pHaCam«
TRGOVSKI
Časopis za imowmo, iNDUsna'^* obrt.
'i SctAStn kt apravRtfetv« j« ▼ i4*Wg.-«i, I 6fsJ»& i70. — &. tekrf. 5M. - Ste*. »*»"• ] pri e*k, no*« tt^8, - B«eW » H« vr*Jfcf». HaS* IsMIhv
t.H   I ■ ■ ■■—»■M mi m   Bil B IH MIMI ' "«' ■'■" ■'	^	mf«
tshaia vsak« sr««f© In ar	SeUti
t * ft •	»	|
i i «	<	i
K tsa-— * so- -
t «•-
» 15--
Sv.
UublUmsi« 30, rsissrcs 1921«
&ksw» 25.
jggB8aS^SB!PBBWl AJL"-	^T**?
VSEBINA': Ljubljana. — Terjatve pr#ti bivšemu erarju. — Proračun držsvnih izdatkov za Slovenijo 1920-81. — Kurz in bilanca — Potreba novih obrtev. — Dopisi. — Izvoz in hv*z. — Narodno gospodarske zadeve. — Naznanila trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. -» Dobava, prodaja. — Razna. — Tržna poročita.
Ljubijana.
Rapalska pogodba je '..Dnečno definitivno potegnite državno mejo skoro ▼ »redini zračne črte Ljubljma-Trst in dala
s tem Ljubljani značaj in vl»so nsj-
aapadnejše,v\a trž šču. naše kraljevine. Iz Ljubljane vodijo štiri železniške zvez* v inozemstvo. Razdalj;« Ljubljane od meje st) zel* neznatne in znašajo na progi Ljubljana - Postojna 63 kra. na »»rogi Ljubljana-J e.;-e n .ce-Podrožca 78 km, Ljubijana-Piv\nina 92 km in Ljubijans-Bohinj Podbrdo 93 lem. Le proti jU£ii manjka Ljubljau- izhodišča k morju v Kvarner ter na Reko in zgradba te železniške zveze bo za Ljubljano ita>-važnejši problem bodočnosti. V Ljublsjir^i se koncentrira sedaj ves tovor, ki prihaja iz Italije in v tranzitu preko Trsta
V	m-šo kralje^5..o, dal-.e tovor iz sevsrne '
• Ckir.štcc iri Lombardije, Tirolske, Avstrije in Nemške po Turski železnici preko Beljaka na Podrož‘co.
Tranzitni promet se vrši preko Ljubljane večinoma po južni železnici, medtem ko je. tranzit na državni ž*lez-iiici razvit le v manjšem obsegu m sc bo razvil šele z dograditvijo kočevska brodske železnice na eni, in z dogra-d tvijo liske železnice v Dalmacijo na na drugi struni. Carinska meja jc postala za ekonomski in trgovski razvoj Ljubljane važna či-sjenica, ki nam je poprej, ko je bi* Ljubljana v okvirju carinskega ozemlja bivše monarhije le malo brezpomertbno (atželno glavno mesto na veliki prometni črti Dunaj-Trst, manjkala.
Ljubljana je to n^vo vlogo dosedaj L* deloma porazumeia in udejstvila, v mnogem oziru pa še ni prišla iz aka-demičmh debat o raznih načrtih in potrebah k pozitivnemu delu. Za nova vlogo Ljubljane niso odgovarjali kolodvori in železniške naprave, predvsem pa je manjkalo primernih sklad šč. Na srečo je bila vojaška uprava železnic med vojno ogromno r?uširila vse pred-kolodvore v Zalogu, v Dravljah in na Brezovici. Na ta način je b lo #i‘daj inog če vzdržati prometno »itmcijo. Za skladiščil je pa še vedno slabo preskrbljeno, ker razpoložljiva privatna skladišča niso praktično urejena, oziroma ne zadostujejo, carinska skladišča p* se bodo Šele gradila Za regul-ojo stavbe mesta se je predlagalo in obširno študiralo preložitev glavnega kolodvora. Izdelane so b le tri alternative, toda cel* nprašanje je zaenkrat prepadlo, ker bi bla izvršitev zvezana z ogromnimi stroški, k, ter>h posebno južna železnica, kot gh'-n! interesent ne ztmre. Po naših mislh naj bi se r»je asaniralo v sat k todvorsko cttrt, ki vpliva na tujca, ko pride v Ljubliano, z zamazanimi bunkami m izseljeniškimi špr-lunkami direKt -o unirujoče in naj bi se zgradilo nasproti glavnvg^ k< l< d ora par hotelov, katerm je rer.tab littta
popolnoma zaj mčetia.
