In potem se sprašujemo, zakaj je vsa ta leta visoka stopnja bolniških staležev. Reci- va, da bodo mladi tako razmišljali in naučili delodajalce, da jih bodo cenili in omogočili, da delajo in se pri tem dobro počutijo. Bo čez nekaj let bolniških manj? Tudi. Drugače je namreč, če ima človek občutek, da ima delodajalec posluh zanj. Ne govorim o tem, da ima delavec popolnoma proste roke oziroma da lahko dela po svoje, ampak o tem, da občuti, da dela v sprejemajo- čem okolju. Pri meni je direktor hitro zaznal, da mi v življenju veliko pomeni zdrav življenj- ski slog. Omogočil mi je, da sem lahko to pre- nesla v svoj kolektiv, kjer skrbim za promocijo zdravja. Tako se večkrat na teden srečamo pri »Mladi prinesejo v kolektiv zavzetost. Nekateri, ki delajo na delovnem mestu 20 let ali več, pokažejo cinizem, naveličanost, morda obstanejo v rutini. Starejši bodo rekli: »Tisočkrat smo že poskusili, a ni šlo.« Mladi bodo želeli kljub temu poskusiti, morda bodo vnesli v poskus neko drugo znanje, so namreč bolj prilagodljivi in spretnejši. In to je treba sprejeti.« zdravem napitku, ki ga sami pripravimo ter pred kolegijem izvajamo razgibalne vaje, kar pomeni, da tudi tako kakovostno preživljamo skupen čas. V Celjskem mladinskem centru je večji del mlajšega kolektiva, zato ugibam: tisti malo starejši zagotovo niso bili takoj za to? Res je. Na začetku so imeli do tega celo ne- kaj odpora. A kasneje so začeli redno priha- jati, ker sem pri tem vztrajala. Zdaj so odzivi pozitivni. Predstavljajte si, da bi naredili še en tak intervju čez deset let in bi se pogovarjali, kakšni so takrat tisti, ki so danes mladi. Kakšna bo situacija takrat? Moja nečakinja je danes stara 14 let. Danes seveda še vedno ne ve točno, kakšni so njeni načrti za prihodnost. Toda zelo jo zanima, kaj se v družbi dogaja, nima rada krivice, je velika zagovornica nemočnih in ranljivih. Čez deset let bo stara 24 let … … takrat bo že na delovnem mestu ali bo imela morda celo svoje podjetje … Do takrat se bodo morali delodajalci in mladi naučiti … … delodajalci predvsem tega, da morajo biti v stiku s spremembami v družbi. Ulti- mati mladih bodo takrat še ostrejši, zahtevali bodo pravice zase. Tudi podlaga za to, kar se je zgodilo v Srbiji, ni od včeraj. Vsa ta pod- laga za proteste je nastajala leta in leta ter v številnih generacijah, ki si morda takrat niso upale povzdigniti glasu, mladi pa si danes to upajo in čez deset let si bodo upali še bolj. To je danes priložnost za vse nas, tudi za šolski sistem, ki bi moral dati več kot samo formalno izobrazbo. Kajti če se bodo mladi bolj zave- dali, kakšen je svet, bodo tudi z delodajalci hitreje našli kompromis. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 18, 30. april 2025 INTERVJU »Delodajalci so slika preteklosti, ki se malo zaveda sedanjosti, mladi pa so slika prihodnosti, ki se prav tako malo zaveda sedanjosti. Če bi se torej vsi bolj zavedali časa, v katerem živimo, bi se bolje pripravili na prihodnost,« pravi Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra. Mladi danes razmišljajo drugače, kot so razmišlja- le pretekle generacije. Imajo drugačen pogled na delo in tudi na priložnosti, ki jim jih nudi življenje. Družba se mora tega zavedati. Boljša prihodnost se obeta le, če si bo vsi členi družbe, od izobraževalnega sistema do delodajalcev na eni strani ter mladih na drugi strani, znali stopiti nasproti in sprejeti kompromise, dodaja sogovornica. Uršičeva je v Celjskem mladinskem centru vodja projekta Preudarno nad prekarno, ki naslavlja negotove zaposlitvene razmere za mlade. SIMONA ŠOLINIČ Lane Uršič iz Celjskega mladinskega centra: »Plača mladim kljub visokim pričakovanjem ni najpomembnejša.« Mladi se želijo v službi počutiti dobro dodaja sogovornica. Uršičeva je v Celjskem mladinskem centru vodja projekta Preudarno nad prekarno, ki naslavlja negotove zaposlitvene razmere za mlade. Lane Uršič iz Celjskega mladinske- ga centra. V njem med drugim vodi projekt Preudarno nad prekarno. Je diplomantka tržnega ko- municiranja. Čeprav spa- da v mlajšo generacijo, ima o trenutni situaci- ji v družbi zelo jasno stališče. Iz njenih be- sed je mogoče razu- meti, da ni vse slabo in črno, kot vidijo ne- kateri. Mladim je treba dati pri- ložnosti, jih slišati ter jih pred- vsem opolno- močiti. Sogovornica mlade izobražuje o socialnih, ekonomskih in psiholoških vidikih prekarno- sti, projekt predstavlja tudi v izobraževalnih ustanovah. Mladim pomaga razumeti, da je trg dela zelo resna stvar, da so tudi od tega odvisni njihovi načini življenja in da je na vse izzive zaposlitve treba biti pripravljen. Pri tem poudarja, da je najbolj pomembno, da se mladi zavedajo, da se v projekt ne vklju- čijo zgolj zato, da poslušajo o zakonodaji, ki je pomembna za njihove zaposlitve, ampak predvsem da od projekta nekaj v življenju pridobijo. »Da napišejo dobro spremno pismo ali prijavo na delovno mesto ali da postanejo bolj suvereni na delovnem razgovoru, pred- vsem pa da znajo o tem razmišljati,« pravi sogovornica. Dodaja, da se mladi zavedajo svojih pravic, vendar v ospredje postavljajo svoj prosti čas, ne pa toliko pravic, ki se na- našajo na zaposlitev ali na osnove delovno- pravne zakonodaje. V družbi so danes različna mnenja o mladih. Nekateri menijo, da mladi danes ne cenijo tega, kar imajo, da marsičesa ne znajo in da jih nič ne zanima. Spet drugi menijo, da imajo dobre vizije, vendar jih družba ne razume. Kaj opa- žate vi, ki z njimi delate? Mladi so pri večini tematik, ki so pomembne v današnji družbi – tudi na področju zaposlovanja in splošnih možnosti na trgu dela – zelo polarizi- rani. Na eni strani imamo zelo aktivne mlade, ki se vključujejo v projekte v lokalnem okolju in šolah ter jih sta- nje v družbi zelo zanima. Želijo biti aktivni državljani in pri tem se dobro zavedajo tudi, kaj pomeni volilna pravica, zanimajo jih okoljske tema- tike in podobno. Zelo aktivno iščejo in ustvarjajo svojo pot in mesto v družbi. Na drugi strani je ogromno mladih, ki so zelo pasivni. Pred 20 leti morda ni bilo tako veliko aktiv- nih mladih, saj so bile generacije različne oziroma takrat nista bila tako zelo izražena takšna izrazita pola. Hkrati mladi v preteklosti morda niso bili tako zelo brezvoljni. Ne bi pa trdila, da so mladi danes sami krivi za takšno stanje. Živijo v sodobnem svetu, ki je takšen, kot je, in ta dva pola sta le odziva na družbeno situacijo, ki je zelo negotova. V njej se nekateri znajdejo, nekateri ne. So za to kriva njihova previsoka pričakovanja? Pred časom naj bi razi- skava pokaza- la, da mladi ob vstopu na trg dela pričakujejo plačo skoraj tri tisoč evrov, nato se morajo ob zaposlitvi spustiti na trdna tla … Tudi. Ko poslušam starejše, izvem, da so bili včasih hvaležni, da so imeli službo, po- membno je bilo, da je bila za nedoločen čas, da je nudila stabilnost, ustaljenost. V njej so se dokazovali, napredovali in bili hvaležni za plačo. Danes je mladim, ki iščejo službo, po- membno, da se v njej od prvega dne dobro po- čutijo. Zanje je služba neka nova lokacija, kjer lahko sebe izživijo. Ne zavedajo se, da služba omogoča fi nančno emancipacijo in da zahte- va tudi odgovornost. Mladi iščejo podjetja, v katerih se dobro počutijo, kjer ima delodajalec razumevanje za njihove vrednote in njihove prednosti. Ne razumejo vedno, da je treba na začetku kariere prehoditi neko pot izkušenj. Tudi če kdo službo zamenja po 50. letu, se mora zavedati, da je nekako spet začetnik. Res ima več življenjskih in delovnih izkušenj, ampak na novem delovnem po- dročju, panogi ali v okolju je spet začetnik. Torej ne moremo priča- kovati, da se bodo vsi delodajalci popolnoma prilagajali mladim, da bodo ti lahko delali od doma, ko jim bo ustrezalo, ali prišli v pisar- no, ko jim bo ustrezalo … Problem, ki vpliva na mnenje mladih o trgu dela, je tudi, da jih veliko v času, ko se prvič zaposlijo, še biva pri starših. Zato nimajo ob- čutka, da mora plača nuditi možnost za najemnino ali kredit, saj nimajo fi nančnih obvezno- sti, ki človeka obi- čajno »privežejo« na službo. Če ima kdo plačo le za lagodnej- ši življenjski slog, ne čuti tolikšne pri- padnosti ali odgovornosti. Zato gre hitreje drugam, če se na ne- kem delovnem mestu ne počuti dobro. Ali to nakazuje, da so sodobni starši otroke preveč razva- dili? Permisivna vzgoja vedno naredi svoje, ena- ko razvoj tehnologije in družbenih omrežij, kjer mladi zelo hitro dobijo občutek gratifi kacije. Ko se v službi zavedo, da ni ravno tako in da je trud tek na dolge proge ali maraton, jim nekoliko pade motivacija in niso pripravljeni na ta šok. Ampak še enkrat: mladi niso sami krivi za to. Deležni so bili takšne vzgoje in zato je šok ob vstopu na trg dela prevelik. Kajti trg dela se ne spreminja tako hitro, kot se spreminjajo želje in potrebe mladih. Trg dela je še vedno tak, kot je bil pred desetimi leti, mladi pa so popolnoma drugačni. Bi bilo treba ves sistem spremeniti ali se zavedati, da so mlade generacije danes dru- gačne? Gospodarstveniki pogosto povedo, da se mora izobraževanje prilagoditi go- spodarstvu. Kako se delodajalci prilagajajo mladim? Menim, da se delodajalci premalo zaveda- jo, da so zaposleni v podjetju največje boga- stvo. Pogosto so zaposleni videni kot strošek, toda brez delavcev ni podjetja. Seveda se je pri tem treba prilagajati mladim, čeprav so njihove želje pogosto pretirane in iracional- ne. Vendar bi jim na neki točki delodajalci morali priti nasproti. Treba je razumeti tudi, da je veliko panog in podjetij, ki imajo svoj način delovanja. Težko ga bodo spremenili tako, da bi se povsem približali mladim. V upravnih enotah je način dela takšen, kot je. Po drugi strani pa tudi ne morejo vsi delati v tehnoloških podjetjih, kjer so omogočeni ve- lika prilagodljivost delovnega časa, individu- alen pristop do delavca z veliko empatije ter možnost za profesionalni razvoj. Mladi so si tudi na podlagi socialnih omrežij in zgodb o uspehu nekaterih ustvarili sliko o zaposlitvi, ki je v resničnosti pogosto drugačna. Zato je dobro, da jim to razložimo, jim pomagamo, poiščemo skupaj kakšne ideje ali jih skupaj uresničimo. Sama sem pred časom živela v Ljubljani in poiskati službo v okolju, kjer nisem nikogar poznala, mi je predstavljalo velik izziv. Čeprav se v družbi na splošno pogosto govori o »zvezah in poznanstvih«, pa se moramo zavedati, da je socialna mreža ljudi, ki jih poznaš iz obdobja izobraževanja ali iz drugih interesnih dejavnosti, še kako pomembna pri iskanju službe. Tudi zato je pomoč mladim pomembna, morda še bolj izvedljiva tukaj, kjer je manjše okolje, kot denimo v Ljubljani. Ker se pogovarjate z mladimi, poznate njihove poglede. Kje so odlični, kje se lah- ko izkažejo, na katerih delovnih mestih? V čem so resnično dobri? V sodobni teh- nologiji? Tudi. Predvsem v kolektiv prinesejo nek zanos ali navdušenje. Nekateri, ki delajo na delovnem mestu 20 let ali več, kdaj pokaže- jo cinizem, naveličanost, morda obstanejo v rutini in delodajalec od njih težko pričakuje nove poglede na neko situacijo. Mladi lahko isto situacijo vidijo drugače. Starejši bodo rekli za kakšno zadevo: »Tisočkrat smo že po- skusili, a ni šlo.« Mladi bodo želeli kljub temu poskusiti, morda bodo vnesli v poskus neko drugo znanje, so namreč bolj prilagodljivi in spretnejši. In to je treba sprejeti. Delodajalci se morajo zavedati, da so mladi zanje resda izziv, vendar če obstaja volja, mlade lahko izoblikujejo tako, da bodo dobili nekoga, ki ga podjetje potrebuje. Mladi prinesejo svež veter ne glede na to, za kakšno podjetje gre. Mladih ne smemo vedno označevati samo negativno. Se vam zdi, da družba to počne? Mnogi pogosto rečejo, da so počasni, da nimajo neke volje za delo in podobno. Toda mladi od 20. ali 25. leta bodo kmalu tvorili najve- čjo bazo delovno aktivnih ljudi. Včasih družba na mlade gleda negativno. A še enkrat: imamo dva zelo različna pola mladih. V medijih pogosto vidimo aktivne mlade, ki imajo zelo izoblikovana mnenja o političnih ali okoljevarstvenih temah. Toda za kamero je cela množica mladih, ki nimajo izoblikovanih svojih ciljev. Včasih koga vpra- šam, kaj bi rad v življenju, vendar jih veliko odgovori, da ne vedo. Nekateri imajo končano »Mladim je pomembno, da ima delodajalec posluh za to, da lahko zaposleni dela nekajkrat od doma, da ima dopust, ko si ga zaželi, ali da delodajalec zna rešiti situacijo, v kateri se mlad človek ne počuti dobro na delovnem mestu. Služba je del življenjskega sloga mladih, zato se želijo počutiti tudi mentalno zelo dobro, kar jim mora delodajalec na delovnem mestu omogočiti. Plača mladim kljub visokim pričakovanjem ni najpomembnejša.« »Služba je bila včasih nujno zlo ali kot tabu tema. Nekdo je svoje delo opravil z želodčnimi težavami ali se v službo vsako jutro odpravil s tesnobo. Mladi se danes tega ne gredo več.« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 18, 30. april 2025 INTERVJU »Trg dela se ne spreminja tako hitro, kot se spreminjajo želje in potrebe mladih. Še vedno je tak kot pred desetimi leti, mladi pa so danes popolnoma drugačni.