V	o o n p r o m e t za L j u b 11 a rt o i a /.en kamni a m opt ke
čolnarskih transportov P Liubiianci nv pnue
vpošti
ktr
Sava *d Zsjreba na«zgor ni regiiliruria iti za \»dno plovbo urajena. Ljubljana je sanja z pygi*b!tvije *trug« Ljubljence v zadregi, ker je bilo pred vojno zapojete delo vsled vojne prekinjeno in pozneje '-sled strankarskega egoizma ni bilo nadaljevano z ujetniki, kar bi «e bilo še dalo po ceni Izvršiti, medtem k»> danas za te ogromne stroSke ni mogoče najti kritja in kredita. Radi tega se bodo ta dela še let* zavlekla in Ž njimi vse drugo kar je v zvezi z o*u fievamem barja. Zalo v dogledn-m času ai pričakovati, da bi se dalo sedanje močvrje v večjem obsegu porsbiti j.% kako kulturo.
Vojska je stavbeno gibanje, ki se je bilo namesto v smeri na Posavje, začelo raztijsti proti močvirju popolnoma ustavila in povojne naredbe dosedaj še mso zbudile interesa podjetnikov, di bi začeli zidati. Tako je cela vrsta stavbenih prostorov v sredini me^-ta nezazidanih. V predmestjih iri v okolici pa se ne zida deloma tudi radi tega, ker manjka dobrih komunikacij. Trarnvaj vozi še sedaj le po onih dveh linijah, ki so bile zgrajene pred 20 leti, ker se tuja družba, ki ni imela na razvoju mesta nikdar nobenega interesa in, ki je lastnica podjetja, m mogla dosedaj odločiti, da bi bila zvezala zgornjoin spodnjo Šiško, Vič in Posavje ter pokopališče s centrom mesta.
Med voino je b la vojaška uprava osnovala v Ljubljani mnogo provizornih in stabilnih delavnic, artilerijsko, železniško, trensko in avtomobilno, ki pa so po vojrii propadle, ker jih vojaštvo tli hotelo oddati privatnikom v najem ali odkup, samo pa j h iudl ni moglo vzdrževati. Izmed industrij so v Ljubljani zastopane sledeče stroke: strojne tovarne in livarne, ki so nastale iz fuzije tovaren Žabkar, TOn es in Sa-massa), stavbene industrije (opekarne, tovarne strešnikov, peči in drugih keramičnih izdelkov), brojne lesne industrije, med njimi posebno izdelovanje pohištva, ki se mnogo izvaža na Hrvaško, tovarna za kavin nadomestek, papirnica, usnjarska tovarna, tovarra za klej, tobačna tovarna, kemična tovarna za predelavo banksita, za čistila in mazila, kartonažna, embalažna, kon-fecijska tovarna, tovarna za konzerve, salame, klobasice, svečarna, rrilama, kisarne, tovarna pletcnm, konfekcije perda, odei, tovarna sadnih sokov, kemične barvarne in mnogo drugih delavnic.
Število bank se je tekom lanskega leta podvojilo in šteie sedaj Ljubljana 11 bančnih zavodov in sicer: Narodna, Deželna, Jadranska, Kred tna, Kreditni za>.od, Slovenska eskomptna, Prometna, Oortna, Zadružnogospodarska, Zadružna banka in Slovenska Danka. Zadnji čas so dobili razni hrvaški bančni zavodi dovoljenje, da otvorijo svoje podružnice v Ljubljani, kar je veliKega trgovskega pomena, ker dosedaj še niso bili tu zastopani. Velika-denarna zavoda sta ludi mestna in kranjski hranilnica. Za trgo .stvo posebno vazen je p oš t n o-čekovni urad, ki je bil kmalu po prevratL. za Slovenijo v Liuoljani samostojno organ ziran.
Izmed trgovskih strok so v Ljubljan, posi bno razvite manufaKturria, špecerijska in tr^ov na z dež Im. ,i pridelki. Manufjkturna t>Kovma je pred vojno slovela daleč na okoli m je tudi
sedaj po vojni, vsled carinske meje, bila prevzela važno posredovalno vlogo z% večji del Vojvodine, Slavonija in deloma tudi Srbije Z zboljšanjem prometa in carinike administracije bo prekupčevanje L|ubljane precej padlo.
Obrti sO stereotipno zastopane, ponajveč mizarska, čevljarska, kovinska in ključavničarska. Mnogo obrti poprej pod Avstrijo pri nas ni moglo obstojati, ker jim je razvito obrtništvo na Dunaju delalo premočno konkurenco. Vsled carinske meje je dana možnost, da se sedaj s pomočjo obrtno pospeševalnega urada in tehnične srednje šole ter drugih obrtnih šol in s primerno podporo vlade v štipendijah in kreditih osnuje cela vrsta obrtov, ki nam še manjkajo, da postanemo pri uvozu bolj neodvisni od inozemstva Za povzd go naših obrti obeta biti vsakoletni vzorčni sjejem v Ljubljani izrednega pomena, ker jim bo tam" mogoče navezati stike z direktnimi odjemalci iz cele kraljevine. Za vzgojo trgovskega naraščaja za naša industrijska podjetja in veletrgovine pa bo skrbela novo ustanovljena trgovska akademija v Ljubljani.