« visoko ali višjo šolo, a rečejo, da morda tega, za kar so se izobraževali, ravno ne bi delali. In izobraževalni sistem? Se prilagaja mla- dim? Menim, da si marsikdo pri 18 letih zna zelo težko začrtati smer svojega življenja. Mnogi pri tej starosti še niso osebnostno razviti. V Ameriki denimo – a ne zagovarjam ameriške- ga sistema – je šolski predmetnik zelo široko zastavljen in daje večjo svobodo. Če nekdo študira turistično smer, se uči tudi progra- merstva. S tem je opolnomočen za digitalni svet. Ko nekdo pri nas konča študij primer- jalne književnosti, nima širših veščin oziro- ma ni primeren za druge vrste zaposlitve, če bo v svojih tridesetih letih letu ugotovil, da »to ni to«. Želim povedati, da je šolstvo pri nas standardizirano, zelo ozko usmerjeno, omejujoče, današnji svet pa je zasnovan zelo široko in od človeka zahteva izjemen nabor veščin, ne le formalnih oblik izobrazbe. Pri razpisih za prosta delovna mesta je pogosto navedena izobrazba, četudi samo srednje- šolska, nato sledi seznam veščin, ki jih delo- dajalci pričakujejo od delavca. In te veščine mora človek pridobiti sam, kajti naše šolstvo ni zasnovano tako, da bi z njimi opolnomoči- lo mlade. Šolstvo preprosto ne nudi razvoja digitalnih veščin, premalo je aktivacije na področju duševnega zdravja, ki je za mlade vedno bolj pomembno, šolstvo ne spodbu- ja aktivnega državljanstva in domoljubja. Slednje pomeni zavedanje, da ima življenje v Sloveniji veliko vrednost in prednosti, ki jih v tujini nimajo več. Ampak to je za nas samoumevno, ker nekaterih stvari še nismo izgubili. Žal tudi komunikacijskih veščin ni veliko. Če spodbudim nekatere mlade, naj povedo nekaj o sebi, je zanje to zelo tež- ko. To so vse veščine, ki jih šolstvo ne daje, ker so učni načrti točno določeni, torej kaj se je treba naučiti pri predmetih. Glede na današnjo družbo in na to, kaj zahteva od sodobnega človeka, bi moral biti predme- tnik hrbtenica izobraževanja. Nabor drugih predmetov, ki bi nudili razvoj veščin, pa bi moral podpreti to hrbtenico izobraževanja, kajti samo tako bi lahko opolnomočili mlade za življenje. Če sistema ne bomo spremenili tako, da bo mlade generacije obravnaval celostno, kaj nam bodo mladi pokazali sčasoma? Mladi so zrcalo naše družbe. Hkrati odha- jajo v tujino, ki jim daje večje možnosti za razvoj, način življenja je tam drugačen, dru- gačen je tudi profesionalni razvoj, mladi v tujini vidijo možnost višjega standarda življe- nja in več svoboščin. Vendar se bodo morali tudi oni zavedati, da bodo v tujini ostali tujci, kar prav tako prinese posledice. Ko je človek mlad, je lažje, težje je, če si starejši. Delo- dajalci bodo morali mladim stopiti nasproti oziroma vsaka stran bo morala sprejeti kom- promise. Vložek v mlade je danes drugačen od tistega pred dvajsetimi leti, ker se mladi danes zelo razlikujejo od svojih delodajalcev. Kompromis je edina možnost za preživetje podjetij v prihodnosti. Ali imajo mladi prav, ker želijo višjo plačo za svoje delo? S tem kažejo, da morajo delo- dajalci delavca ceniti. Mnogi starejši so leta in leta trpeli, čeprav tudi prej do kredita ni bilo lahko priti … Če pa mlademu deloda- jalec ne zagotovi višje plače, gre. Mladi se ne zavedajo, kakšna je povprečna plača v Sloveniji. Če bi se, bi vedeli, da na začetku delovne dobe njihova plača najverje- tneje ne bo izpolnila pričakovanj, ki jih imajo. Morda bi morali tudi na fakultetah razmisliti o nekem načinu pristopa do mladih kot uvod za vstop mladih na trg dela, da se bodo zavedali realne slike. Mladim je danes dom tudi tujina. Niso tako vezani na Slovenijo, kot je bilo to v preteklosti. Logično je, da bodo šli tja, kjer je zanje bolje. Slovenija govori o tem, kako bo z ukrepi, kot sta dostopnost do kreditov ali omogočanje stanovanj za mlade, blaži- la beg možganov. Vsak si danes želi višjo plačo, ne samo mladi. Zanimivo je, da v resnici plača za mnoge mlade sploh ni najpomembnejša. Tudi zato, ker jih mnogo živi še doma in nimajo eksi- stencialnega problema. Njim so večje vredno- te prosti čas, dobro počutje v službi ali celo to, da delodajalec dovoli, da ima lahko zaposleni na delovnem mestu svojega kužka. Mladim je pomembno, da ima delodajalec posluh za to, da lahko dela nekajkrat od doma ali da ima dopust, ko si ga zaželi. Veliko jim po- meni tudi, da delodajalec zna rešiti situacijo, v kateri se mlad človek ne počuti dobro na delovnem mestu. Služba je del življenjskega sloga mladih, zato se želijo tudi na delovnem mestu počutiti mentalno dobro in to jim mora delodajalec omogočiti. Plača torej sploh ni prva! Kakorkoli obrneva, nas mladi učijo, kako naj delodajalec ceni delavca. Ali ne bi mo- ralo biti ves čas tako, ne le zdaj, ko nam to kažejo mladi? Kaj so čakale pretekle ge- neracije? Služba je bila včasih nujno zlo, počutje na delovnem mestu pa kot tabu tema. Nekdo je svoje delo opravil z želodčnimi težavami ali pa se v službo vsako jutro odpravil s tesnobo. Mladi se danes tega ne gredo več. In potem se sprašujemo, zakaj je vsa ta leta visoka stopnja bolniških staležev. Reci- va, da bodo mladi tako razmišljali in naučili delodajalce, da jih bodo cenili in omogočili, da delajo in se pri tem dobro počutijo. Bo čez nekaj let bolniških manj? Tudi. Drugače je namreč, če ima človek občutek, da ima delodajalec posluh zanj. Ne govorim o tem, da ima delavec popolnoma proste roke oziroma da lahko dela po svoje, ampak o tem, da občuti, da dela v sprejemajo- čem okolju. Pri meni je direktor hitro zaznal, da mi v življenju veliko pomeni zdrav življenj- ski slog. Omogočil mi je, da sem lahko to pre- nesla v svoj kolektiv, kjer skrbim za promocijo zdravja. Tako se večkrat na teden srečamo pri »Mladi prinesejo v kolektiv zavzetost. Nekateri, ki delajo na delovnem mestu 20 let ali več, pokažejo cinizem, naveličanost, morda obstanejo v rutini. Starejši bodo rekli: »Tisočkrat smo že poskusili, a ni šlo.« Mladi bodo želeli kljub temu poskusiti, morda bodo vnesli v poskus neko drugo znanje, so namreč bolj prilagodljivi in spretnejši. In to je treba sprejeti.« zdravem napitku, ki ga sami pripravimo ter pred kolegijem izvajamo razgibalne vaje, kar pomeni, da tudi tako kakovostno preživljamo skupen čas. V Celjskem mladinskem centru je večji del mlajšega kolektiva, zato ugibam: tisti malo starejši zagotovo niso bili takoj za to? Res je. Na začetku so imeli do tega celo ne- kaj odpora. A kasneje so začeli redno priha- jati, ker sem pri tem vztrajala. Zdaj so odzivi pozitivni. Predstavljajte si, da bi naredili še en tak intervju čez deset let in bi se pogovarjali, kakšni so takrat tisti, ki so danes mladi. Kakšna bo situacija takrat? Moja nečakinja je danes stara 14 let. Danes seveda še vedno ne ve točno, kakšni so njeni načrti za prihodnost. Toda zelo jo zanima, kaj se v družbi dogaja, nima rada krivice, je velika zagovornica nemočnih in ranljivih. Čez deset let bo stara 24 let … … takrat bo že na delovnem mestu ali bo imela morda celo svoje podjetje … Do takrat se bodo morali delodajalci in mladi naučiti … … delodajalci predvsem tega, da morajo biti v stiku s spremembami v družbi. Ulti- mati mladih bodo takrat še ostrejši, zahtevali bodo pravice zase. Tudi podlaga za to, kar se je zgodilo v Srbiji, ni od včeraj. Vsa ta pod- laga za proteste je nastajala leta in leta ter v številnih generacijah, ki si morda takrat niso upale povzdigniti glasu, mladi pa si danes to upajo in čez deset let si bodo upali še bolj. To je danes priložnost za vse nas, tudi za šolski sistem, ki bi moral dati več kot samo formalno izobrazbo. Kajti če se bodo mladi bolj zave- dali, kakšen je svet, bodo tudi z delodajalci hitreje našli kompromis. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 18, 30. april 2025 OSKRBNICA DOMA V ekipi so poleg oskrbnice Brede še njeni hčerki Karmen in Klara s partnerjema Dra- gom in Aljažem ter občasno še kdo. Ko so na Šmohorju večji dogodki, na pomoč pri- skočijo tudi prijatelji, pri delu Bredi pomagajo tudi študentje. »Smo uigrana ekipa, na katero se lahko zanesem, in vsak dan se zahvalim, da je tako. Smo vsestranski. Klara je tudi pev- ka v ansamblu Vihar, glasbe- nik je tudi zet Drago. Skupaj nastopamo v različnih vlogah, kot kuharji, natakarji, vzdrže- valci, organizatorji dogodkov, glasbeniki …« našteva Breda Lorger iz Galicije pri Žalcu, ki živi za to, kar počne. Naporno, a kljub temu čudovito »Če dela ne opravljaš z lju- beznijo, pri tem ne moreš biti uspešen. Eni na vse gledajo skozi zaslužek, a denar ni vse. Veliko sebe moraš dati v ta po- sel, če želiš, da uspeva. Delo v koči je obenem čudovito in naporno, odgovornost je veli- ka. Tudi stroški so iz leta v leto višji, v petih letih so se povečali za trikrat. Poleg tega smo po- polnoma odvisni od vremena, ki lahko pokvari načrte. Če že- limo, da koča res živi in da jo ljudje radi obiskujejo, je treba vložiti ogromno truda, časa in denarja,« pravi oskrbnica, ki ji kljub vsemu ni žal, da se je odločila za ta korak. »Privlačijo me hribi in spokojnost, kakr- šne ne najdeš v dolini. Tu sem presrečna,« poudarja. Izkušenj z delom v gostin- stvu ji ne manjka. Preden je pred petimi leti prevzela pla- ninski dom na Šmohorju, se je ukvarjala z dijaško prehrano v Celju, nato je bila zaposlena v gostilni v Žalcu. Med korono Planinski dom na Šmohorju je Bredi Lorger uresničil sanje V hribe jo vlečejo mir in dobri ljudje Da bi postala oskrbnica planinskega doma, je bila njena življenjska želja. Ko je pred petimi leti zasledila razpis, da na Šmohorju iščejo novega najemnika planinskega doma, ni oklevala. Prijavila se je in bila izbrana. Čeprav je kočo prevzela med korono, ko so veljali strogi ukrepi in ome- jitve, se je pogumno soočila z vsemi izzivi, se trudila in vztrajala. Ni bilo lahko, a bilo je vredno, pravi. V najtežjih trenutkih so ji voljo vlivale spodbudne besede ljudi, ki so verjeli vanjo. Zlasti je hvaležna svoji družini, ki jo pri tem ves čas trdno podpira in ji pri delu v koči tudi znatno pomaga. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prvomajski Šmohor Breda Lorger je znana tudi kot dobra organizatorka dogodkov. Zadnje tedne so bile vse njene misli in skrbi usmerjene v prireditev, po kateri Šmohor slovi daleč naokoli, to je tradicionalno prvomajsko srečanje, ki se ga vsako leto udeleži približno 1.500 ljudi. »Za prvi maj je na Šmohorju vedno pestro. Spominjam se, da sem že kot otrok s starši prihajala sem gor za praznik dela. Tudi letos bomo poskrbeli za pestro dogajanje,« pravi sogovornica. Prvomajsko srečanje bo ob 10. uri z budnico naznanila Laška pihalna godba. Slavnostni govornik bo tokrat gospodarski minister Matjaž Han. Nato bo sledila zabava s »hišnim« an- samblom, ki ga sestavljata Bredina hči Klara in zet Drago. Za otroke bodo na voljo napihljiva igrala, pripravljajo tudi srečelov. Tudi letos ne bodo manjkali tradicionalni prvomajski golaž ter za posladek štruklji in jabolčni zavitek ter za najmlajše makaronovo meso, našteva Breda. Tradicionalno na Šmohorju pred praznikom dela postavijo tudi mlaj, in to ročno, kot so to počeli nekoč. Letos ga bodo spet postavljali 12. julija v sklopu akcije Gremo v hribe ob 200-letnici laške pivovarne. Takrat na Šmohorju ponovno pričakujejo večstoglavo množico pohodnikov in drugih obiskovalcev. je pristala na čakanju in ravno tedaj se je ponudila priložnost za izpolnitev njenih sanj. Vesela je, da v tem projektu složno in zavzeto sodeluje vsa njena družina. Trudi se, da gre v korak s časom, tako glede kulinarike kot druge ponud- be in raznih dogodkov. Tudi v Planinskem društvu Laško so veseli, da ima dom na Šmo- horju prizadevno oskrbnico s smislom za to dejavnost, zato si želijo, da bi še vrsto let uspešno sodelovali. Okusno in domače Planinski dom na Šmohorju slovi po odlični hrani in po- strežbi. »Nudimo jedi, ki so značilne za planinske domo- ve. Vse pripravljam in skuham sama, občasno mi pomaga fant, ki uživa v kulinariki. Po- udarek je na enolončnicah ozi- roma jedeh na žlico,« pravi Bre- da. Ker je bilo med obiskovalci precejšnje povpraševanje tudi po dunajskih zrezkih in podob- nih jedeh, je v ponudbo vklju- čila tudi tovrstno hrano, a ta je na voljo predvsem ob koncih tedna, ko si vedno več obisko- valcev na Šmohorju privošči nedeljsko kosilo. V slast gredo tudi njeni štruklji in »štrudelj« iz domačega vlečenega testa ter čaj iz skrbno nabranih zelišč. S priboljški so postreženi tudi šti- rinožci, ki so prav tako pogosti obiskovalci Šmohorja. Na Šmohor tudi z avtodomom Šmohor velja za vedno bolj priljubljeno izletniško in po- hodniško točko. Obiskujejo ga pohodniki iz bližnje in daljne okolice. Veliko jih je iz Savinj- ske doline, okolice Laškega, Rimskih Toplic, a tudi od dru- god. Vedno več je tudi kole- sarjev in mladih družin, med obiskovalci je tudi veliko invali- dov in otrok s posebnimi potre- bami, opaža Breda. »Za otroke imamo na voljo velik prostor z igrali, kjer lahko brezskrbno uživajo v naravi. Odrasli se lahko preizkusijo v športnih dejavnostih, saj imamo urejen prostor za odbojko, nogomet, rusko kegljanje …« Odkar je Občina Laško lani na Šmohorju uredila tudi par- kirišče za avtodome, je vedno več tudi tujih gostov, zlasti Ita- lijanov. Pomembna pridobitev bo tudi prostor s sanitarijami in tuši, ki ga laški planinci gradijo ob planinskem domu. »Trudi- mo se, da bi gostom ugodili v čim večji meri,« pravi Lorger- jeva. Kot velika družina Med pohodniki je več starej- ših kot mlajših, opaža Breda. »Eni se takoj odpravijo nazaj v dolino, drugi si naročijo pija- čo, sedejo pod lipo in uživajo v miru, tretji bi se radi pogo- varjali … Včasih pride kdo potrt, a domov gre vesel in potolažen. Ne nazadnje sem tu zaradi ljudi, da jim vlijem dobro voljo in da jih razve- drim,« pravi oskrbnica doma na Šmohorju. Kar nekaj je tudi stalnih gostov, ki Šmo- hor obiščejo tudi večkrat na teden. »Postali smo že pravi prijatelji. Za 8. marec me ve- dno razveselijo z rožico. Ob okroglem jubileju so me pre- senetili s torto in šopki. Radi se imamo, kot bi bili družina,« je hvaležna Breda. Vzdušje na Šmohorju je vedno prijetno. Ob pomemb- nejših športnih dogodkih, kot so televizijski prenosi smučar- skih tekem, v domu vlada tudi navijaško vzdušje. Kot pravi Breda, marsikdo pride na Šmohor samo zato, da v koči spremlja tekmo. »Naši gostje so večinoma dobrovoljni in pozitivno naravnani. ›Zateže- nih‹ ljudi tu ni. Kar pomeni, da je v hribih tudi s tega vidika še neokrnjen svet, medtem ko je v dolini ogromno nestr- pnosti, ljudje so živčni in brez potrpljenja, vsem se nekam mudi …« opaža oskrbnica pla- ninskega doma na Šmohorju. Foto: Andraž Purg Bredi izkušenj z delom v gostinstvu ne manjka. Preden je pred petimi leti prevzela planinski dom na Šmohorju, se je ukvarjala z dijaško prehrano v Celju, nato je delala v gostinstvu v Žalcu. Prava poslastica so njeni štruklji. V planinskem domu so obiskovalcem na voljo tudi spominki, ki jih izdeluje umetnik iz okolice Šmohorja Miko Šnur. Planinski dom na Šmohorju slovi po odlični hrani in postrežbi. Breda se za štedilnikom odlično znajde. Večinoma vse pripravi in skuha sama, le občasno, ob večjih dogodkih, ima pomoč. Bredi v planinskem domu na Šmohorju vsak dan pomaga hči Karmen. Tudi ona pri svojem delu zelo uživa, pravi. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 18, 30. april 2025 USTVARJALNI SVET V slovenščini še nimamo ustreznega izraza za konjiček, ki si ga je umislila Zala Brglez iz Slovenskih Konjic. Njena dela spominjajo na tapiserije, vendar je razlika v tehniki. Slednji v angleškem jeziku pravijo »tufting«, kar je Zala poslovenila v tafting. Svoje stenske zgodbe, v katere vpleta tudi perlice in druge zanimive elemente, je v mi- nulih dneh predstavljala na razstavi v veliki galeriji Doma kulture Slovenske Konjice. TINA STRMČNIK Ustvarjalka taftanih zgodb Konjičanka Zala Brglez in njen zanimiv konjiček Ko je magistrirala, se je zaposlila v centru za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah, kjer pomaga pri organizaciji razstav, poletnih glasbenih večerov, koncertnih večerov, abonmajev… »Imam srečo, da je moja služba povezana s področjem, ki sem ga študirala in ga imam rada,« je dejala. tehniki. Slednji v angleškem jeziku pravijo »tufting«, kar je Zala poslovenila v tafting. Svoje stenske zgodbe, v katere vpleta tudi perlice in druge zanimive elemente, je v mi- nulih dneh predstavljala na razstavi v veliki galeriji Doma kulture Slovenske Konjice. ga študirala in ga imam rada,« je dejala. »Ko pridem domov, si predvajam glasbo, taftam in sem v svojem svetu. To je zame res zelo dober odklop.« »Ko pridem domov, si predvajam glasbo, taftam in sem v svojem svetu. To je zame res zelo dober odklop.« Od skice do izdelka Predloge za vsako novo delo si skicira in zanj določi barvno pa- leto. Nato jo tok ustvarjanja vodi po svoje, da zamisli prilagaja in spreminja. »Največkrat izhajam iz sebe. Tako z barvami kot z oblikami želim izraziti, kar se mi v nekem trenutku dogaja. Ko ustvarjam dela po naročilu, po- slušam tudi želje naročnika.« Včasih so bile tapiserije zelo cenjene, tudi njihovi izdelo- valci so imeli veliko veljavo. Z industrializacijo so roko- delska opravila večinoma prevzele ženske in tovrstna dela so postajala vedno manj cenjena. »Tapiserij ponavadi ne uvrščamo med visoko umetnost, ampak bolj v polje rokodelstva. Sama skušam brisati meje med rokodelstvom in umetnostjo. Ve- čina mojih del je uokvirjena, gre torej za stenski okras. Če bi svoje izdelke položila na tla, da bi lju- dje po njih hodili, bi bilo že s tem moje delo razvrednoteno.« To, da so dela ustvarjena s pomočjo tisočerih vlaken, jim daje novo razsežnost. Marsi- koga nagovorijo, da se jih do- takne. Tako nimajo le vidne- ga, ampak tudi tipni učinek na ljudi. Tudi kot učni pripomoček Zala Brglez je s prijateljico, študentko socialne pedagogike, s pomočjo taftanja naredila tudi učni pripomoček za slepe. Gre za predsta- vitev dveh del Marka Rothka. »Dala mi je usmeritve, kakšne barve in obli- ke želi, jaz pa sem ustvarila prikaze. Z uporabo različnih tehnik je nastala tudi taktilna razlika. Prijateljica je v nekatere dele namreč všila predmete, ki so hladni na otip, da so otroci lahko pod svojimi prsti občutili različne občutke.« »Odločila sem se, da ne bom ustvarjala preprog, po katerih bi hodili, da bi se izognili hladnim tlom. Moja dela so stenski okras.« je tako približek tehnike, imenovane »punch needle«, kjer s posebnim nastavkom, podobnim pisalu, ročno vbadamo vlakna v nosilno platno. Ustvarjalna duša Zala je že od malega ustvarjalna duša. Od nekdaj je rada izdelovala svoje prstane, zapestnice in drug nakit. Na srednji stopnji izobraževanja je obiskovala program grafi čnega oblikovanja, štu- dirala je umetnostno zgodovino. Ta- krat za ustvarjanje ni imela časa. Po študiju, ko se je zaposlila v centru za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah, je v njej začel tleti ogenj, naj spet zaposli svoje roke. »Instagram mi je očitno spet bral misli in mi prikazoval objave Davida Notta, enega najbolj pre- poznavnih ustvarjalcev na področju taftinga. Slednji je doslej sodeloval s števil- nimi uspešnimi podjetji,« je razložila. Ko je Zala videla Not- tove umetnine, se je odločila posku- siti. Oče ji je izdelal okvir, kamor vpne platno, kupila je pištolo in volno ter začela. Nekaj časa je tra- jalo, da je dobila občutek, kakšno moč mora uporabljati in kako hitro mora vleči linije. Ker ni žele- la ostati le pri osnovah, je v svoja pisana dela začela šivati perle. Kot pravi sogovornica, je ustvarjanje taftanih zgodb zanjo zdaj sprostitev za dušo. Tovrstno ustvarjanje in tudi šivanje ji prinašata umiritev v sicer hitrem ritmu življenja. Ko se je postopka šele učila, ji je, kot je iskreno povedala, paral živce. Foto: osebni arhiv Motive si skicira, določi barvno paleto, vendar jo nato ustvarjanje vodi po svoje. Obvezen pripomoček za snovanje tovrstnih stenskih okrasov je posebna pištola. Zala Brglez taf- tanju posveča velik del svojega prostega časa. Sicer pa se veliko ukvarja s športom, nekoč je trenirala ples. Tapiserije so ponavadi vezene ali tkane. Zala svoje mehke slike ustvarja tako, da s pomočjo posebne pištole v nosilno platno »strelja« ra- znobarvna vlakna. » Tehnika, ki jo uporabljam, je nekakšen obvod vsega, kar se je razvijalo skozi zgodovino. Prva tapiserija je bila ustvar- jena že več stoletij pred našim štetjem, seveda je šlo za izključno ročno delo,« je pojasnila. Pri taftanju ločimo »cut pile« in »loop pile«. Pri prvi različici damo v pištolo posebne škarjice. Ko pištola vbo- de vlakna, jih škarjice režejo, kar vpliva na večjo porabo ma- teriala. Pri razli- čici »loop pile« (zankasta tehni- ka) pištola nima ostrega nastav- ka, ki bi rezal vlakna. To pomeni, da pištola le po- tiska vlakna v platno. Posto- pek »loop pile« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 18, 30. april 2025 OSKRBNICA DOMA V ekipi so poleg oskrbnice Brede še njeni hčerki Karmen in Klara s partnerjema Dra- gom in Aljažem ter občasno še kdo. Ko so na Šmohorju večji dogodki, na pomoč pri- skočijo tudi prijatelji, pri delu Bredi pomagajo tudi študentje. »Smo uigrana ekipa, na katero se lahko zanesem, in vsak dan se zahvalim, da je tako. Smo vsestranski. Klara je tudi pev- ka v ansamblu Vihar, glasbe- nik je tudi zet Drago. Skupaj nastopamo v različnih vlogah, kot kuharji, natakarji, vzdrže- valci, organizatorji dogodkov, glasbeniki …« našteva Breda Lorger iz Galicije pri Žalcu, ki živi za to, kar počne. Naporno, a kljub temu čudovito »Če dela ne opravljaš z lju- beznijo, pri tem ne moreš biti uspešen. Eni na vse gledajo skozi zaslužek, a denar ni vse. Veliko sebe moraš dati v ta po- sel, če želiš, da uspeva. Delo v koči je obenem čudovito in naporno, odgovornost je veli- ka. Tudi stroški so iz leta v leto višji, v petih letih so se povečali za trikrat. Poleg tega smo po- polnoma odvisni od vremena, ki lahko pokvari načrte. Če že- limo, da koča res živi in da jo ljudje radi obiskujejo, je treba vložiti ogromno truda, časa in denarja,« pravi oskrbnica, ki ji kljub vsemu ni žal, da se je odločila za ta korak. »Privlačijo me hribi in spokojnost, kakr- šne ne najdeš v dolini. Tu sem presrečna,« poudarja. Izkušenj z delom v gostin- stvu ji ne manjka. Preden je pred petimi leti prevzela pla- ninski dom na Šmohorju, se je ukvarjala z dijaško prehrano v Celju, nato je bila zaposlena v gostilni v Žalcu. Med korono Planinski dom na Šmohorju je Bredi Lorger uresničil sanje V hribe jo vlečejo mir in dobri ljudje Da bi postala oskrbnica planinskega doma, je bila njena življenjska želja. Ko je pred petimi leti zasledila razpis, da na Šmohorju iščejo novega najemnika planinskega doma, ni oklevala. Prijavila se je in bila izbrana. Čeprav je kočo prevzela med korono, ko so veljali strogi ukrepi in ome- jitve, se je pogumno soočila z vsemi izzivi, se trudila in vztrajala. Ni bilo lahko, a bilo je vredno, pravi. V najtežjih trenutkih so ji voljo vlivale spodbudne besede ljudi, ki so verjeli vanjo. Zlasti je hvaležna svoji družini, ki jo pri tem ves čas trdno podpira in ji pri delu v koči tudi znatno pomaga. BOJANA AVGUŠTINČIČ Prvomajski Šmohor Breda Lorger je znana tudi kot dobra organizatorka dogodkov. Zadnje tedne so bile vse njene misli in skrbi usmerjene v prireditev, po kateri Šmohor slovi daleč naokoli, to je tradicionalno prvomajsko srečanje, ki se ga vsako leto udeleži približno 1.500 ljudi. »Za prvi maj je na Šmohorju vedno pestro. Spominjam se, da sem že kot otrok s starši prihajala sem gor za praznik dela. Tudi letos bomo poskrbeli za pestro dogajanje,« pravi sogovornica. Prvomajsko srečanje bo ob 10. uri z budnico naznanila Laška pihalna godba. Slavnostni govornik bo tokrat gospodarski minister Matjaž Han. Nato bo sledila zabava s »hišnim« an- samblom, ki ga sestavljata Bredina hči Klara in zet Drago. Za otroke bodo na voljo napihljiva igrala, pripravljajo tudi srečelov. Tudi letos ne bodo manjkali tradicionalni prvomajski golaž ter za posladek štruklji in jabolčni zavitek ter za najmlajše makaronovo meso, našteva Breda. Tradicionalno na Šmohorju pred praznikom dela postavijo tudi mlaj, in to ročno, kot so to počeli nekoč. Letos ga bodo spet postavljali 12. julija v sklopu akcije Gremo v hribe ob 200-letnici laške pivovarne. Takrat na Šmohorju ponovno pričakujejo večstoglavo množico pohodnikov in drugih obiskovalcev. je pristala na čakanju in ravno tedaj se je ponudila priložnost za izpolnitev njenih sanj. Vesela je, da v tem projektu složno in zavzeto sodeluje vsa njena družina. Trudi se, da gre v korak s časom, tako glede kulinarike kot druge ponud- be in raznih dogodkov. Tudi v Planinskem društvu Laško so veseli, da ima dom na Šmo- horju prizadevno oskrbnico s smislom za to dejavnost, zato si želijo, da bi še vrsto let uspešno sodelovali. Okusno in domače Planinski dom na Šmohorju slovi po odlični hrani in po- strežbi. »Nudimo jedi, ki so značilne za planinske domo- ve. Vse pripravljam in skuham sama, občasno mi pomaga fant, ki uživa v kulinariki. Po- udarek je na enolončnicah ozi- roma jedeh na žlico,« pravi Bre- da. Ker je bilo med obiskovalci precejšnje povpraševanje tudi po dunajskih zrezkih in podob- nih jedeh, je v ponudbo vklju- čila tudi tovrstno hrano, a ta je na voljo predvsem ob koncih tedna, ko si vedno več obisko- valcev na Šmohorju privošči nedeljsko kosilo. V slast gredo tudi njeni štruklji in »štrudelj« iz domačega vlečenega testa ter čaj iz skrbno nabranih zelišč. S priboljški so postreženi tudi šti- rinožci, ki so prav tako pogosti obiskovalci Šmohorja. Na Šmohor tudi z avtodomom Šmohor velja za vedno bolj priljubljeno izletniško in po- hodniško točko. Obiskujejo ga pohodniki iz bližnje in daljne okolice. Veliko jih je iz Savinj- ske doline, okolice Laškega, Rimskih Toplic, a tudi od dru- god. Vedno več je tudi kole- sarjev in mladih družin, med obiskovalci je tudi veliko invali- dov in otrok s posebnimi potre- bami, opaža Breda. »Za otroke imamo na voljo velik prostor z igrali, kjer lahko brezskrbno uživajo v naravi. Odrasli se lahko preizkusijo v športnih dejavnostih, saj imamo urejen prostor za odbojko, nogomet, rusko kegljanje …« Odkar je Občina Laško lani na Šmohorju uredila tudi par- kirišče za avtodome, je vedno več tudi tujih gostov, zlasti Ita- lijanov. Pomembna pridobitev bo tudi prostor s sanitarijami in tuši, ki ga laški planinci gradijo ob planinskem domu. »Trudi- mo se, da bi gostom ugodili v čim večji meri,« pravi Lorger- jeva. Kot velika družina Med pohodniki je več starej- ših kot mlajših, opaža Breda. »Eni se takoj odpravijo nazaj v dolino, drugi si naročijo pija- čo, sedejo pod lipo in uživajo v miru, tretji bi se radi pogo- varjali … Včasih pride kdo potrt, a domov gre vesel in potolažen. Ne nazadnje sem tu zaradi ljudi, da jim vlijem dobro voljo in da jih razve- drim,« pravi oskrbnica doma na Šmohorju. Kar nekaj je tudi stalnih gostov, ki Šmo- hor obiščejo tudi večkrat na teden. »Postali smo že pravi prijatelji. Za 8. marec me ve- dno razveselijo z rožico. Ob okroglem jubileju so me pre- senetili s torto in šopki. Radi se imamo, kot bi bili družina,« je hvaležna Breda. Vzdušje na Šmohorju je vedno prijetno. Ob pomemb- nejših športnih dogodkih, kot so televizijski prenosi smučar- skih tekem, v domu vlada tudi navijaško vzdušje. Kot pravi Breda, marsikdo pride na Šmohor samo zato, da v koči spremlja tekmo. »Naši gostje so večinoma dobrovoljni in pozitivno naravnani. ›Zateže- nih‹ ljudi tu ni. Kar pomeni, da je v hribih tudi s tega vidika še neokrnjen svet, medtem ko je v dolini ogromno nestr- pnosti, ljudje so živčni in brez potrpljenja, vsem se nekam mudi …« opaža oskrbnica pla- ninskega doma na Šmohorju. Foto: Andraž Purg Bredi izkušenj z delom v gostinstvu ne manjka. Preden je pred petimi leti prevzela planinski dom na Šmohorju, se je ukvarjala z dijaško prehrano v Celju, nato je delala v gostinstvu v Žalcu. Prava poslastica so njeni štruklji. V planinskem domu so obiskovalcem na voljo tudi spominki, ki jih izdeluje umetnik iz okolice Šmohorja Miko Šnur. Planinski dom na Šmohorju slovi po odlični hrani in postrežbi. Breda se za štedilnikom odlično znajde. Večinoma vse pripravi in skuha sama, le občasno, ob večjih dogodkih, ima pomoč. Bredi v planinskem domu na Šmohorju vsak dan pomaga hči Karmen. Tudi ona pri svojem delu zelo uživa, pravi. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 21 21 Št. 18, 30. april 2025 USTVARJALNI SVET V slovenščini še nimamo ustreznega izraza za konjiček, ki si ga je umislila Zala Brglez iz Slovenskih Konjic. Njena dela spominjajo na tapiserije, vendar je razlika v tehniki. Slednji v angleškem jeziku pravijo »tufting«, kar je Zala poslovenila v tafting. Svoje stenske zgodbe, v katere vpleta tudi perlice in druge zanimive elemente, je v mi- nulih dneh predstavljala na razstavi v veliki galeriji Doma kulture Slovenske Konjice. TINA STRMČNIK Ustvarjalka taftanih zgodb Konjičanka Zala Brglez in njen zanimiv konjiček Ko je magistrirala, se je zaposlila v centru za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah, kjer pomaga pri organizaciji razstav, poletnih glasbenih večerov, koncertnih večerov, abonmajev… »Imam srečo, da je moja služba povezana s področjem, ki sem ga študirala in ga imam rada,« je dejala. tehniki. Slednji v angleškem jeziku pravijo »tufting«, kar je Zala poslovenila v tafting. Svoje stenske zgodbe, v katere vpleta tudi perlice in druge zanimive elemente, je v mi- nulih dneh predstavljala na razstavi v veliki galeriji Doma kulture Slovenske Konjice. ga študirala in ga imam rada,« je dejala. »Ko pridem domov, si predvajam glasbo, taftam in sem v svojem svetu. To je zame res zelo dober odklop.« »Ko pridem domov, si predvajam glasbo, taftam in sem v svojem svetu. To je zame res zelo dober odklop.« Od skice do izdelka Predloge za vsako novo delo si skicira in zanj določi barvno pa- leto. Nato jo tok ustvarjanja vodi po svoje, da zamisli prilagaja in spreminja. »Največkrat izhajam iz sebe. Tako z barvami kot z oblikami želim izraziti, kar se mi v nekem trenutku dogaja. Ko ustvarjam dela po naročilu, po- slušam tudi želje naročnika.« Včasih so bile tapiserije zelo cenjene, tudi njihovi izdelo- valci so imeli veliko veljavo. Z industrializacijo so roko- delska opravila večinoma prevzele ženske in tovrstna dela so postajala vedno manj cenjena. »Tapiserij ponavadi ne uvrščamo med visoko umetnost, ampak bolj v polje rokodelstva. Sama skušam brisati meje med rokodelstvom in umetnostjo. Ve- čina mojih del je uokvirjena, gre torej za stenski okras. Če bi svoje izdelke položila na tla, da bi lju- dje po njih hodili, bi bilo že s tem moje delo razvrednoteno.« To, da so dela ustvarjena s pomočjo tisočerih vlaken, jim daje novo razsežnost. Marsi- koga nagovorijo, da se jih do- takne. Tako nimajo le vidne- ga, ampak tudi tipni učinek na ljudi. Tudi kot učni pripomoček Zala Brglez je s prijateljico, študentko socialne pedagogike, s pomočjo taftanja naredila tudi učni pripomoček za slepe. Gre za predsta- vitev dveh del Marka Rothka. »Dala mi je usmeritve, kakšne barve in obli- ke želi, jaz pa sem ustvarila prikaze. Z uporabo različnih tehnik je nastala tudi taktilna razlika. Prijateljica je v nekatere dele namreč všila predmete, ki so hladni na otip, da so otroci lahko pod svojimi prsti občutili različne občutke.« »Odločila sem se, da ne bom ustvarjala preprog, po katerih bi hodili, da bi se izognili hladnim tlom. Moja dela so stenski okras.