Aprovizacija mesta Ljubljane trgovsko sploh ni organizirana. Ljubljanski trg je odvisen od dobre volje okoličanov. Trgovstvo in železnica je v tem oziru popolnoma brez inicijative ne pojmuje svojih nalog, zalo so na ljubljanskem trgu še vedno stare tradicije v navadi. Razvoju Ljubljane je močno škodoval potres leta 1895, ker še do takrat obstoja tradicija o potresnem ozemlju, ki se ni popolnoma pozabila.
Za tujski promet je nezadostno skrbljeno in hoteli in prenočišča ne zadostujejo sedanjim potrebam. Izmed inozemskih držav so v Ljubljani po svojih konzulatih zastopane Avstrija, Češka in Italija, kar je z ozirom na osebni promet z bližnjim inozemstvom zelo važno. AmerikansKi konzulat Ljubljana ni znala pridobiti, ker ni mogla najti stanovanja zanj, medtem ko imajo razne stranke velika stanovanja rezervirana.
Izredne važnosti za razvoj mesta Ljubljane je, kakor rečeno razen razširjenja cestne železnice tudi električna centrala. Sedanja centrala je preobremenjena. Mestna uprava pa vsled ogromnih stroškov sedaj centrale ne more povečati. Zaio se mora čakati na dobavo toka iz kake bližnje centrale, za kar prihaia predvsem novograjena centrala na Fužinah v poštev. Sedanja centrala je d rektna kalam teta za Ljubljano, ker s svojim vedno rastočim omejevanjem konzuma toka onemogočuje moderr.i-zac je obrtnih delavnic na električni tok, |n otežuje zadostno razsvetljavo trgovskih in drugih lokalov. V interesu razvoja mesta žel mo vsekakor, da bi se ta dva vprašanja člmjreje rešila.
Tret|e, za bodočnost Ljubljane odločilno vprašanje pa je, vprašanje najbližje zveze z lastno luko po našem ozemlju, to je z drugo besedo '.prašanje železniške zveze Ko-čevje-Brod Moravice, da se osvobodimo od pr< hoda preko.- tujega ozemlja kier se dela raši trgovini, posebno izvozu neverjetne ne rinKe. Naša zunanja trgovini se mora od le odvisnosti eman-cipirati. To je za njo in onenem za trg"vski pomen Ljubliane kot obmejnega središča izvoza m uv.'Za, prav življen-skega pomena. Ako se to ne iz vrst, bo
naša zunanja trgovina pod anarhističnim početjem fašistev v Trstu propadla in uvoz v Slovenijo se bo vršil preka Zagreba.
Terjatve proti bivšemu erarju.
(Konec).
Narodna vlada je s tem, da je odredila nabiranje gradiva za terjatve proti bivšemu erarju in prevzela ves materija!, prevsela nase tudi moralno in gmotno odgovornost za upravo in vnovčenje priglašenih terjatev. Ona in edino ona je odgovorna, ako se je zamudilo rok. ozi* roma priložnost vnovčiti terjatve v valuti, ki je bila takrat še skupna in nedeljena, ona je odgovarna za vse škode, ki so vsltd zamudnega zavlačevanja in brezbrižnosti nastale.
Komisija in urad za terjatve proti bivšemu erarju sta imela po naredbi 366 z dne 17, februarja 1919 nalogo, da sporazumno z narodnimi vladami drugih držav posredujeta čimprejšnje izplačilo terjatev in da, kakor že omenjeno, »organizirata za potrebne interesente eventualno kreditno pomoč ter gresta oškodovancem tudi sicer na roko, da se ognejo gospodarskemu polomu in konečno, da pomagata interesentom, kjer je na razpolago za dotičuo terjatev obstoječe konkretno kritje.«
Istočasno je bila ustanovljena od deželne vlade komisija za stvarno demobilizacijo, ki je prevzt la en bloc ves erarni materija! vojnega plena v upravo v svrho vnovčenja. Za ta materija! je komisi|a za demobilizacijo, neglede na to, da je vse najboljše objekte prevzela vojaška uprava, ki je tudi vse delavnice in naprave zasigla, izkupila dosedaj okroglo 30 m i-ljonov kron.