« je tako približek tehnike, imenovane »punch needle«, kjer s posebnim nastavkom, podobnim pisalu, ročno vbadamo vlakna v nosilno platno. Ustvarjalna duša Zala je že od malega ustvarjalna duša. Od nekdaj je rada izdelovala svoje prstane, zapestnice in drug nakit. Na srednji stopnji izobraževanja je obiskovala program grafi čnega oblikovanja, štu- dirala je umetnostno zgodovino. Ta- krat za ustvarjanje ni imela časa. Po študiju, ko se je zaposlila v centru za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah, je v njej začel tleti ogenj, naj spet zaposli svoje roke. »Instagram mi je očitno spet bral misli in mi prikazoval objave Davida Notta, enega najbolj pre- poznavnih ustvarjalcev na področju taftinga. Slednji je doslej sodeloval s števil- nimi uspešnimi podjetji,« je razložila. Ko je Zala videla Not- tove umetnine, se je odločila posku- siti. Oče ji je izdelal okvir, kamor vpne platno, kupila je pištolo in volno ter začela. Nekaj časa je tra- jalo, da je dobila občutek, kakšno moč mora uporabljati in kako hitro mora vleči linije. Ker ni žele- la ostati le pri osnovah, je v svoja pisana dela začela šivati perle. Kot pravi sogovornica, je ustvarjanje taftanih zgodb zanjo zdaj sprostitev za dušo. Tovrstno ustvarjanje in tudi šivanje ji prinašata umiritev v sicer hitrem ritmu življenja. Ko se je postopka šele učila, ji je, kot je iskreno povedala, paral živce. Foto: osebni arhiv Motive si skicira, določi barvno paleto, vendar jo nato ustvarjanje vodi po svoje. Obvezen pripomoček za snovanje tovrstnih stenskih okrasov je posebna pištola. Zala Brglez taf- tanju posveča velik del svojega prostega časa. Sicer pa se veliko ukvarja s športom, nekoč je trenirala ples. Tapiserije so ponavadi vezene ali tkane. Zala svoje mehke slike ustvarja tako, da s pomočjo posebne pištole v nosilno platno »strelja« ra- znobarvna vlakna. » Tehnika, ki jo uporabljam, je nekakšen obvod vsega, kar se je razvijalo skozi zgodovino. Prva tapiserija je bila ustvar- jena že več stoletij pred našim štetjem, seveda je šlo za izključno ročno delo,« je pojasnila. Pri taftanju ločimo »cut pile« in »loop pile«. Pri prvi različici damo v pištolo posebne škarjice. Ko pištola vbo- de vlakna, jih škarjice režejo, kar vpliva na večjo porabo ma- teriala. Pri razli- čici »loop pile« (zankasta tehni- ka) pištola nima ostrega nastav- ka, ki bi rezal vlakna. To pomeni, da pištola le po- tiska vlakna v platno. Posto- pek »loop pile« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 18, 30. april 2025 Zapeli nam bodo učenci Osnovne šole Braslovče Vidimo se v četrtek, 8. maja 2025, ob 11. uri v Domu kulture Braslovče. Pridite in skupaj podprimo naše otroke. Vstop je prost. Družba NT&RC skupaj z Občino Braslovče in Osnovno šolo Braslovče Projekt podpira Občina Braslovče vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI TRGOVINA: 03 746 46 62, 041 684 335 MONTAŽA: 041 611 603 Ponovno v Šentjurju V mestu Ipavcev spet odmevala otroška pesem Vsi nastopajoči iz osnovnih šol Hruše- vec Šentjur, Dramlje, Slivnica pri Celju in iz podružnice iz Loke pri Žusmu Naša karavana projekta Otroci pojejo slovenske pe- smi in se veselijo se je tudi v letošnji, 11. sezoni usta- vila v Šentjurju. Dan po velikonočnem ponedeljku so se zbrali mladi pevski talenti iz šentjurske občine. Tudi tokrat smo bili priča nekaterim res izvrstnim nastopom, ki so otežili delo strokovne komisije. LUKA ŽERJAV V športni dvorani OŠ Hru- ševec Šentjur je nastopilo 19 otrok. Spremljali smo nastope otrok iz osnovnih šol Hruše- vec Šentjur, Dramlje, Slivnica pri Celju in iz podružnice iz Loke pri Žusmu. T udi tokrat so mlade pevke in pevec posegali večinoma po skladbah ženskih solistk, slišati je bilo mogoče tudi nekaj zimzelenih skladb, nekaj narodnozabavnih in ka- kšno otroško. Predstavila sta se tudi dva dekliška dueta, kot je zdaj že običaj, je bila zastopa- nost fantovskih nastopov nizka, pogum je zbral samo eden. »Tradicija petja, številnih pevskih društev in zborov je na naših tleh izjemno močna ter raznolika. Tako se predvsem s slovensko pesmijo nadaljuje tudi zapuščina zdravnikov in skladateljev Ipavcev, ki so za- služni za mnoga umetniška, zborovska in druga glasbena dela, med katerimi so mnoga ponarodela. Upravičeno zato jemljemo Šentjur kot zibel slo- venske glasbe. Otroci in mladi s slovensko pesmijo nadgraju- jejo dediščino, na katero smo ponosni, zato podpiramo akci- jo. Našim mladim pevkam in pevcem želimo čim boljše uvr- stitve in predvsem da bi v petju slovenskih pesmi uživali ter to pozitivno energijo širili med vrstniki in v skupnosti,« je o nastopih mladih pevk in pevca zapisal župan Občine Šentjur Marko Diaci. Strokovna komisija, ki jo se- stavljajo Klavdija Winder Pan- tner, Aljoša Bončina in letošnja nova članica Saša Korun, je iz- brala šest polfinalistov, iz vsake starostne skupine po dva. Le- tošnja novost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri starostne skupine. In sicer od 1. do 3. ra- zreda, od 4. do 6. razreda in od 7. do 9. razreda. V prvem tri- letju je komisija izbrala učen- ko OŠ Slivnica pri Celju Stelo Artnjak, ki je zapela skladbo Ansambla Borisa Kovačiča Tri planike, in učenca OŠ Dramlje Ožbeja Štrajharja, ki je prepri- čal komisijo s Kekčevo pesmi- Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 18, 30. april 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Občina Šentjur GR EEN S TEEL www .store-steel.si Stela Artnjak Ožbej Štrajhar Brina Cene Zala Bobek Neja Marot Valentina Jager jo. V drugem triletju sta jo najbolj prepričala Brina Cene iz OŠ Hruševec Šentjur, ki je izbrala skladbo Karmen Stavec Lep poletni dan, in Zala Bobek iz OŠ Slivnica pri Celju, ki je zapela skladbo Čukov Zgodba o prijateljstvu. Med najstarej- šimi, torej v tretjem triletju, je komisija izbrala Nejo Marot iz OŠ Hruševec Šentjur, ki se je odločila za skladbo Eve Boto Kdo pozna, in učenko OŠ Dramlje Valentino Jager, ki je prepričala s skladbo Slav- ka Ivančiča Ko mene več ne bo. Pomembnosti projekta se poleg OŠ Hruševec Šentjur in Občine Šentjur, ki sta bili tokratni gostiteljici, zavedajo tudi pokrovitelji: podjetji Ahac in Antona Seliča (elektroinšta- lacije in trgovina) ter Cinkarna Celje, Hermi, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši ra- dijski karavani. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 18, 30. april 2025 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI PAG PAG PAG PAG PAG PAG PAG HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS HOTEL PAGUS Termini odhodov in cene: 15. 6.–22. 6. 2025 729 eur PAKETNA CENA VKLJUČUJE: • 7 x ALL INCLUSIVE v hotelu PAGUS 4* in dep. MERIDIJAN 4* v sobi 1/2 TWC BP T SAT TV SEF S KL - standard • pijačo dobrodošlice • animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in Radia CELJE) • zabavno-glasbeni program vsak večer • zabavo z MODRIJANI • majico (spomin na skupine počitnice z Radiem CELJE in Relaxom) • organizacijo in izvedbo programa »SKUPNE POČITNICE Z RADIEM CELJE IN RELAXOM« POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 10 % popusta (samo v hotelu Pagus). DOPLAČILA: Za avtobusni prevoz 94 EUR na osebo. Za sobo BM v hotelu PAGUS 4* ali sobo BMS v dep. MERIDIJAN 70 EUR na osebo. Za TT 1,60 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,80 EUR na dan. Za enoposteljno sobo (dbl single use) 399 EUR. Za stroške posredovanja 24 EUR na prijavnico (vavčer). Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno. Za fakultativne izlete na kraju samem. LOKACIJA: nekaj minut hoje do središča mesta Pag PLAŽA: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost Za goste Meridijana je brezplačen najem enega senčnika in dveh ležalnikov na sobo BAZEN: zunanji bazen s sladko vodo v velikosti 30 m 2 in zunanji bazen pri dep Meridijan, notranji bazen s sladko vodo v velikosti 90 m 2 (temperatura do 28 °C) STORITEV: all inclusive (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja z vključeno neomejeno pijačo iz šankomata pri obrokih – brezalkoholne pijače, topli napitki, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino), samopostrežni prigrizki (mini bife); aperitiv bar od 10. do 22. ure, pool bar od 14. do 24. ure. Pijača v all inclusive baru od 10. do 23. ure). KLIMATIZIRANO: da INTERNET: Wi-Fi, brezplačno (razen v velnesu, kjer Wi-Fi ni na voljo) PARKIRIŠČE: mestno parkirišče ob hotelu, doplačilo približno 10 EUR na dan (glede na razpoložljivost) OSTALO: restavracija, aperitiv bar, velnes center (savna, masaža, solarij, džakuzi, savne, knajpanje), fitnes, kozmetični salon, menjalnica, prodajalna spominkov in časopisov, v bližini tenis igrišča, odbojka na mivki, nogometno igrišče, surfanje, najem skuterjev in pedalinov OPOMBE: depandansa Meridijan je objekt v sklopu hotela Pagus Vsa prehrana je v restavraciji hotela V dep Meridijan je gostom depandanse na voljo še en all inclusive bar, odprt med 10 in 22 uro Hotel PAGUS in depandansa MERIDIJAN 4* Z RADIEM CELJE NA PAG že za 729 eur 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA + ZABAVA Z MODRIJANI ALL INCLUSIVE (podrobnosti najdete v opisu hotela) DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI PREVOZ 94 € Glej doplačila. ! PLESNA GLASBA VSAK VEČER PE CELJE: Stanetova 6, 03 428 83 20, PE CELJE – CITYCENTER 03 428 83 40 HOTEL IN DEP. STA NA OBALI Z VAMI BO EKIPA RADIA CELJE IN MODRIJANI MODRIJANI www .radiocelje.si REZERV ACIJE: 15. - 22. JUNIJ 7 x ALL INCLUSIVE + ANIMACIJSKI PROGRAM + PLESNA GLASBA Na Pag z Modrijani, Radiem Celje in Relaxom BREZPLAČNO AVTOBUSNI PREVOZ Občina Šentjur G R E E N S T E E L www .store-steel.si Stela Artnjak Ožbej Štrajhar Brina Cene Zala Bobek Neja Marot Valentina Jager jo. V drugem triletju sta jo najbolj prepričala Brina Cene iz OŠ Hruševec Šentjur, ki je izbrala skladbo Karmen Stavec Lep poletni dan, in Zala Bobek iz OŠ Slivnica pri Celju, ki je zapela skladbo Čukov Zgodba o prijateljstvu. Med najstarej- šimi, torej v tretjem triletju, je komisija izbrala Nejo Marot iz OŠ Hruševec Šentjur, ki se je odločila za skladbo Eve Boto Kdo pozna, in učenko OŠ Dramlje Valentino Jager, ki je prepričala s skladbo Slav- ka Ivančiča Ko mene več ne bo. Pomembnosti projekta se poleg OŠ Hruševec Šentjur in Občine Šentjur, ki sta bili tokratni gostiteljici, zavedajo tudi pokrovitelji: podjetji Ahac in Antona Seliča (elektroinšta- lacije in trgovina) ter Cinkarna Celje, Hermi, Silkem, Target in Sazas, ki zvesto sledijo naši ra- dijski karavani. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 18, 30. april 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Za balkonske lepotice COMPO Zemlja COMPO tekoče gnojilo za balkone Vse je odvisno od velikosti in uporabnosti balkona. Lahko se odločimo za tradicionalna korita, ki jih obesimo na zunanjo stran balkonov, ali ustvarimo mini visoko gredo, kjer zasadimo rastline, ki jih najpogosteje uporabljamo med kuho. Cvetoč balkon Najbolj pogoste balkonske rastline so pelargonije, sur nije, begonije, fuksije, petunije, voden- ke… Te lahko kombiniramo z dišavnicami, kot so sivka, rožmarin, žajbelj. Za večjo popestritev je odlično vključiti več ravni, na primer za povešave lahko uporabimo viseče pelargonije, sur - nije, sladek krompir, bršljan, za pokončno rast pa so odlične okrasne trave, gavre, marjetice ali različna zelišča. Pomembno je upoštevati tudi, ali je balkon na sončni ali senčni strani hiše. Na sončni strani bodo bujno cvetele pelargonije, marjetice, verbene, na senčne strani sadimo fuksije, begonije in necvetoče rastline, kot so hoste, dihondre, koprive, okrasne trave. Za dolgo živost rastlin, bujno cvetenje in uspešno prenašanje vročine in suše v poletnih mesecih je nujno izbrati kakovostno zemljo. To je osnova za uspešno rast, saj rastline iz nje črpajo vse, kar potrebujejo. Pomembno je, da je zemlja stabilne strukture, dovolj zračna in da uspešno vpija vodo. Odlične kakovosti je Compo Sana Zemlja za balkonske rastline. Ta bo rastlinam ponudila vsa hranila za obdobje do osem tednov, zagotavlja tudi odlično zadrževanje vode in zračnost ter vsrkavanje hranil. Mini visoka greda na balkonu Mini visoke grede na balkonu ali terasi so odlična rešitev, da so zelišča in manjše vrtnine vedno pri roki. Gredo lahko sami preprosto naredimo tako, da manjši lesen boks napolnimo z zemljo in v njem pridelujemo rastline. V spodnji del nasujemo lesne sekance, namenjene drenaži. Odlična izbira so Compo Lesni sekanci, saj so v 16-litrski embalaži za preprosto rokovanje. Čez sekance nasujmo Compo Bio Zemljo za visoke grede, ki ostane vodovpojna celo poletje. Tudi ta je v majhnem 20-litrskem pakiranju, da jo lahko preprosto prenašamo in da nam ne ostaja. V to gredico lahko nasadimo različna zelišča, kot so rožmarin, timijan, žajbelj, pehtran, peteršilj… Najbolje, da zasadimo zelišča, ki jih največ uporabljamo. Če se bomo odločili za pridelovanje zelenjave, izberimo rastline manjše rasti, od paradižnikov so odlični češnjevi paradižniki v obliki grmičaste rasti. Prav tako so primerne različne sorte solat, zelo uporabne so tiste, ki jih lahko uporabljamo že v zgodnjih fazah rasti. Izbiramo tiste s kratko rastno dobo, na primer rukolo, redkvico, blitvo. Ob straneh visokih gred lahko nasadimo tudi kumare, kapucine, ki bodo lepo rasle čez rob in ozelenile zunanje stranice gred. Na balkonu lahko gojimo tudi jagodičevje za posladkati. Odlične so jagode, bolje je izbrati tiste, ki so večkrat rodne. Tem lahko dodamo še borovnice, ribez in smo preskrbljeni s sadjem večino poletja. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja IZKORISTIMO BALKONE Oaza cvetja ali prostor, kjer lahko pridelujemo zelišča in zelenjavo Pomladno prebujanje narave nas spodbudi, da obudimo tudi svoje balkone. Različne barve cvetja, dišeča zelišča in udobna balkonska garnitura bodo ustvarili pogoje za sprostitev v sončnih poletnih dneh. Svetujemo, kako ustvariti sodobne balkonske zasaditve, kjer ne bodo uspevale le tradicionalne pelargonije, ampak bo zraslo tudi kakšno zelišče za kuho ali celo kakšna vrtnina za v solato. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 18, 30. april 2025 INFORMACIJE Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si Več o delovnih mestih najdete na trgotur.si C M Y CM MY CY CMY K oglas_08.05.2023.pdf 1 8. 05. 2023 18:40:49 Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 18, 30. april 2025 AKTUALNA PONUDBA Odkup neveljavnih starih švicarskih frankov serije 8! Samo do konca aprila 2025! 03 490 03 36 www.zniders.com Menjalnica Žniders, Gosposka ulica 7, Celje. Za balkonske lepotice COMPO Zemlja COMPO tekoče gnojilo za balkone Vse je odvisno od velikosti in uporabnosti balkona. Lahko se odločimo za tradicionalna korita, ki jih obesimo na zunanjo stran balkonov, ali ustvarimo mini visoko gredo, kjer zasadimo rastline, ki jih najpogosteje uporabljamo med kuho. Cvetoč balkon Najbolj pogoste balkonske rastline so pelargonije, sur nije, begonije, fuksije, petunije, voden- ke… Te lahko kombiniramo z dišavnicami, kot so sivka, rožmarin, žajbelj. Za večjo popestritev je odlično vključiti več ravni, na primer za povešave lahko uporabimo viseče pelargonije, sur - nije, sladek krompir, bršljan, za pokončno rast pa so odlične okrasne trave, gavre, marjetice ali različna zelišča. Pomembno je upoštevati tudi, ali je balkon na sončni ali senčni strani hiše. Na sončni strani bodo bujno cvetele pelargonije, marjetice, verbene, na senčne strani sadimo fuksije, begonije in necvetoče rastline, kot so hoste, dihondre, koprive, okrasne trave. Za dolgo živost rastlin, bujno cvetenje in uspešno prenašanje vročine in suše v poletnih mesecih je nujno izbrati kakovostno zemljo. To je osnova za uspešno rast, saj rastline iz nje črpajo vse, kar potrebujejo. Pomembno je, da je zemlja stabilne strukture, dovolj zračna in da uspešno vpija vodo. Odlične kakovosti je Compo Sana Zemlja za balkonske rastline. Ta bo rastlinam ponudila vsa hranila za obdobje do osem tednov, zagotavlja tudi odlično zadrževanje vode in zračnost ter vsrkavanje hranil. Mini visoka greda na balkonu Mini visoke grede na balkonu ali terasi so odlična rešitev, da so zelišča in manjše vrtnine vedno pri roki. Gredo lahko sami preprosto naredimo tako, da manjši lesen boks napolnimo z zemljo in v njem pridelujemo rastline. V spodnji del nasujemo lesne sekance, namenjene drenaži. Odlična izbira so Compo Lesni sekanci, saj so v 16-litrski embalaži za preprosto rokovanje. Čez sekance nasujmo Compo Bio Zemljo za visoke grede, ki ostane vodovpojna celo poletje. Tudi ta je v majhnem 20-litrskem pakiranju, da jo lahko preprosto prenašamo in da nam ne ostaja. V to gredico lahko nasadimo različna zelišča, kot so rožmarin, timijan, žajbelj, pehtran, peteršilj… Najbolje, da zasadimo zelišča, ki jih največ uporabljamo. Če se bomo odločili za pridelovanje zelenjave, izberimo rastline manjše rasti, od paradižnikov so odlični češnjevi paradižniki v obliki grmičaste rasti. Prav tako so primerne različne sorte solat, zelo uporabne so tiste, ki jih lahko uporabljamo že v zgodnjih fazah rasti. Izbiramo tiste s kratko rastno dobo, na primer rukolo, redkvico, blitvo. Ob straneh visokih gred lahko nasadimo tudi kumare, kapucine, ki bodo lepo rasle čez rob in ozelenile zunanje stranice gred. Na balkonu lahko gojimo tudi jagodičevje za posladkati. Odlične so jagode, bolje je izbrati tiste, ki so večkrat rodne. Tem lahko dodamo še borovnice, ribez in smo preskrbljeni s sadjem večino poletja. ULA HERNAVS, mag. inž. hort., Metrobova strokovnjakinja IZKORISTIMO BALKONE Oaza cvetja ali prostor, kjer lahko pridelujemo zelišča in zelenjavo Pomladno prebujanje narave nas spodbudi, da obudimo tudi svoje balkone. Različne barve cvetja, dišeča zelišča in udobna balkonska garnitura bodo ustvarili pogoje za sprostitev v sončnih poletnih dneh. Svetujemo, kako ustvariti sodobne balkonske zasaditve, kjer ne bodo uspevale le tradicionalne pelargonije, ampak bo zraslo tudi kakšno zelišče za kuho ali celo kakšna vrtnina za v solato. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 18, 30. april 2025 BRALCI POROČEVALCI Sošolci 4. h-razreda I. gimnazije Celje smo se po 50 letih v soboto, 12. aprila, spet zbrali pred našo gimnazijo. Foto: Matjaž Jambriško Gaudeamus igitur mešani pevski zbor, ki ga je vodil prof. Ciril Vertačnik, pobirali smo v glavnem zlata odličja. Mlade oči so ostale ujete v trenutku zano- sa, mnogi takratni pevci še vedno prepevamo, saj smo z glasbo neumrljivi … Sošolci smo se nato po- sedli v razred kot nekoč in spet gledali v (interaktivno) tablo ter kateder. Končali smo spet s pesmijo v preno- vljenem podstrešju, kjer je zdaj imenitna dvorana. Po krajši napitnici smo odšli za omizje bližnjega lokala, kjer smo v nagovorih spre- govorili o tem, kaj smo pre- hodili v teh petdesetih letih in kam smo prišli. Marsikaj smo dosegli, prebrodili ne- kaj nesreč, izgub, osebnih stisk, a na koncu ostali tu- kaj, živi in solidno zdravi, z novimi načrti in konjički za prostorna upokojenska leta. Dokler nas ne ujame zadnja postaja … nos habebit hu- mus. Do takrat pa: vivat acade- mia, vivant professores! MATJAŽ LESJAK Prišli smo z vseh vetrov in se na dvorišču zbrali v jato, ki je skupaj preživela štiri večinoma brezskrbna leta šolanja in odraščanja. Pre- poznali smo se brez težav, nekaj sivih las nas krasi in nekoliko bolj zaobljena ali zvita telesa so zgolj davek na minula leta. Vrata nam je odprl gospod ravnatelj dr. Anton Šepe- tavc, postavili smo se za skupinsko fotografiranje in zanosno zapeli našo himno Gaudeamus igitur. Pozabili nismo niti besedila niti me- lodije. Vse to je del skupne zapuščine, globoko vsajene v naša življenja. Znanje, ki smo ga pridobili v letih šolanja, je v glavnem izhla- pelo. Ostali so prijateljstvo, povezanost in skupne do- godivščine, ki jih hranimo v srcu in vsako leto z njih obrišemo prah. Na naše veselje se nam je pridružila tudi naša profe- sorica in razredničarka dr. Breda Hribar Simonovska, ki je ohranila svežino in ve- drino. Skupaj smo se napo- tili na ogled gimnazije, ki je na zunaj ostala enaka, zno- traj pa so jo imenitno poso- dobili. Največja pridobitev je seveda nova telovadnica. Na stenah hodnikov smo na- šli fotografije zbora, s kate- rih so nas gledali naši mla- di obrazi. To je bil takratni ponos gimnazije, mladinski Svet akvarela Svet akvarela je edinstvena razstava, ki je bila v Mu- zeju novejše zgodovine Celje na ogled do 18. aprila. 23 članov KPD Svoboda Celje je naslikalo kar 92 akvarelov, tri razstavljena dela je narisal slikar Pavle Ščurk, ki je bil tudi mentor delavnic. Odprtje razstave je bilo nekaj posebnega, saj je slikar ob tem izvedel delavnico akvarela, primerno za začetnike in uveljavljene mojstre. Z razstavo želijo Celjanom sporočiti, da v KPD Svoboda Celje še naprej gojijo tradicijo akvarela, ki so jo uspešno že mojstri pred njimi. Kulturno-prosvetno društvo Svoboda Celje združuje ljubiteljske likovne ustvar- jalce in oblikovalce gline. Organizirajo ustvarjalne tečaje, kot so osnove risanja, kreativno risanje in slikanje, tečaj umetniške grafike, tečaj oblikovanja gline, a tudi tečaje posebnih tehnik, kot so akvarel, kreativno risanje z ogljem, keramični nakit in žganje v tehniki raku. SB Pesem, ki povezuje srca in podpira duševno zdravje v skupnosti 6. aprila 2025 je mestno jedro Celja ponovno zaživelo ob zvokih mladih glasov, ki so se združili na Tradicionalnem pevskem sprehodu, pomembnem dogodku v okviru Mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Pesem je mesto objela s toplino in nasmejano smo se pridružili projektu Vseslovensko petje s srci, ki ljudi povezuje v spoštovanju do slovenske besede, pesmi, kulture. Dogodek ni bil le praznik glasbe, temveč tudi poklon povezovanju, kulturni razno- likosti in srčni energiji, ki jo prinašajo pevci iz različnih krajev in držav. Prisotni smo lahko doživeli edinstveno vzdušje, kjer pe- sem presega meje jezika, ge- neracij in geografije. »Glasba ne pozna meja, ne jezika, ne starosti. Povezuje srca, od- pira dušo in nas spominja, kako lepo je biti človek med ljudmi,« so bile ene od uvo- dnih besed, ki jih je nevladna organizacija Ozara Slovenija namenila vsem sodelujočim. Dogodek je bil hkrati tudi izraz hvaležnosti – iskrene čestitke so bile namenjene organizatorjem festivala, zvestim mentorjem, podpor- nikom in vsem, ki s svojo predanostjo omogočajo to nepozabno izkušnjo. Sodelovala številna društva T oplo dobrodošlico, predsta- vitev delovanja naših progra- mov in prijetno pogostitev smo s skupnimi močmi pripravili organizacije in društva: Oza- ra Slovenija, enota Celje, Slo- vensko društvo Hospic, enota Celje, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, Javni zavod Socio, Združenje Euro- pa Donna Slovenija, skupina Savinjska, Srbsko kulturno- -humanitarno društvo Desan- ke Maksimović Celje, Društvo Klic upanja, Pokrajinska zve- za društev upokojencev Celje. Naša prisotnost in sodelovanje dokazujeta, kako pomembna sta povezovanje in vključeva- nje v skupnost. Petje je mnogo več kot le umetniški izraz – je prepozna- na oblika čustvene sprostitve, ki pozitivno vpliva na dušev- no zdravje. Skupinsko petje zmanjšuje stres, spodbuja občutek pripadnosti in krepi samozavest. Občutek skupno- sti, ustvarjalnosti in skupnega ritma pomaga posameznikom najti ravnovesje, se sprostiti ter čutiti slišanost in povezanost. Prav zato takšni dogodki pri- spevajo h krepitvi duševnega zdravja in so neprecenljivi v sodobnem času, kjer je vedno več poudarka na skrbi za do- bro počutje in notranji mir. Zaključne misli so v zname- nju čistega veselja in navdiha: »Kdor poje, slabo ne misli.« Naj se glasba še dolgo širi v sr- cih in krepi duševno zdravje. OZARA SLOVENIJA, enota Celje Nastajanje akvarela je na delavnici ob odprtju razstave Svet akvarela pri- kazal slikar in mentor Pavle Ščurk. Razstavljena dela so pritegnila veliko zanimanja. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 18, 30. april 2025 BRALCI POROČEVALCI Pretekli teden smo v OŠ Lava gostili učenke in učitelje osnovne šole iz Kičeva iz Severne Makedonije. Ravnatelj in učitelji so si zaželeli še enkrat obiskati našo šolo, saj smo pred leti že sodelovali v okviru mednarodne izmenjave Erasmus+, zdaj pa so se odločili, da pridejo k nam v Celje, čeprav nismo partnerji v Erasmus+. Osnovna šola Polzela na sejmu Altermed 3D-večer v Salezijanskem mladinskem centru Celje V OŠ Polzela izvajamo v okviru Ekošole in Zdrave šole različne dejavnosti, naši učenci so s svojimi mentori- cami marljivi tudi na šol- skem vrtu. Tako ne presene- ča, da smo se v nedeljo, 17. marca, udeležili tudi sejma Altermed, katerega cilj je osveščati o pomenu zdravja. Letošnja tema je bila tradici- onalna in zdrava prehrana v interakciji s podeželjem. Postavile smo stojnico z naslovom Živimo zdravo, ki sva jo zastopali osmošolki Iris Erjavec in Nina Miklič z učite- ljicami Petro Tajnik, Petro Div- jak in Saro Goričar Cilenšek. Kmalu po postavitvi stojnice so začeli prihajati obiskovalci, ki smo jim predstavili svoje izdelke in jedi ter predstavili projekt Zdrava šola in vse de- javnosti, ki jih imamo v šolo v okviru Zdrave in Ekošole. Gostili smo obisk iz Severne Makedonije Naši učenci so se ves teden družili s skupino deset učenk in petih učiteljev pod vod- stvom ravnatelja Gorana. Uči- telji OŠ Lava (Aleš Videnšek, Marko Kolarič, Polona Gracer, Sabina Hriberšek, Tjaša La- zar) ter ravnateljica Marijana Kolenko so pripravili številne zanimive delavnice s poudar- kom na področju IKT ter rabe tehnologij, program ogledov, učenje jezikov … Poudarek obiska je bila teh- nologija. Izvedli smo IKT-de- lavnice, ki so bile za vse zelo zanimive, bilo pa je tudi dovolj časa za odkrivanje bogate zgo- dovine našega lepega Celja in prestolnice Slovenije – Ljublja- ne. Vtisi vseh so nepozabni. Še posebej jih je ganil zadnji dan srečanja, ko se je na pobudo Dušana Konde na zaključku na Špici pridružil naš odličen vir- tuoz Goran Bojčevski in jim za- igral makedonski skladbi. Bilo je ganljivo in prelepo. T o je bila izjemna izkušnja, še posebej za učence. MARIJANA KOLENKO Zaključek 12. sezone projekta Mali Savinjčani beremo Projekt Mali Savinjčani beremo že od leta 2013 povezuje Medobčinsko splošno knjižni- co Žalec in vrtce Spodnjesavinjske doline v čudovito zgodbo. Družinsko branje se vsako leto začne oktobra v tednu otroka, ko otroci od 4. do 6. leta prejmejo pisane brošure, ki skrivajo bogat nabor knjig. Da se najde za vsak okus nekaj, poskrbijo knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki na bralni seznam uvrstijo zgodbe in pesmi slovenskih ter tujih avtorjev, a tudi poučne knjige vsako leto najdejo svoje mesto. kovne delavce vrtcev so nagovorili direktorica knji- žnice Jolanda Železnik in ravnatelji sodelujočih vrt- cev. Da zaključne priredi- tve Mali Savinjčani beremo niso kar tako, so dokazali tudi župani oz. podžupani s svojo prisotnostjo, ki so otrokom za njihov lep do- sežek izročili medalje. Knjige otrokom prinaša- jo nova znanja, spoznanja, vrednote in projekt Mali Sa- vinjčani beremo na čudovit način vabi starše ter vzgoji- telje k skupnemu branju, ki otrokom dolgoročno prina- ša ogromno koristi. TT Oktobra 2024 je bilo razde- ljenih kar 1.700 brošur. Knji- ge s seznama so otrokom na voljo v vseh občinskih knji- žnicah v Spodnjesavinjski dolini. Naloga otrok? Do po- mladi prebrati vsaj pet knjig, seveda s starši. V občini Ta- bor je letos vsaj pet knjig pre- bralo 49 predšolskih otrok, v občini Vransko 51, v občini Polzela 162, v občini Braslov- če 163, v občini Prebold 104 in v občini Žalec 289. Poleg predšolskih otrok je v občini Žalec bralo tudi pet otrok II. OŠ Žalec, ki sodelujejo v pra- vljičnem krožku v šoli. Z aprilom so se v dvoranah Spodnjesavinjske doline za- čele slavnostne zaključne pri- reditve, ki so pravi prazniki knjig, domišljije in ponosa. V ospredju so bili naši mali bralci, ki so s starši uživali v srčnih predstavah vzgoji- teljic. Otroke, starše in stro- Obiskovalce smo pogostile z okusnimi v šoli pečenimi pi- škoti ter z namazoma, ki smo ju pripravili v šoli in ki sta tudi sicer del našega šolskega jedilnika. Navdušile smo jih tudi z degustacijo izdelkov naših lokalnih dobaviteljev. Obiskovalcem smo podelile simbolične izdelke naše šole, ki nastajajo v okviru različnih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in rednega pouka. T o so bili vzorčki ekoloških ko- palnih soli in ognjičevega ma- zila, posušena sivka s šolskega ekovrta, zeliščna sol z zelišči s šolskega ekovrta ter ekološka mila. Pripovedovali sva jim tudi o dejavnostih Minuta za zdravje in Fit učitelj, ki podkre- pita naš zdrav življenjski slog. Obiskovalci so bili nad našo stojnico navdušeni. Prišli so tudi tujci, in sicer Grki, Hrva- ti in Nemci. Stojnico smo jim predstavili v angleščini in tudi oni so nas pohvalili za zelo dobro predstavitev. Pohvalo smo prejeli tudi od ocenjeval- ca in vodje Ekošole, in sicer za odlično predstavitev stojnice. Skoraj vse svoje izdelke smo razdelili obiskovalcem, zbrali smo tudi veliko prostovoljnih prispevkov. Pridobile smo veliko novih marketinških sposobnosti, spoznale veliko novih ljudi, predvsem pa smo dosegle cilj in ljudem iz različnih kon- cev Slovenije pokazale, da v Osnovni šoli Polzela živimo zdravo. NINA MIKLIČ, 8. razred V petek, 11. aprila, smo v Salezijanskem mladinskem centru Celje ponovno organi- zirali 3D-večer (večer, ki ga organiziramo enkrat mesečno ter vsebuje elemente dru- ženja, duhovnosti in debat). Tokrat je bil namenjen slavilni sodobni krščanski glasbi, oblikovala ga je skupina ABend – zagotovo ena od najštevilnejših slavilnih skupin v Sloveniji, ki je z vrhunsko glasbeno izvedbo poskrbela za pripravo na veliko noč. Številne obiskovalce, ki so se udeležili večera, je najprej pozdravil predstavnik Sale- zijanskega mladinskega cen- tra Celje, salezijanec Viktor Ganc, nato so se prepustili avtorski glasbi, ki so jo iz- vajali gostje. Slednji so nani- zali tudi svoje misli. Izvajal- cem so se pri petju pridružili tudi obiskovalci in večer je ob skupni pesmi prehitro minil, obiskovalci so domov odšli navdušeni nad še enim izvedenim 3D-večerom. Na- slednji tovrsten dogodek bo v petek, 16. maja, ob 19.30 v Salezijanskem mladinskem centru Celje. Gost bo glas- benik Matej Šoklič. KLEMENTINA FIDLER Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 18, 30. april 2025 BRALCI POROČEVALCI Sošolci 4. h-razreda I. gimnazije Celje smo se po 50 letih v soboto, 12. aprila, spet zbrali pred našo gimnazijo. Foto: Matjaž Jambriško Gaudeamus igitur mešani pevski zbor, ki ga je vodil prof. Ciril Vertačnik, pobirali smo v glavnem zlata odličja. Mlade oči so ostale ujete v trenutku zano- sa, mnogi takratni pevci še vedno prepevamo, saj smo z glasbo neumrljivi … Sošolci smo se nato po- sedli v razred kot nekoč in spet gledali v (interaktivno) tablo ter kateder. Končali smo spet s pesmijo v preno- vljenem podstrešju, kjer je zdaj imenitna dvorana. Po krajši napitnici smo odšli za omizje bližnjega lokala, kjer smo v nagovorih spre- govorili o tem, kaj smo pre- hodili v teh petdesetih letih in kam smo prišli. Marsikaj smo dosegli, prebrodili ne- kaj nesreč, izgub, osebnih stisk, a na koncu ostali tu- kaj, živi in solidno zdravi, z novimi načrti in konjički za prostorna upokojenska leta. Dokler nas ne ujame zadnja postaja … nos habebit hu- mus. Do takrat pa: vivat acade- mia, vivant professores! MATJAŽ LESJAK Prišli smo z vseh vetrov in se na dvorišču zbrali v jato, ki je skupaj preživela štiri večinoma brezskrbna leta šolanja in odraščanja. Pre- poznali smo se brez težav, nekaj sivih las nas krasi in nekoliko bolj zaobljena ali zvita telesa so zgolj davek na minula leta. Vrata nam je odprl gospod ravnatelj dr. Anton Šepe- tavc, postavili smo se za skupinsko fotografiranje in zanosno zapeli našo himno Gaudeamus igitur. Pozabili nismo niti besedila niti me- lodije. Vse to je del skupne zapuščine, globoko vsajene v naša življenja. Znanje, ki smo ga pridobili v letih šolanja, je v glavnem izhla- pelo. Ostali so prijateljstvo, povezanost in skupne do- godivščine, ki jih hranimo v srcu in vsako leto z njih obrišemo prah. Na naše veselje se nam je pridružila tudi naša profe- sorica in razredničarka dr. Breda Hribar Simonovska, ki je ohranila svežino in ve- drino. Skupaj smo se napo- tili na ogled gimnazije, ki je na zunaj ostala enaka, zno- traj pa so jo imenitno poso- dobili. Največja pridobitev je seveda nova telovadnica. Na stenah hodnikov smo na- šli fotografije zbora, s kate- rih so nas gledali naši mla- di obrazi. To je bil takratni ponos gimnazije, mladinski Svet akvarela Svet akvarela je edinstvena razstava, ki je bila v Mu- zeju novejše zgodovine Celje na ogled do 18. aprila. 