Ta denar se je ves porabil po dispozicijah deželne vlade. Demobilizacij pa še ni končana in bodo preostale zaloge še vrgle mnogo miljonov. Mi mislimo, da je deželna vlada mogla ta denar porabiti le kot prehodno posojilo, ki se ima komisiji vm.ti. Ta svota namreč predstavlja aktiv um Avstrije in je po našem m n e n ui najboljši o b j e kt z r. s t v o-ritev kreditne pomoči onim tvrdkam, proti katerim so upniki že vložili izterjevalne tožbe. Svetovali bi, da se to vprašanje čimpreje reši in sicer v tem smislu, da deželna vlada vrne od demobilizacije izposojene svote in se iz tega osnuie zaklad za izplačilo likvidnih terjatev.
To utemeljujemo tud' s tem, da so se v demobihzaciisk h zalogsh deloma tudi nahajali predmeti, ki so jih doba-v Ii naši trgovci in obrtniki ter poljedelci in za katere niso b li izplačani računi ter so bdi na ta načni direktni obj-kti kritia, toda dobaviteli ni ved l zanje.
V	resmei pa znašajo izkupički za demob lizaci|sko blago mnogo v č, ker se denar ni stekal v eno sam > blagajno, marveč ra/.eu v blagajno komisij* tudi v deželno in deželno-fmancno ter še druge. Denar, ki se j^ na1 aial v deželni finančni blagajni, se le porabil za tekoče izdaie drž.ivne nnrave, k r ni b'!u drugih adost uh dohodko/. Ves ta denar se mora tud s d.ij na<n idno obračunati m refund rat.
Med našim sedanjim vojaškim erarjem in komisijo za demobilizacijo je položaj popolnoma nepojasnen. Obračuna sploh nobenega ni. Če.;ar sc je vojaštvo nasiloma polastilo, o tem ni dalo niti pobotnic, niti inventarnih zapiskov. O upravi demobiiizacijskcga ma-terijala, ki je prišla v vojaške roke, je škoda izgubljati vsako besedo in tudi ni naš namen. Vidimo, kuko dnevno propadajo miljonske vrednosti na dirkališču, za topničarsko delavnico, za tren-sko delavnico in za kolodvorom v Zeleni jami, ne da bi se kdo brigal zanje. Tudi to stanje se mora likvidirati in vojaški erar mora prevzeti za ta materija! tudi obračunske obveznosli. In v tem bo sigurno dovolj kritja za likvidacijo že priznanih terjatev.
Konečno, kot tretji argument navajamo dejstvo, *da je vojaška inten-d a n c a pod narodno ii. deželno vlado do konca aprila 1919 izplačevala in likvidirala iz denarnih zalog, ki jih je irsiela deloma s fronte, deloma iz drugih dohodkov, častnikom, ujetnikom in drugim osebam ria zaostalih pristojbinah in drugih terjatvah nad 100 miljonov kron. Pozneje se je to izplačevanje naenkrat iz Beograda ustavilo in inten-dance bivše narodne vlade so šle v likvidacijo. Tu je dana brez dvoma precedenca, zato bo treba zahtevati revizijo vseh teh računskih zaključkov. Nikakor ne gre, da se je tu ustavila likvidacija na pol pota in da so nekateri izplačani, drugi pa ne.
Medtem se je na Dunaju izplačevalo na račun upnikom po odloku li-kvidujočega vojnega ministrstva oddelek 15/B štev. 200 do sporazuma z narodnimi vladami za vse pokrajine bivše Uislajtanije v siedečem obsegu:
1. Male pojedine terjatve manjših potrebnih tvrdk do 5000 kron po vrsti zaznamovanja in v razmerju denarnih sredstev, ki jih je dajalo vojno ministrstvo na razpolago, brez posebnega nakazila.
2. izplačila delavskih mezd in gaž tedensko ali mesečno na račun v maksimalnem znesku dvotedenske, oziroma dvomesečne po rebe.
3. V posebnih slučajih, ako tvrdke verodostojno dokažejo, da jim preti radi zadrževanja izplačila erarnih terjatev konkurz, se sme dovoliti izplačilo večjih zneskov na račun. Zadevne prošnje je bilo vlagati pri 15/B oddelku likvidujočega vojn. ministrstva.
Tako je bila do konca septembra leta 1919, dokler je vladala med našo in avstrijsko krono pariteta, dana možnost pomagati vsaj v nujnih slučajih,. Ugotavljamo k temu le, da bi se bilo lahko z Avstrijo ob priliki prve kompenzacijske pogodbe marca 1919 dosegel začasen sporazum in bi bili naši ljudje prišli k svojemu denarju. Toda Belgrad je proklel avstrijsko krono in ž njo vse niene posestnike. Deklariral jo je za nezdravo valuto, govoril o inflaciji in ni hotel, da bi bili dobili naši trgovci izplačane terjatve, v avstrijski kroni, za katero bi bili lahko nakupili / Avstriji blago in ga uvažali k nam. Avstrija je medtem izplačevala cele mi-ljarde kron terjatev, ko smo bili mi obsojeni mirno gledati in čakati na naših borih 250 miljonov, ki bi na naši valuti pač ne bili ničesar spremenili.
Urad komisije je pustil, da je prišla cela akcija na mrtvo točko in minilo je Veto 1919 in tudi 1920, ne da bi se bila cela zadeva premaknila tudi le en korak naprej. O posvetovanjih z avstrijskimi delegati se komisiji sploh ni poročalo, tako da je cela komisija postala iluzorna, brezpomembna.
Politični krogi pa tudi niso smatrali za oporturto, da se eksponirajo za to akcijo. Vendar je po našem mnenju temu kriva nezadostna informiranost, ker niso vedeli, da to zadene drobne firme, male obrtnike in ljudi v mnogo večjem obsegu kot velike in da ni iz političnih razlogov praktično pustiti jih v nezadovoljstvu in jih s tem obrniti proti sebi.
Iz psihološkega momenta ni priporočljivo, da naša država še naprej skuša otresti se dolžnosti, da prev2a.ne ta bremena, ker je javen kredit dosedaj itak dovolj trpel jn bi to zelo slabo vplivalo na bodoče notranje posojilo.
Zato zahtevamo, da se skliče komisija za terjatve proti bivšemu erariu k ?asedanju in se organizira takoj nujna pomoč za likvidacijo terjaiav v predlaganem smislu, ker se z izplačili ne sme več odlašati.
Proračun državnih izdatkov za Slovenijo 1920-21.
(Konec.)
Izdatki za vojaštvo se delijo ni: častniške plače 25 mil., vojaštvo in podčastniki 181/*, selitve 12 miljonov, dodatki za staro Srbijo 5 mil., vojaški transporti 12 mil., vojaška sanitetna služba 47 miljonov dinarjev. Izdatki za prehrano vojaštva 250 miljonov. Za steljo in krmo konj 49 milj., za Service 16 mil. Investicije za nabavo najnujnejše opreme (odge, postelj, obleke znašajo 200 miljonov, za opremo vojaških delavnic 13 mil., za nabavo surovin zanje 50 miljonov, za artilerijske obrate 331/:), za tehnično opremo 36 miljonov in za poravnavo starih dolgov 22 6 mil. din. Želeli bi, da se dobave izvršijo doma in z domačimi surovinami in delavstvom. Vendar prvi	poskus	sporazuma	z domačim podjetji	je padel v	vodo, ker zakon
o državnem računovodstvu predpisuje preveč netrgovske pogoje glede kavcij, izplačil, dobavnega roka itd! za dobavitelje. Ta	zakon	bi	bilo v	interesu
države treba modernizirati, ker direktno onemogočuje reelne dobave.
Kakor	vidimo	|e	skoro	polovica
vojnega proračuna namenjena /a investicije, za nabavo obleke in opreme, ker je bila naša vojsko brez vsakih zalog in ni na našem ozemlju tudi bilo nobenih vojnih industrij ter skladišč.
Zato pribijamo še enkrat, da je ogromna škoda, da se nismo udeležili razdelitve aktiv bivše monarhije, namreč stvarne demobilizacije okrog Dunaja grupiranih ogromnih vojnih in orožarskih industrij. Čehi in Poijaki so v stotinah vagonov odnesli bogate zaklade iz teh podjetij in skladišč, mi smo izšli pa praznih rok. Treba bi bilo sedaj vsaj staviti med naturalne zahteve odškod-nlve, ki jo imata Avstrija in Madžarska plačati, tudi to opremo in to tem bolj, ker je Avstrija demilitarizirana.
V proračunu minister st v a za prehrano je predvidenih za prehrano pasivnih krajeve 20 mil. din., za avtomobile v Črni gori 1 mil. din., prevozni stroški državnih naročil 2,345 000 din. Pripomniti moramo, da se Slovenija po nazorih tega ministrstva ne šteje med pasivne kraje, dasi ne pridela dovoljno prehrane. Kredit za pasivne kraje je namenjen za dele stare Srbije, za Črno goro in Hercegovino, Dalmacijo in Liko. Pri agrarni reformi je namenjenih 20 miljonov dinarjev za kolonizacijo južnih krajev in 20 miljonov dinarjev pa za izplačila začasne rente na račun odškodnine lastnikov.
Celoten državen proračun ima pri 4 miljardah dinarjev izdatkov 110 mil. deficita, torej 2 */2°/o kar je z o žirom na ogromne in težke naloge državnega proračuna minimalno.