23 članov KPD Svoboda Celje je naslikalo kar 92 akvarelov, tri razstavljena dela je narisal slikar Pavle Ščurk, ki je bil tudi mentor delavnic. Odprtje razstave je bilo nekaj posebnega, saj je slikar ob tem izvedel delavnico akvarela, primerno za začetnike in uveljavljene mojstre. Z razstavo želijo Celjanom sporočiti, da v KPD Svoboda Celje še naprej gojijo tradicijo akvarela, ki so jo uspešno že mojstri pred njimi. Kulturno-prosvetno društvo Svoboda Celje združuje ljubiteljske likovne ustvar- jalce in oblikovalce gline. Organizirajo ustvarjalne tečaje, kot so osnove risanja, kreativno risanje in slikanje, tečaj umetniške grafike, tečaj oblikovanja gline, a tudi tečaje posebnih tehnik, kot so akvarel, kreativno risanje z ogljem, keramični nakit in žganje v tehniki raku. SB Pesem, ki povezuje srca in podpira duševno zdravje v skupnosti 6. aprila 2025 je mestno jedro Celja ponovno zaživelo ob zvokih mladih glasov, ki so se združili na Tradicionalnem pevskem sprehodu, pomembnem dogodku v okviru Mednarodnega mladinskega pevskega festivala. Pesem je mesto objela s toplino in nasmejano smo se pridružili projektu Vseslovensko petje s srci, ki ljudi povezuje v spoštovanju do slovenske besede, pesmi, kulture. Dogodek ni bil le praznik glasbe, temveč tudi poklon povezovanju, kulturni razno- likosti in srčni energiji, ki jo prinašajo pevci iz različnih krajev in držav. Prisotni smo lahko doživeli edinstveno vzdušje, kjer pe- sem presega meje jezika, ge- neracij in geografije. »Glasba ne pozna meja, ne jezika, ne starosti. Povezuje srca, od- pira dušo in nas spominja, kako lepo je biti človek med ljudmi,« so bile ene od uvo- dnih besed, ki jih je nevladna organizacija Ozara Slovenija namenila vsem sodelujočim. Dogodek je bil hkrati tudi izraz hvaležnosti – iskrene čestitke so bile namenjene organizatorjem festivala, zvestim mentorjem, podpor- nikom in vsem, ki s svojo predanostjo omogočajo to nepozabno izkušnjo. Sodelovala številna društva T oplo dobrodošlico, predsta- vitev delovanja naših progra- mov in prijetno pogostitev smo s skupnimi močmi pripravili organizacije in društva: Oza- ra Slovenija, enota Celje, Slo- vensko društvo Hospic, enota Celje, Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, Javni zavod Socio, Združenje Euro- pa Donna Slovenija, skupina Savinjska, Srbsko kulturno- -humanitarno društvo Desan- ke Maksimović Celje, Društvo Klic upanja, Pokrajinska zve- za društev upokojencev Celje. Naša prisotnost in sodelovanje dokazujeta, kako pomembna sta povezovanje in vključeva- nje v skupnost. Petje je mnogo več kot le umetniški izraz – je prepozna- na oblika čustvene sprostitve, ki pozitivno vpliva na dušev- no zdravje. Skupinsko petje zmanjšuje stres, spodbuja občutek pripadnosti in krepi samozavest. Občutek skupno- sti, ustvarjalnosti in skupnega ritma pomaga posameznikom najti ravnovesje, se sprostiti ter čutiti slišanost in povezanost. Prav zato takšni dogodki pri- spevajo h krepitvi duševnega zdravja in so neprecenljivi v sodobnem času, kjer je vedno več poudarka na skrbi za do- bro počutje in notranji mir. Zaključne misli so v zname- nju čistega veselja in navdiha: »Kdor poje, slabo ne misli.« Naj se glasba še dolgo širi v sr- cih in krepi duševno zdravje. OZARA SLOVENIJA, enota Celje Nastajanje akvarela je na delavnici ob odprtju razstave Svet akvarela pri- kazal slikar in mentor Pavle Ščurk. Razstavljena dela so pritegnila veliko zanimanja. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 18, 30. april 2025 BRALCI POROČEVALCI Pretekli teden smo v OŠ Lava gostili učenke in učitelje osnovne šole iz Kičeva iz Severne Makedonije. Ravnatelj in učitelji so si zaželeli še enkrat obiskati našo šolo, saj smo pred leti že sodelovali v okviru mednarodne izmenjave Erasmus+, zdaj pa so se odločili, da pridejo k nam v Celje, čeprav nismo partnerji v Erasmus+. Osnovna šola Polzela na sejmu Altermed 3D-večer v Salezijanskem mladinskem centru Celje V OŠ Polzela izvajamo v okviru Ekošole in Zdrave šole različne dejavnosti, naši učenci so s svojimi mentori- cami marljivi tudi na šol- skem vrtu. Tako ne presene- ča, da smo se v nedeljo, 17. marca, udeležili tudi sejma Altermed, katerega cilj je osveščati o pomenu zdravja. Letošnja tema je bila tradici- onalna in zdrava prehrana v interakciji s podeželjem. Postavile smo stojnico z naslovom Živimo zdravo, ki sva jo zastopali osmošolki Iris Erjavec in Nina Miklič z učite- ljicami Petro Tajnik, Petro Div- jak in Saro Goričar Cilenšek. Kmalu po postavitvi stojnice so začeli prihajati obiskovalci, ki smo jim predstavili svoje izdelke in jedi ter predstavili projekt Zdrava šola in vse de- javnosti, ki jih imamo v šolo v okviru Zdrave in Ekošole. Gostili smo obisk iz Severne Makedonije Naši učenci so se ves teden družili s skupino deset učenk in petih učiteljev pod vod- stvom ravnatelja Gorana. Uči- telji OŠ Lava (Aleš Videnšek, Marko Kolarič, Polona Gracer, Sabina Hriberšek, Tjaša La- zar) ter ravnateljica Marijana Kolenko so pripravili številne zanimive delavnice s poudar- kom na področju IKT ter rabe tehnologij, program ogledov, učenje jezikov … Poudarek obiska je bila teh- nologija. Izvedli smo IKT-de- lavnice, ki so bile za vse zelo zanimive, bilo pa je tudi dovolj časa za odkrivanje bogate zgo- dovine našega lepega Celja in prestolnice Slovenije – Ljublja- ne. Vtisi vseh so nepozabni. Še posebej jih je ganil zadnji dan srečanja, ko se je na pobudo Dušana Konde na zaključku na Špici pridružil naš odličen vir- tuoz Goran Bojčevski in jim za- igral makedonski skladbi. Bilo je ganljivo in prelepo. T o je bila izjemna izkušnja, še posebej za učence. MARIJANA KOLENKO Zaključek 12. sezone projekta Mali Savinjčani beremo Projekt Mali Savinjčani beremo že od leta 2013 povezuje Medobčinsko splošno knjižni- co Žalec in vrtce Spodnjesavinjske doline v čudovito zgodbo. Družinsko branje se vsako leto začne oktobra v tednu otroka, ko otroci od 4. do 6. leta prejmejo pisane brošure, ki skrivajo bogat nabor knjig. Da se najde za vsak okus nekaj, poskrbijo knjižničarji Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki na bralni seznam uvrstijo zgodbe in pesmi slovenskih ter tujih avtorjev, a tudi poučne knjige vsako leto najdejo svoje mesto. kovne delavce vrtcev so nagovorili direktorica knji- žnice Jolanda Železnik in ravnatelji sodelujočih vrt- cev. Da zaključne priredi- tve Mali Savinjčani beremo niso kar tako, so dokazali tudi župani oz. podžupani s svojo prisotnostjo, ki so otrokom za njihov lep do- sežek izročili medalje. Knjige otrokom prinaša- jo nova znanja, spoznanja, vrednote in projekt Mali Sa- vinjčani beremo na čudovit način vabi starše ter vzgoji- telje k skupnemu branju, ki otrokom dolgoročno prina- ša ogromno koristi. TT Oktobra 2024 je bilo razde- ljenih kar 1.700 brošur. Knji- ge s seznama so otrokom na voljo v vseh občinskih knji- žnicah v Spodnjesavinjski dolini. Naloga otrok? Do po- mladi prebrati vsaj pet knjig, seveda s starši. V občini Ta- bor je letos vsaj pet knjig pre- bralo 49 predšolskih otrok, v občini Vransko 51, v občini Polzela 162, v občini Braslov- če 163, v občini Prebold 104 in v občini Žalec 289. Poleg predšolskih otrok je v občini Žalec bralo tudi pet otrok II. OŠ Žalec, ki sodelujejo v pra- vljičnem krožku v šoli. Z aprilom so se v dvoranah Spodnjesavinjske doline za- čele slavnostne zaključne pri- reditve, ki so pravi prazniki knjig, domišljije in ponosa. V ospredju so bili naši mali bralci, ki so s starši uživali v srčnih predstavah vzgoji- teljic. Otroke, starše in stro- Obiskovalce smo pogostile z okusnimi v šoli pečenimi pi- škoti ter z namazoma, ki smo ju pripravili v šoli in ki sta tudi sicer del našega šolskega jedilnika. Navdušile smo jih tudi z degustacijo izdelkov naših lokalnih dobaviteljev. Obiskovalcem smo podelile simbolične izdelke naše šole, ki nastajajo v okviru različnih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in rednega pouka. T o so bili vzorčki ekoloških ko- palnih soli in ognjičevega ma- zila, posušena sivka s šolskega ekovrta, zeliščna sol z zelišči s šolskega ekovrta ter ekološka mila. Pripovedovali sva jim tudi o dejavnostih Minuta za zdravje in Fit učitelj, ki podkre- pita naš zdrav življenjski slog. Obiskovalci so bili nad našo stojnico navdušeni. Prišli so tudi tujci, in sicer Grki, Hrva- ti in Nemci. Stojnico smo jim predstavili v angleščini in tudi oni so nas pohvalili za zelo dobro predstavitev. Pohvalo smo prejeli tudi od ocenjeval- ca in vodje Ekošole, in sicer za odlično predstavitev stojnice. Skoraj vse svoje izdelke smo razdelili obiskovalcem, zbrali smo tudi veliko prostovoljnih prispevkov. Pridobile smo veliko novih marketinških sposobnosti, spoznale veliko novih ljudi, predvsem pa smo dosegle cilj in ljudem iz različnih kon- cev Slovenije pokazale, da v Osnovni šoli Polzela živimo zdravo. NINA MIKLIČ, 8. razred V petek, 11. aprila, smo v Salezijanskem mladinskem centru Celje ponovno organi- zirali 3D-večer (večer, ki ga organiziramo enkrat mesečno ter vsebuje elemente dru- ženja, duhovnosti in debat). Tokrat je bil namenjen slavilni sodobni krščanski glasbi, oblikovala ga je skupina ABend – zagotovo ena od najštevilnejših slavilnih skupin v Sloveniji, ki je z vrhunsko glasbeno izvedbo poskrbela za pripravo na veliko noč. Številne obiskovalce, ki so se udeležili večera, je najprej pozdravil predstavnik Sale- zijanskega mladinskega cen- tra Celje, salezijanec Viktor Ganc, nato so se prepustili avtorski glasbi, ki so jo iz- vajali gostje. Slednji so nani- zali tudi svoje misli. Izvajal- cem so se pri petju pridružili tudi obiskovalci in večer je ob skupni pesmi prehitro minil, obiskovalci so domov odšli navdušeni nad še enim izvedenim 3D-večerom. Na- slednji tovrsten dogodek bo v petek, 16. maja, ob 19.30 v Salezijanskem mladinskem centru Celje. Gost bo glas- benik Matej Šoklič. KLEMENTINA FIDLER Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 18, 30. april 2025 S poslanim SMS sporočilom UPANJE10 na 1919 boste prispevali 10 EUR. Podrobnosti in drugi načini darovanja na www.karitas.si. Mnogi V SL o VEniJ i ni Ma Jo M ožnoS ti, da SE Sa Mi pr EžiV i Jo. BREZPLAČNA OBJAVA NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Barbara Furman, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve PETEK, 2. 5. 19.00 Galerija eMCe plac Velenje Šmarske kurirke v placu Odprtje razstave Urške Verdev SOBOTA, 3. 5. 10.00 do 17.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Celje Sobotnica v Spominski hiši Alme M. Karlin Ogled hiše ter razstave o Almi in Thei z naslovom Samotno potovanje Alme M. Karlin NEDELJA, 4. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi PONEDELJEK, 5. 5. 11.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje razstave Unicefovih punčk Punčke so izdelale prostovoljke Univerze za tretje življenjsko obdobje 17.00 Celjski grad Veronika Deseniška v dialogu Literarni pogovori s priznanimi literati, zgodovinarji in publicisti 17.00 Gledališče Celje Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri Predstava za izven 19.00 Občinska knjižnica Žalec Pa prišla bo, pomlad: roman o življenju in delu Ane Dimnik Predstavitev knjige avtorja Romana Kukoviča 19.19 Knjižnica Velenje Nemirne noge Predstavitev knjige pisateljice Taddee Miklavin 19.30 Glasbena šola Velenje Neža Aubreht, fl avta in Anej Jezernik, fagot Predmaturitetni koncert TOREK, 6. 5. 9.00 Dom kulture Velenje (N)orkester Koncert (ne)resne glasbe; Abonma Mladost in izven 17.00 Velenjski grad Venček intimnosti, Skrinja pravil, Duhovi na pragu. Nevestina bala skozi čas Javno vodstvo po razstavi avtorice Špele Regulj 19.00 Knjižnica Šentjur Dafko išče svoj jaz Predstavitev knjige Darje Fišer 19.19 Knjižnica Velenje Velenjske zgodbe 3 Predstavitev knjige avtorja Bojana Glavača 19.19 Glasbena šola Velenje Mark Lev Krajnc, violina in Samo Uranjek, violončelo Predmaturitetni nastop SREDA, 7. 5. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Muca Copatarica Predstava gledališčnikov OŠ Šempeter; primerno za otroke od 4. do 10. leta 18.00 Knjižnica Velenje Zate Predstavitev knjige Rozalije Rovšnik Kovač 18.00 Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina Preko trnja do zvezd Odprtje slikarske razstave Marije Požlep 19.00 Občinska knjižnica Žalec Arne Hodalič – zgodbe in avanture fotoreporterja Pogovorni večer 19.30 Glasbena šola Velenje Nika Šuligoj, petje in Vasja Volk, kontrabas Predmaturitetni nastop Kresovanja SREDA, 30. 4. 18.00 Jeričev vrh v Pesju Tradicionalno kresovanje v Pesju Prižiganje kresa ob prepevanju in poslušanju igranja na harmoniko 19.00 Šotor pri gasilskem domu Rogatec Tradicionalno kresovanje z gasilci ter zabava z Ansamblom Vražji muzikanti 19.00 Dom na Svetini Kresovanje Zabaval vas bo ansambel Špas kvintet 20.00 Špica Celje 34. tradicionalno kresovanje na Špici Gost: Danijel Popović 20.00 Piknik prostor v Rečici pri Laškem Kresovanje v Rečici Prižig kresa ob 21.00, DJ Party 20.00 Gasilski dom Zabukovica Tradicionalno druženje ob kresu 20.00 Igrišče v Paški vasi (pod Vrečnikom) Kresovanje v Paški vas 20.00 Velika Pirešica – Železno Tradicionalno kresovanje Druge prireditve SREDA, 30. 4. 7.00 do 16.00 Društvo Novus Velenje Aktivne prvomajske počitnice 10.00 Galerija Velenje Počitniško ustvarjanje v Galeriji Velenje Delavnica: Risanje senčnih podob – ustvarjanje s svetlobo in temo 10.00 Galerija Velenje Počitniški Živ – žav ČETRTEK, 1. 5. 5.00 KS Vinska Gora Budnica 5.45 Titov trg Velenje in različne lokacije po mestu Prvomajske budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 7.00 Zdraviliški park Rogaška Slatina Budnica pihalnega orkestra Steklarne Rogaška Slatina 8.00 in 10.00 Dom svetega Jožefa Celje Drugi romarski shod 8.00 Zbirno mesto: pred Mestno občino Velenje Prvomajski pohod na Graško goro 8.00 Tržnica Laško Tržnica 9.00 Celjska koča Tradicionalni 1. maj na Celjski koči Nastop glasbene skupine Aplavz in Pihalnega orkestra Celje ter brezplačna uporaba športnih rekvizitov in drče za otroke 9.00 Start izpred KZ Tabor Čemšeniška planina in Zajčeva koča Prvomajski pohod 10.00 Celjski grad Počitnice na Celjskem gradu Odkrij moč besed, postani tiskarski mojster in se nauči viteških veščin; brezplačno 10.00 Planinski dom Šmohor Tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmohorju 11.00 Dom na Svetini Prvomajski golaž Zabaval vas bo ansambel Špas kvintet 11.00 Graška gora – športno igrišče Prvomajsko srečanje 12.00 Planinski dom na Boču Tradicionalno praznovanje 1. maja 18.00 Celjski dom, Kino Union Diplodok Animirana družinska pustolovščina, sinhronizirano 19.30 Celjski dom, Kino Union Živiva v času Romantična drama PETEK, 2. 5. 