Situacija bi ne bila kritična, ako bi ne bila vlada za leto 1919/20 zapustila primanjkljaja, ki se ceni m 2 miljardi. Državni računski kontrolni aparat je z računi precej v zastanku in ni še mogel predložiti računskega sklepa za prvo leto, dasi se že sestavlja nov proračun 1921/22 Vendar moramo ugotoviti, da se je te dve leti v naši državi nakupilo rnnogo inventarja, popravilo vse srbske železnice, obnovilo življenje v Srbiji v mnogem oziru popolnoma na mirodobni niveau, razdelilo med ljudstvo v Srbiji v naravi ir, v denarju stomiljo.iske svote na račun obnove in to, deloma iz najetih predujmov v Ameriki, deloma pa iz dohodkov prečanskih pokrajin.
V novih pokrajinah, posc-bno v Sloveniji smo za dobo dveh kratkih let dobili univerzo, tehniko, trgovsko akademijo, dve gledališči, konzervatorij, nov čekovni urad, poštno ravnateljstvo, višje sodišče, - sedem poverjeništev z velikimi uradniškimi aparati, višji šolski svet, tehnično srednjo šolo, z eno besedo celo vrsto kulturnih institucij in gospodarskih naprav, ki slanejo velike svote. Posebno težko je, ker so novi uradi prišli brez vsake opreme in -so bili baš materijalni stroški za nabavo pohištva
in oprave največji. Te izdatke pa je smatrati za plodonosne investicije trajne vrednosti in je tem bolje, ako jih moremo kriti potom rednega proračuna in ni zato potrebnih posebnih kreditnih operacij.
Ako odštejemo izredne stroške za investicije, namreč izdstke za opremo vojaštva, delavnic, invrntarja uradov in zavodov, dalje ako odšteiemo invalidne podpore, ki bi se imele kriti pravzaprav iz vojne odškodnine, ako odštejemo stroške za kolonizacijo, za zemljiške rente agrarne reforme in za prehrano pasivnih krajev, kar so vse izredni izdatki, ki bi se imeli kriti deloma po tom posojil, deloma z pomožnimi akcijami železniških stavb in drugih javnih del, bi bil naš proračun eminentno akt;ven. Moramo reči, da omenjene pozicije ne spadajo v tej obliki v redni proračun.
Kakor je znano Srbija še ni dobila vojne odškodnine, pa tudi šc nima obračuna z avstro-ogrsko monarhijo, od katere je prevzela v železnicah, stavbah , gozdovju, cestah in državnih podjetjih ter javnih posojilih v novjh pokrajinah vrsto aktiv in pasiv. To so danes odprta vprašanja, ki bodo v bodočih proračunih prišla na tapeto. Tudi Še ni v tem proračunu izkazan vojni dolg Srbije pri antanti, ki znaša nad 3 milijarde frankov, katerega dosedaj sploh ne obrestujemo
Zato menimo, da ako se Srbiji sploh posreči dobiti kako vojno odškodnino, to ne bo krilo dolgov, ki jih je napravila med vojno in obveznosti, ki so v zvezi z likvidacijo vojne Po dosedanjem razvoju odškodninskih zadev soditi, bi morali biti naivni fatalisti, da bi se udaii sanjam, da bomo krili ne samo te obveznosti z vojno odškodnino, marveč bomo ž njo še vstvarili velike industrije.
Te obširne številke državnega proračuna smo smatrali za potrebne, da jih podamo našim čitateljem iz dveh vzrokov. Predvsem, ker dnevni političen tisk o tem bistvenem in najvažnejšem vsakoletnem vpraša n ju skoraj molči in ni podal zadoslnega pregleda , da bi si posameznik mogel vstvariti približno sliko o državnem gospodarstvu, o davčnih dohodkih in o stroških javne uprave ter rentabilnosti državnih podjetij. Prepričani smo, da bi javna sodba o različnih političnih vprašanjih, bila na porllagi proračunskih številk drugačna, kot smo jo imeli dosedaj mnogokrat priliko slišati.
Podali smo pregkd ie z ozirom na specijalne izdatke za Slovenijo. V bodočih člankih bomo primerjali račune posameznih pokrajin medseboj. Speci-jelno za Slovenijo pripominjamo, da izkazuje proračun hypertrofijo uradništva v skoro vseh strokah in da so izdatki za osebe, ki čakajo l** še na novo pragmatiko, ki so pa za državni aparat le breme, zeio velike. Dobro bi bilo, da se najde formula, da se državni aparat razbremeni in da pridejo resnični, mladi delavci do veljave. V splošnem proračunu, posebno vojaškem znašajo izdatki za selitve 48 miljonov kron. Vse službene novine so polne premestitev in znani so nam slučaji, da stane selitev iz Skoplja v Ljubljano po sedanjih pristojbinah 60 do 80.000 kron. Tu bi bila večja štednja na mestu. Enako pri vojaških transportih. Tako na primer se iz Štajerske prevaža stare barake v Skoplje, medtem ko tovornina znaša več kot vrednost barak. Tudi tu b' bilo treba efektivne in komercijelt\c kontrole.
O	pasivnosti vojaških delavnic pri nas nam ni treba posebej pisati, ker je to iz dnevnega časopisja dovolj znano.
Medtem pa pogrešamo kreditov /.a produktivne investicije posebno glede telefonskih naprav, brzojavnih vodov, za obnovo železniškega parka in za obnovitev voznopoštnih zvez. Tudi v stavbeni akciji noče država prednjačiti, da bi gradila za svoje urade, ki zavzemajo mnogo privatnih stanovanj, erama poslopja.
Veliko vlogo igrajo draginjske doklade javnih nameščencev; za Slovenijo znašajo V8 celega proračuna. Vendar ni pričakovati zmanjšanja teh izdatkov, nasprotno se bodo povečali, kakor se bodo posamezne skupine uradništva izjednačile z dinarskimi plačami.
Z izkrenim zadovoljstvom pozdravljamo korak novega finančnega min>s*ra, da je imenoval za finančna vprašanja
sosvet, v katerega sta imerovana Slovenijo D. Hribar in l. Mohorič. Upamo, da bodeta imenovana čiana zastopsia naše intciese tudi v budgeUrnlii zadevah. Mi vsi želimo, da proraču.; i,s bodi tajno ,ti, naj vsakdo ve ;n se zaveda, zakaj plača in odkod ter v kaki obliki prejema. V tem vidimo .kijuč vzajemnega dela in gospodarskega ujeditijenju.
Kurz in bilanca.
Sedaj, ko bodo razna bančna, industrijska in druga podjetja izdajala svoje bilance, je umestno, da seznanimo javnost z načeli, po katerih se cenijo za bilanco vrednostni papirji, posebno delnice. Poznavanje teh načel je potrebno, ko moramo skrbeti za lastno narodno gospodarstvo in financirati lastna industrijska in druga delniška podjetja.
Vrednost delnice je mnogokrat le mišljena in odvisna od vrste delnice, trga in prometa, zato za delnice ne veljajo nazori o kupu in ceni. Jako težko je dognati bistvo delnice in se to niti zakonodajalcu ni posrečilo. Ce si ogledamo določbe zakona glede vrednostnih papirjev v raznik državah, vidimo, da je bil najbolj natančen nemški zakonodaialec. § 2G1 nemškega trgovskega zakona določu, da se morajo vrednostni papirji iu blago, ki ima borzno ali tržno ceno, postaviti v inventuro po borzni ali tržni ceni na dan inventure, če ta cena ni višja od nabavne cene, sicer po ti ceni. Ta določba ni vzorec jasnosti, je pa vsekakor boljša, kot pa č’en 31. avstr. Irg. zakona, ki določa, da se morajo vsi premoženjski deli inventarizirati po vrednosti, katera jim gre na dan inventure. § 23. avstrijskega zakona o dr. z o. z. ima določbo enako § 2G1. n. trg. z. Natančnejša glede vrednostnih papirjev j» določba avstr, regulativa za zavarovalnice. § 33. točka 4. tega regulitava določa, da se vrednostni papirji postavijo v bilanco po kurzu na koncu poslovnega leta. Kakor borno videli pozneje, ta določba odpira vrata različnim spletkam. Zato je ravnotako napačna določba v srbskem zakonu o akcionarskim društvima, ki v čl. 71. točka 2. določa: Partije od vrednosti stavljače se po kurzu poslednjog dana poslovne godine.