10.00 Celjski grad Počitnice na Celjskem gradu Od tiskarskih mojstrov do grajskih kuharjev – postani del zgodovine in ustvarjaj kot nekoč 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Majske počitnice v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica in delavnica čarobni svet origamija … 18.00 Celjski dom, Kino Union Ponisrček Družinski fi lm, sinhronizirano 19.30 Celjski dom, Kino Union Houria Drama SOBOTA, 3. 5. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Sobota v Tehnoparku Znanstveni šov, Šov z robotkom Teom, Trajnostna kREativnica ter delavnice: temeljni postopki oživljanja, Kaligrafi ja s Keiko Miyazaki, Danes raziskujem: Čarobni svet origamija, Virtualna resničnost: Bogo ter panda: Uvod v programiranje brez zaslona; tudi v nedeljo ob istem času 11.00 Celjski grad Počitnice na Celjskem gradu Postani vitez: brezplačno učenje ravnanja s srednjeveškim orožjem in spoznavanje grajske zgodovine 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Jedi iz ajde: ajdovi piškoti in ajdova orehova potica Kulinarična delavnica z Društvom žena Donačka Gora 21.00 Klub eMCe plac Velenje Glasba različnih jezikov Klubski večer NEDELJA, 4. 5. 10.00 Celjski grad Počitnice na Celjskem gradu Postani mojster tiska in vitez – ustvarjalni izzivi, viteške veščine in zgodbe na Celjskem gradu 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan PONEDELJA, 5. 5. 10.00 Dvorana Centra Nova Velenje Velenje pleše Plesna delavnica 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, aktivnosti na prostem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Avstralija Potopisno predavanje s Katarino in Rokom Hočevarjem TOREK, 6. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Družina je vrednota Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Galerija Lile Prap Celje Spoznajmo svet slikanic Delavnica pod vodstvom avtorice in likovne mentorice; vstop prost 18.00 Mladinski center Žalec Bobnarska delavnica 18.00 Sejna soba občine Tabor Predavanje pranoterapevta Tomislava Brumca 19.00 Stari grad Celje Veronika Deseniška na poti Vodenje po gradu 19.00 Občinska knjižnica Žalec Utrip domoznanstva: 10 let Hiše sadeži družbe Žalec SREDA, 7. 5. 12.00 Osnovna šola Lava Odprtje zvočne zelenice Zvočna zelenica z vetrnimi piščalmi omogoča umirjanje in duševno ravnovesje mladih in odraslih 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična angleščina Uro pravljic bo vodila Vesna Mihelak 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Divje rastline v kulinariki Predavanje Irene Franić 19.30 Knjižnica Laško Izvori jeze in strahov Predavanje Andreje Kočevar Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na prime- ru Zbirke vzhodnoazijskih pred- metov Pokrajinskega muzeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do nadaljnjega, Grb grofov Celjskih in sistem kvaternijev; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do maja Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Hiša generacij Laško: Klekljarska razstava »Kitice«; do nadaljnjega Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava četrt stoletja Šentjurskih muzikantov; do 9. 5. Galerija Železarskega muzeja Štore: fotografska razstava Čute- ča bitja avtorice Rosvite Jager; do 10. 5. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: Dve za gra- fi ko, razstava grafi k Vesne Drno- všek in Nataše Mirtič; do 11. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 5. Galerija Velenje: Arne Hodalič – AH Č fotografska razstava črno- -belih fotografi j; do 17. 5. Muzej na Velenjskem gradu: Poslednjič »Srečno!«?: Rudar- ska dediščina: osebno; do 31. 5.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skrinja pra- vil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do oktobra 2025 Podhod Pesje: fotografska raz- stava Valterja Kolenca; do junija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 5. Podhod Pošta: Pravični prehod v SAŠA regiji; do 31. 5. F-bunker, fotografsko-fi lmska galerija: Cesta bratstva in eno- tnosti, fotografska razstava Bra- nimirja Ritonje; do 23. 5. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 5. Knjižnica Velenje: Osrednje raz- stavišče: Matjaž Lunaček, razstava literarnega opusa; do 31. 5.; Pro- menada: Prometni znaki na moji šolski poti, likovna razstava Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; do 14. 5.; Sončna stena: Ko besede pobožajo, razstava haikujev učencev 5. in 6. stopnje CVIU Velenje; do 31. 5.; Oddelek za odrasle: Že dolgo ne izposoje- ne, razstava spregledanih in ma- lokrat izposojenih knjig; do 31. 5.; Mladinska soba: Skupaj zmo- remo, razstava izdelkov učencev CVIU Velenje; do 31. 5.; Steklena dvojčka: Bralec meseca: Matjaž Lunaček; do 23. 5.; Otroški od- delek: Ciciban skozi otroške oči, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje ob častitljivi obletnici re- vije Ciciban; do 31. 5., Moja zlata hruška, najslajše knjige po izboru najmlajših obiskovalcev; do 31. 5.; Domoznansko razstavišče: Grado- vi na Šaleškem; do 31. 5. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenjske glinene ploščice – Herbarij, brez- časni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31.12.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31.12.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, To- maž Letnar, Kristian Koželj, Vla- do Poredoš in Stojan Špegel; do 31.12.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do 31. 12. 2025 Avla Mestne občine Velenje: »Utrinki Šentilja – v barvah de- diščine in duha« razstava likov- nih del Kulturno-prosvetnega društva Šentilj; do 5. 5. Galerija eMCe plac Velenje: Urška Verdev: Šmarske kurike v Placu, razstava fotografi j različ- nih pasem kokoši; do 23. 5. Galerija Mozirje: likovna razsta- va Visoke vode Jurija in Florijana Repenška; do 14. 5. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 18, 30. april 2025 PODLISTEK V tridesetih letih minu- lega stoletja so Laščani ponovno obudili pasijon- sko tradicijo z uprizori- tvijo besedila Edvarda Gregorina (1897–1960) V času obiskanja na trgu pred cerkvijo sv. Martina. Časnik Slovenski gospodar (8. 7. 1936) je poročal: »Dan za dnem se vršijo vaje, saj nastopi pri tej veliki igri na prostem pred farno cerkvijo okoli 200 oseb. Za to prire- ditev so že sedaj postavili ogromen oder, za katerega so porabili nad 200 kubičnih metrov lesa. Les so darovali naši zavedni župljani, vse ostalo težko delo pa so izvr- šili naši vrli okoliški kmečki fantje. To veliko prireditev, kakršne Laško sploh še ni vi- delo, vodi priznani strokov- njak dramatik g. Vavpotič. Vse ostalo podrobno delo pa leži večinoma na ramah na- šega agilnega prijatelja mla- dine g. kaplana Al. Bratuše. Občinstvo že težko pričakuje uprizoritve te lepoigre, ki se bo vršila sredi meseca juli- ja.« www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Gregorinov pasijon v Laškem leta 1936 (Scenarij in režija – Magdalena Hrastnik, 1996, 2000, 2014 in 2015 ALBUM S CELJSKEGA Gradnja ceste Štore– Svetina, 1960–1970 Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč, marec 2024 Prispeval: Marjan Mačkošek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. cerkvenih ostrešij. Tega nam najbrž danes ne bi dovolili. Hodili smo tudi peš na ro- manja na Svetino in na po- družnice. Lepo smo se imeli. V skupini smo se našli tudi pari, ki še danes vztrajamo skupaj na zakonski poti. Velikokrat je beseda nane- sla na pasijon, a ni bilo pra- vega voditelja, da bi si upal to realizirati. Prijateljica iz skupine, Ljudmila Turnšek, por. Treven, je v času štu- dija slovenščine naletela na Škofjeloški pasijon. Bil je še v starem jeziku, zato je bila zanj potrebna transkripcija. Gabrijela Škorja, por. Pirš, je z velikim veseljem priredila prvi dve sliki iz tega pasijona, ki smo jih uprizarjali vse do zadnje izvedbe, tako sta nam bili všeč. Za uprizoritveni prostor smo izbrali atrij župnišča, kjer so bile skoraj vse »pred- stave«. Leta 1985, ko smo pripra- vili prvo uprizoritev, je moja stara teta še živela. Bila je že v letih in bolehna. Pasijona si ni mogla več ogledati. Ko smo ji pokazali fotografi je, je re- kla: »Zdaj je vse drugače. Ni tako, kot je bilo takrat. Kje so konji? In Pilatov prestol?« Še vedno je v srcu nosila podobe iz leta 1935, ki so bile zanjo najodličnejša verska izpoved. Pa vendar je svojo očara- nost in zazrtost v svetost po- dob iz pasijona, vznemirljivo dramatično izkušnjo prenesla name, da sem z živim ognjem pomagala ogreti mnoge in jih povabiti k sodelovanju. Tega ne bi zmogla Ljudmila sama, pa tudi jaz sama ne. Skupaj pa sva prebili led, saj sva si upali skupaj začeti. In odlič- na mladinska veroučna sku- pina je pogumno pristopila k pasijonu s prvo režiserko Ljudmilo Turnšek Treven. Pripravila: Magdalena Hrastnik, scenarij in režija (1996, 2000, 2014 in 2015) Se nadaljuje. Iz korenin … Zgodovina je učiteljica ži- vljenja. Da takšna defi nicija drži, lahko potrdiš, ko sam prehodiš kar nekaj svoje ži- vljenjske poti. Danes lahko mirno trdim, da je to res. Ži- vimo iz korenin svojih pra- dedkov in prababic, dedkov in babic, starih tet in stricev ter drugih sorodnikov. Vedno me je zanimalo, od kod pri- hajam, kdo so moji predniki. To je podobno, kot bi iskal kompas za življenjske odlo- čitve. Kar nam pripovedujejo v otroških letih, ko imamo ši- roko odprte radovedne oči, v mladosti ponotranjimo. In prav to nam daje vir moči in smisel življenja. Moja stara teta (Terezija Kolšek, rojena leta 1900) je imela v predalu shranjeno fotografi jo Pasijona iz leta 1936, na kateri Jezus v beli haljici nese križ. Zanimalo me je, kaj je to. Čeprav se s teto Trezo nisva dobro razu- meli, je bila tema Pasijona zanjo tako sveta, da jo je vedno znova delila z menoj. Treza je hodila pospravljat po gosposkih hišah v Laškem in pomagala pri raznovrstnih opravilih v župnišču. Sode- lovala je v Marijini družbi, zato je bila tudi povabljena k pasijonskim igram. Zelo se je veselila, saj je bila sprva izbrana v skupino jeruza- lemskih žena, ki jočejo pri 8. postaji križevega pota. Po nekaj vajah jo je režiser pre- stavil v množico, ki hujska pri Pilatu. Najbrž je režiser opazil, da je pogumna, saj so bili igralci porazdeljeni med gledalci in so kar od tam kri- čali proti Jezusu. Tega pa ni zmogla in ni šla več na vaje. »Da bi proti Jezu- su nastopala. Kakšen človek pa si, da lahko to počneš?« je velikokrat dejala. Pasijon je tako rajši gledala od daleč. Njena zgodba se me je do- taknila do te mere, da sem jo vedno znova obnavljala v svo- jem srcu in tudi upala, da bi bila nekoč tudi moja zgodba, moja izkušnja. Leta so tekla in v začet- ku srednje šole sem se pri- družila veroučni skupini v Laškem. Bili smo močna skupina, ki smo se družili ob petju mladinskih pesmi in pomagali pri obnavljanju Laški pasijon skozi čas (1645–2015) (4) Obdobje med leti 1934 in 1936 Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 18, 30. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Če boste naredili pri sebi analizo, boste z veseljem ugotovili, kdo resnično po- trebuje vašo pomoč. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Na delovnem mestu bo čas za iskren pogovor, tako najdete srečo. Čarobno bo v ljubezni. Sledili boste svoji resnici in spodbudno bo, da najde- te ravnovesje. Mars vam bo podaril drznost in tako bo- ste lahko stopili v ospredje in zagovarjali svoje mnenje. V ljubezni bo čas namenjen romantiki in pozitivnim pre- obratom. Zapisujete si svoje občutke. Merkur vam bo podaril do- bre ideje, Venera srčnost in tako boste ponosni nase. Na delovnem mestu vam bosta naklonjena sreda in četrtek. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila. Prosti čas bo prilo- žnost za raziskovanje nezna- nih znanj. Oddajali boste magnetično energijo in s tem prejeli neko ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in skozi po- govor boste vajin odnos izbolj- šali. Strogost boste morali za- menjati za kreativnost, tako se bo pisala pesem o sreči. Razmislite, kaj vas veseli in vam podari moč. Ljudje vam bodo v osnovi še vedno ogle- dalo, kar bo prineslo dobre iz- točnice za osebno rast. Odlič- no se boste počutili doma in v krogu vam dragih ljudi. Če boste sledili glasu srca, boste kmalu nagrajeni. Službeno se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Jasno je nakazano, da boste na delov- nem mestu sprejeli pravilno odločitev in prejeli pohvalo. V ljubezni bo čas za romantične preobrate in napredek v od- nosu. Tišina vam bo podarila moč in motivacijo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko svežine in harmonije. Zadeve se bodo odvijale na delovnem mestu v vašo korist, kar vam bo okrepilo drznost. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji. V ljubezni se boste morali pri- lagoditi in pogovoriti. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. V poslovnem smislu bo dinamičen petek, v ljubezni pa sreda. Prosti čas boste namenili za obisk gale- rije in delo na vrtu. Partnerjeva podpora in na- migi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite bolj previdni in diplomatski. Merkur vam bo pomagal do notranje moči in sledili bodo drzni preobrati. Po zvezdnih namigih boste veliko na poti in med ljudmi. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji in na nek način boste stopili v ospredje. Prido- bili boste informacije, ki bodo kot mozaik spoznanja, sledili bodo plodni preobrati. V tem tednu boste lahko naredili fi- nančni načrt in se osvobodili nečesa iz preteklosti. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na delovnem mestu prišli do zanimivih odkritij. Odkrito se boste pogovarjali o lastnih izzivih in ob tem spoznali kreativno ustvar- jalnost. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim. Spremenili boste slog ži- vljenja in ugotovili, kaj vas veseli. Merkur vam bo podaril nekaj dobrih iztočnic za rast in v ospredju bodo pogovori. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in težavni, če ne bo po vaše. Koristne učinke bodo imeli glasba, meditacija in sprehodi. Svojo diplomo bi imeli? Oprostite, ampak pojedel jo je pes. Sedaj pa ni več tako smešno, kajne? Zakaj jokaš? Fant me vara. Matic ali Anže? Marcel! Dolge spodnjice bom nosil do takrat, ko bo zunaj vsaj 27 stopinj Celzija. Pa lahko ptički žvrgolijo, kolikor hočejo. Takole bom rekla: »Torto mi je predpisal doktor.« Kateri? Konec življenja, šest črk? Poroka! Dokler znese pet, šest jajc tedensko, je v redu … Sicer gre v juho. Se vidiva prihodnji teden. Ženske smo kot sadje. Vsaka ima svoj vonj, okus, barvo, videz. Problem so moški. Oni imajo radi sadno solato. Pri verouku »Kdo ve, zakaj jaz med mašo večkrat razprostrem roke in jih zopet sklenem?« Tonček odgovori: »Ker lovite ravnotežje, gospod župnik.« Pozoren vnuk Dedek se pripelje utrujen od dela domov, se uleže v sobi in kmalu zasmrči. Ko to sliši vnuk, reče mamici: »Veš kaj, mami, dedi je zaspal, pa je pozabil ugasniti motor.« Šali je prispeval Nande Jakopič iz Laškega Pustila sem službo. Nisem mogla več delati za človeka, potem ko mi je izrekel te besede. In kaj ti je dejal? »Sanja, odpuščena si!« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 18, 30. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 671 SUDOKU 672 SUDOKU 363 REŠITEV SUDOKU 362 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Postalo mu je žal, da je spodbujal zaposlene, naj … DOMAČI ŽIVALI OBHODI, IZOGNE SE TISTO, KI JE PRED ENAJSTIM VSE P… VODIJO V RIM APPLOV RAČUNALNIK PIŠE ESEJE KAJ … JE DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA DEL VODNE FONTANE PRIČAKUJE PRIPRAVA ZA VKLEPANJE ARETIRAN- CEV MRAČNO, ČRNO MARČEVE SO 15. MARCA TAKI, KI SO V OBLIKI OBOKA JANEZ MENART KRMLJENE, REJENE LETA PONOČI GIGA NEWTON GLAS VODE PRI VRETJU NAJMOČNEJ- ŠE KARTE NASTOPA NA PROSLAVI IVAN TA…AR: VISOŠKA KRONIKA NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (ORIG.) SPL. GRADB. PODJETJE NANJ PIŠEMO PRIHOD V GOSTE NIANSIRA IN UTRJUJE LASE NAGLASNO ZNAMENJE NEMŠKI KE- MIK HAHN NASELJE PRI RAKEKU TAK, KI IMA RDEČE LASE HČERINA SINOVA IZRAČUNAVA ZAVAROVAL- NE PREMIJE PRIPADNIKA AZTEKOV IZDELOVA- LEC SEDEL BUCI, BUCI, … IT. ŠPORTNA ZNAMKA Z NJIM IŠČEJO POD- MORNICE IZ NJEGA DELAJO TUDI KOMPOT PROIZVAJA- LEC DVIGAL SLOVENSKA PEVKA (LEA) IZVORI, NASTANKI PRITOK LJUBLJANICE VZDEVEK JOSIPA BROZA KROTIJO DIVJE ŽIVALI STALNE STRANKE TELOVADNO DRUŠTVO NASPROTNO OD POLOŽNE Povsod z vami TAPISERIJA JE ROČNO … STENSKA PREPROGA LEPA … KOLO VODI OPROSTIVA … SNE EN KOS KRUHA, MOČA PA DVA BAJALICA JE ŠIBA ZA … VODE POD ZEMLJO ODPOSLA- NEC STARO IME TAJSKE SPLOŠNI PLAN (FILM.) LIK Z DOLOČENIM POMENOM VOZNICA TAKSIJA RUMENA, ČRNA IN … …, IZBIREK DOBI IZDELUJE GAVDO C…I JE OTOK V TIRENSKEM MORJU TROJANSKI JUNAK MESTO V ITALIJI (GRADO) PRVA IN ZADNJA ČRKA OJ, MLADOST TI MOJA, … ODŠLA SI, KJE SI RJAVOLASEC SOVJETSKA JE BILA RDEČA NOVA UNIVERZA OBLIT S KRVJO UČENČEVA ZADOLŽITEV UNIKAT JE … IZVOD ENOCELIČAR … JOHN: CANDLE IN THE WIND STROGO SE ODREKA UŽITKOM NAREJEN IZ RŽI JUTOVINA BESEDA, KI UROČI ROLLS ROYCE … LEZE, BIBA GRE NASPROTNO OD MEHKE KADMIJEV SULFID ŽELEZOV OKSID NARODNA: ENO ROŽCO … NE NOSI UNIFORME AVSTRALSKI DOLAR JUHA BREZ VOKALOV HLADNA PREDJED RADIJ SKUPINA 12 ENOT KOSILO ZAGORJE OB … PREBIVALEC HAAGA VAJA V KARATEJU 6 25 19 5 24 8 12 4 23 3 7 20 11 21 26 17 16 2 10 13 18 27 9 14 22 15 1 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 17: Svetovni dan veterinarjev Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Irena Jagodič iz Šentjurja, Andrej Mohorč iz Celja in Doroteja Švent z Dobrne. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 18, 30. april 2025 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Če boste naredili pri sebi analizo, boste z veseljem ugotovili, kdo resnično po- trebuje vašo pomoč. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Na delovnem mestu bo čas za iskren pogovor, tako najdete srečo. Čarobno bo v ljubezni. Sledili boste svoji resnici in spodbudno bo, da najde- te ravnovesje. Mars vam bo podaril drznost in tako bo- ste lahko stopili v ospredje in zagovarjali svoje mnenje. V ljubezni bo čas namenjen romantiki in pozitivnim pre- obratom. Zapisujete si svoje občutke. Merkur vam bo podaril do- bre ideje, Venera srčnost in tako boste ponosni nase. Na delovnem mestu vam bosta naklonjena sreda in četrtek. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila. Prosti čas bo prilo- žnost za raziskovanje nezna- nih znanj. Oddajali boste magnetično energijo in s tem prejeli neko ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in skozi po- govor boste vajin odnos izbolj- šali. Strogost boste morali za- menjati za kreativnost, tako se bo pisala pesem o sreči. Razmislite, kaj vas veseli in vam podari moč. Ljudje vam bodo v osnovi še vedno ogle- dalo, kar bo prineslo dobre iz- točnice za osebno rast. Odlič- no se boste počutili doma in v krogu vam dragih ljudi. Če boste sledili glasu srca, boste kmalu nagrajeni. Službeno se bodo zadeve odvijale v vašo korist. Jasno je nakazano, da boste na delov- nem mestu sprejeli pravilno odločitev in prejeli pohvalo. V ljubezni bo čas za romantične preobrate in napredek v od- nosu. Tišina vam bo podarila moč in motivacijo. Tadej Šink, horarni astrolog, 041 428 966 Pred vami je obdobje, v katerem bo veliko svežine in harmonije. Zadeve se bodo odvijale na delovnem mestu v vašo korist, kar vam bo okrepilo drznost. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji. V ljubezni se boste morali pri- lagoditi in pogovoriti. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. V poslovnem smislu bo dinamičen petek, v ljubezni pa sreda. Prosti čas boste namenili za obisk gale- rije in delo na vrtu. Partnerjeva podpora in na- migi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite bolj previdni in diplomatski. Merkur vam bo pomagal do notranje moči in sledili bodo drzni preobrati. Po zvezdnih namigih boste veliko na poti in med ljudmi. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji in na nek način boste stopili v ospredje. Prido- bili boste informacije, ki bodo kot mozaik spoznanja, sledili bodo plodni preobrati. V tem tednu boste lahko naredili fi- nančni načrt in se osvobodili nečesa iz preteklosti. Analiziranje vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na delovnem mestu prišli do zanimivih odkritij. Odkrito se boste pogovarjali o lastnih izzivih in ob tem spoznali kreativno ustvar- jalnost. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim. Spremenili boste slog ži- vljenja in ugotovili, kaj vas veseli. Merkur vam bo podaril nekaj dobrih iztočnic za rast in v ospredju bodo pogovori. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in težavni, če ne bo po vaše. Koristne učinke bodo imeli glasba, meditacija in sprehodi. Svojo diplomo bi imeli? Oprostite, ampak pojedel jo je pes. Sedaj pa ni več tako smešno, kajne? Zakaj jokaš? Fant me vara. Matic ali Anže? Marcel! Dolge spodnjice bom nosil do takrat, ko bo zunaj vsaj 27 stopinj Celzija. Pa lahko ptički žvrgolijo, kolikor hočejo. Takole bom rekla: »Torto mi je predpisal doktor.« Kateri? Konec življenja, šest črk? Poroka! Dokler znese pet, šest jajc tedensko, je v redu … Sicer gre v juho. Se vidiva prihodnji teden. Ženske smo kot sadje. Vsaka ima svoj vonj, okus, barvo, videz. Problem so moški. Oni imajo radi sadno solato. Pri verouku »Kdo ve, zakaj jaz med mašo večkrat razprostrem roke in jih zopet sklenem?« Tonček odgovori: »Ker lovite ravnotežje, gospod župnik.« Pozoren vnuk Dedek se pripelje utrujen od dela domov, se uleže v sobi in kmalu zasmrči. Ko to sliši vnuk, reče mamici: »Veš kaj, mami, dedi je zaspal, pa je pozabil ugasniti motor.« Šali je prispeval Nande Jakopič iz Laškega Pustila sem službo. Nisem mogla več delati za človeka, potem ko mi je izrekel te besede. In kaj ti je dejal? »Sanja, odpuščena si!« Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025   COLOR CMYK stran 31 31 Št. 18, 30. april 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 671 SUDOKU 672 SUDOKU 363 REŠITEV SUDOKU 362 Dober glas potuje prek vas Dober glas potuje prek vas www.trik.si S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Nagradna križanka Postalo mu je žal, da je spodbujal zaposlene, naj … DOMAČI ŽIVALI OBHODI, IZOGNE SE TISTO, KI JE PRED ENAJSTIM VSE P… VODIJO V RIM APPLOV RAČUNALNIK PIŠE ESEJE KAJ … JE DEKLICA, DA SI TAK ŽALOSTNA DEL VODNE FONTANE PRIČAKUJE PRIPRAVA ZA VKLEPANJE ARETIRAN- CEV MRAČNO, ČRNO MARČEVE SO 15. MARCA TAKI, KI SO V OBLIKI OBOKA JANEZ MENART KRMLJENE, REJENE LETA PONOČI GIGA NEWTON GLAS VODE PRI VRETJU NAJMOČNEJ- ŠE KARTE NASTOPA NA PROSLAVI IVAN TA…AR: VISOŠKA KRONIKA NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (ORIG.) SPL. GRADB. PODJETJE NANJ PIŠEMO PRIHOD V GOSTE NIANSIRA IN UTRJUJE LASE NAGLASNO ZNAMENJE NEMŠKI KE- MIK HAHN NASELJE PRI RAKEKU TAK, KI IMA RDEČE LASE HČERINA SINOVA IZRAČUNAVA ZAVAROVAL- NE PREMIJE PRIPADNIKA AZTEKOV IZDELOVA- LEC SEDEL BUCI, BUCI, … IT. ŠPORTNA ZNAMKA Z NJIM IŠČEJO POD- MORNICE IZ NJEGA DELAJO TUDI KOMPOT PROIZVAJA- LEC DVIGAL SLOVENSKA PEVKA (LEA) IZVORI, NASTANKI PRITOK LJUBLJANICE VZDEVEK JOSIPA BROZA KROTIJO DIVJE ŽIVALI STALNE STRANKE TELOVADNO DRUŠTVO NASPROTNO OD POLOŽNE Povsod z vami TAPISERIJA JE ROČNO … STENSKA PREPROGA LEPA … KOLO VODI OPROSTIVA … SNE EN KOS KRUHA, MOČA PA DVA BAJALICA JE ŠIBA ZA … VODE POD ZEMLJO ODPOSLA- NEC STARO IME TAJSKE SPLOŠNI PLAN (FILM.) LIK Z DOLOČENIM POMENOM VOZNICA TAKSIJA RUMENA, ČRNA IN … …, IZBIREK DOBI IZDELUJE GAVDO C…I JE OTOK V TIRENSKEM MORJU TROJANSKI JUNAK MESTO V ITALIJI (GRADO) PRVA IN ZADNJA ČRKA OJ, MLADOST TI MOJA, … ODŠLA SI, KJE SI RJAVOLASEC SOVJETSKA JE BILA RDEČA NOVA UNIVERZA OBLIT S KRVJO UČENČEVA ZADOLŽITEV UNIKAT JE … IZVOD ENOCELIČAR … JOHN: CANDLE IN THE WIND STROGO SE ODREKA UŽITKOM NAREJEN IZ RŽI JUTOVINA BESEDA, KI UROČI ROLLS ROYCE … LEZE, BIBA GRE NASPROTNO OD MEHKE KADMIJEV SULFID ŽELEZOV OKSID NARODNA: ENO ROŽCO … NE NOSI UNIFORME AVSTRALSKI DOLAR JUHA BREZ VOKALOV HLADNA PREDJED RADIJ SKUPINA 12 ENOT KOSILO ZAGORJE OB … PREBIVALEC HAAGA VAJA V KARATEJU 6 25 19 5 24 8 12 4 23 3 7 20 11 21 26 17 16 2 10 13 18 27 9 14 22 15 1 1 2345678 91 01 11 21 31 41 51 6 17 18 19 20 21 22 22 23 17 24 25 26 27 Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – majica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 17: Svetovni dan veterinarjev Izid žrebanja: 1., 2. in 3. nagrado, majico Novega tednika & Radia Celje, prejmejo: Irena Jagodič iz Šentjurja, Andrej Mohorč iz Celja in Doroteja Švent z Dobrne. Nagrajencem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo oseb- no na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. maja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Novi TEDNIK št. 18 30. 4. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 18, 30. april 2025 PISANI SVET Že trinajstič je vodstvo I. gimnazije v Celju pripravilo turnir v futsalu. V Kajuhovi dvorani se je zbralo pet moštev. Bila so izjemno izenačena, kar se doslej še ni zgodilo. Predstav- niki Ministrstva za obrambo Republike Slovenije so na primer s 3 : 2 ugnali ekipo Športnih novinarjev, a to je bila edina zmaga sicer ka- kovostnih »vojakov«. Nad njihovim zadnjim mestom je bil »zaskrbljen« ravnatelj ene najstarejših gimnaziji v Slove- niji (1808) Anton Šepetavc, ki je podeljeval pokale in plakete ob hudomušnih opazkah. Tri ekipe so zbrale po šest točk, Športni novinarji, Mestna občina Celje in I. gimnazija v Celju. Nogometaši Policij- ske uprave Celje so zmagali trikrat, edini njihov poraz (z 2 : 5, seveda proti »pisunčk- om«) je bil drugi najvišji na turnirju. Zaradi zelo športne igre je imel sodnik še največ dela z določanjem končnega vrstnega reda, o katerem je odločala razlika v zadetkih. Golaž je bil vroč, pivo pa hla- dno, tako da so bili organiza- torji pohvaljeni. DŠ Zeleni Jurij je razveseljeval po mestu Ulice Laškega so ob godu svetega Jurija po- novno oživele ob tradi- cionalnem jurjevanju. Deklice in dečki, preoble- čeni v pastirce, so minuli četrtek z Zelenim Jurijem preganjali zimo in klica- li pomlad. Pri tem je od- mevala posebna Jurijeva pesem: »Svetega Jurija vodimo, jajc in špeha pro- simo. Sveti Jurij orožnik, bodi ti naš pomočnik. O svetem Juriju maša je do- bra kravja paša.« Dekleta in fantje so v družbi Zele- nega Jurija prepevali še druge pomladne in pastir- ske pesmi ter s piskanjem na piščali in rogove po me- stu delali velik trušč. Učenci in učitelji OŠ Pri- moža Trubarja Laško so že 36. leto zapored obudili ta starodavni običaj, ki ima v Laškem dolgoletno tradicijo in sodi v sklop narodopisnih posebnosti kraja. Praznovati naj bi ga začeli že pred pri- bližno 150 leti. Šega je nato za nekaj časa ugasnila, dokler je niso pred približno tremi desetletji in pol obudili in od takrat jo učenci in učitelji iz Laškega v sodelovanju z zvezo Možnar vsako leto po- nosno predstavijo. Običaj na ulice in trge Laškega vedno privabi številne obiskovalce. Bolj kot velikost šteje namen Od Debra do Laškega se je vil dolg sprevod z Zelenim Jurijem na čelu. Po obhodu mesta se je sprevod ustavil na občinskem dvorišču, kjer ga je pričakala množica obi- skovalcev. Sledilo je rajanje s prikazom pastirskih plesov, z izdelovanjem venčkov ter izborom naj rogov. Pri sle- dnjem je odločala predvsem njihova glasnost. Tradicionalno morajo biti rogovi narejeni iz povsem naravnih materialov. Izbrati je treba primerno vrsto lesa oziroma drevesno vejo, ki jo izdelovalec nato previdno obreže in iz lubja ustvari rog. Pri tem ni pomembno, ali je rog majhen ali velik, bolj šte- je njegovo sporočilo oziroma to, da služi svojemu namenu. Rog je namreč simbol pomla- di, saj je les za njegovo izde- lavo primeren le tedaj, ko je pod lubjem vlažen, kar po- meni, da se je narava začela prebujati. Podžupan Laškega Enej Kirn je Zelenega Jurija tudi obdaril. Slednji se je za daro- ve zahvalil tako, da je trikrat poskočil, ker je pomenilo, da je bil z obdarovanjem še po- sebej zadovoljen. BA, foto: Občina Laško Zeleni Jurij, ki je bil odet v bršljanove vejice oziroma liste ter v bukovino, je na sprehodu skozi mesto pobiral darove. Obdaril ga je tudi podžupan Enej Kirn. Dekleta so na glavah nosila venčke, spletene iz pisanega pomladnega cvetja, v rokah so imela košarice s šopki, ki so jih delila mimoidočim v mestu. Osrednje dogajanje je bilo na občinskem dvorišču, kjer so se učenci predstavili s pastirskimi in z rajalnimi plesi. Družili so se z nogometnima junakoma Četrti aprilski torek so na svoj račun prišli številni nogometni navdušenci. V zna- nem celjskem nakupovalnem središču so se lahko družili s članoma Nogometnega kluba Celje Markom Zabukovnikom in Aljošo Matkom, podajalcem in strelcem odločilnega zadetka na zgodovinski tekmi proti Fiorentini. Več kot sto zvestih navijačev se je zbralo na osrednjem prostoru nakupovalnega sredi- šča, da bi pozdravilo podajalca in strelca odločilnega zadetka in z njima delilo navdušenje ter nogometno strast. Obiskovalci so imeli priložnost za avtograme, fotografi je in spro- ščen klepet s športnikoma, ki sta odgovarjala na vprašanja in z veseljem delila trenutke z navijači vseh generacij. TS Številni mladi so bili hvaležni za srečanje s svojima nogometnima vzornikoma. (Foto: Mediaspeed) Odprta vrata v svet dvoživk S prihodom pomladi in z večjo aktivnostjo dvoživk vrata spet odpira Info center za dvoživke v Kozjan- skem parku – Žabja domačija. V Žabji domačiji, ki je obiskovalce prvič sprejela ok- tobra lani, lahko ljudje na enem mestu spoznajo svet dvoživk. Omenjen prostor je tudi pomembna točka za osveščanje o pomenu zavarovanih območij narave ter ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst. V leseni hiški s slamnato streho je postavljena interaktivna razstava, kjer lahko obiskovalci spoznajo, kaj sploh so dvoživke in zakaj so pomembne, koliko vrst poznamo in v katerih življenjskih okoljih jih najdemo, zakaj so ogrožene in zavarovane ter kako jim lahko pomagamo. Z maketami naravnih velikosti so predstavljene vrste, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in bližnjih območjih Natura 2000, obiskovalci lahko prisluhnejo tudi njihovemu oglašanju. Predstavljeni so tudi območja in naravovarstveni ukre- pi, ki jih Kozjanski park izvaja v sklopu omenjenega projekta. Tik ob Info centru je ribnik Trebče, najpomembnejše mrestišče za dvoživke tega območja. Spomladi pridejo tja krastače in rjave žabe odlagat mreste. Okoli ribnika je urejena učna pot, kjer lahko ljudje s pomočjo infor- mativnih tabel in strukturnih elementov spoznavajo ži- vljenjski prostor dvoživk ter sledijo njihovemu življenju celo leto. TS (Foto: AR) Policisti pred novinarji in predstavniki občine