Najboljše je tedaj razumel bistvo delnice nemški zakonodajalec. Ta j« imel vsaj zavest, da ima opravka e papirjem, kojega vrednost jako naglo in znatno izpreminjajo nepreračunljivi vplivi. Te zavesti ni imel ne avstr, in ne srbski zakonodajalec. Zadnji je najbrže kar prepisal avstr, določbo. Omenjam, da je bil pri nas za bilanci-ranje v rabi nemški predpis in običaj in so tega tudi strokovnjaki knjigovodstva (Reisch-Kreibig, Seidler in drugi) priporočali kot najbolj pravilnega. Zato se v bilanco, ki se naredi n. pr. 31. decembra, postavijo vrednostni papirji in blago s kurzno ali tržno ceno, če je ta enaka ali nižja od nabavne cene, sicer pa po ti ceni. Na ta način se ne izkazuje dobiček, kateri se v resnici ni zaslužil. Bilančni dobiček je namreč preostanek, ki se dobi po odbitku pasivnega premoženja (dolgov) od aktivnega premoženja (imovineV Ce bi vrednostni papirji bili v inventuri in bilanci po višjem kurzu kot je nabavna ceri a, tedaj bi bilanca izkazovala večji dobiček. Ako imajo delnice ali vrednostni papirji znatno višji kurz od nabavne cene, tedaj nastane tiha rezerva, ki poveča notranjo vrednost družbe. — Vkljub tem previdnostim je pa bilančni kurz vendarle mišljene vrednosti. Če smatramo Dilanco za hipno sliko, katera kaže premoženjski položaj družbe na dan sestave bilance, tedaj nima posebnega pomena razlikovanje med knjižnim kurzom, nabavno ceno in dnevnim kurzom. Ako velja bilanca le za 31. decem. tedaj je vseeno, po kakšnem kurzu se prodajo papirji
2.	januarja. Za delničarja so kurzi itak le bolj zgodovinskega pomena, ker navadno dobi-bilanco v roke precej pozneje. Ni pa umestno, da bi bilanca veljala le za en dan, saj družbe sestavljajo bilanco le enkrat na leto, zato bi morala bilanca veljati do nove bilance. Bilanca je velikega
pomena za vse družbine razglase in pošlo, zato sega vpliv bilance jako
daleč.	,
Še le tedaj, ko se je> dognal dobiček, se sestavi bilanca, ki pokaže možnost in obseg razdelitve. Merodajna je razdelitev dobička, zato moremo govoriti o razdelitveni bilanci, čeravno tu pa tam pri kaki družbi ni kaj deliti. Večkrat se najprej določi dividenda in potem še le sestavi bilanca. Zakonodajalec o tem dunovitem sestavljanju bilance seveda ne ve ničesar, vse to je tajnost tistih, ki s estavljajo take bilance.
Bilanca mora biti zanesljiva slika položaja podjetja. To velja posebno ia bilance denarnih zavodov, ki imajo navadno veliko zalogo vrednostnih papirjev.
Lahko opažamo, da proti koncu leta, ko se navadno sestavljajo bilance, vrednostni papirji pridobivajo na kurzu ali se vsaj drže. Poučeni krogi govorijo, da banke skrbe za »poštene« bilančne kurze. Nemški zakonodajalec je hotel preprečiti te »poštene« kurze, avstrijski in srbski zakonodajalec pa jim vrata naravnost odpirata. Z raznimi vplivi skušajo prizadeti zavodi dvigniti kurz nad nominalo, če je zlezel pod to, ali pa ga zvišajo nad nominalo in potem v bilanci postavijo zraven nabavne (nominalne) vrednosti ali cene v oklepaju še dnevni kurz. Manj izvežban presojevalec potem vidi le ugodnejši dnevni kurz, ker mu je ta ljubši.
Ako je vrednostni papir jako razširjen, tedaj nanj banke težje vplivajo; jako lahek je pa vpliv, če je papir malo razširjen. Na kurze vrednostnih papirjev jako močno vpliva razvoj in položaj narodnega gospouarstva. Tega vpliva banke ne morejo izpremi-njati, kar lahko opažamo pri vseh naših vrednostnih papirjih.
Pri papirjih, ki nimajo uradnega kurza, to je, ne notirajo na borzi, odpade razlika med bilančnim in nabavnim kurzom.
Marsikatero težavo In nepravilnost ima na vesti poljubnost, s katero se lahko določa emisijski kurz novim delnicam. Zakon določa, da se delnice ne smejo izdajati pod pari, ne določa pa meje navzgor. Ta pomanjKljivost se je izkoriščala posebno sedaj po vojni, ko je javnost bežala pred papirnatim denarjem in kupovala vrednostne papirje, posebno delnice. To hlastanje po delnicah je dvignilo kurze in sedaj je že marsikdo izgubil naravnost ogromne odstotke, ker je ve-večina papirjev znatno padla. Občin-«tvo se jako lahko zavaja z emisijskimi kurzi posebno pri popolnoma novih papirjih. Sicer pa občinstvo samo podpira taka stremljenja ker misli, da delnica ni dosti vredna, če nima primernega dodatka k nominalni vrednosti.
Dividendna politika večkrat skrbi za primeren kurz starim delnicam, da se ložje izdajo nove po višjem kurzu in ne obreže.
Potreba novih obrtov.
(Nadaljevanje.)
Na tekstilna podjetja, se naslanja cela vrsta obrtov, strojno in ročno vezenje in pletenje na platnu, strojno izdelovanje nogavic., trikotažnega perila, vezenje na perilu, konfekcijoniranje tulovih, etaminovih, plišovih m platnenih zaves, všivanje čipk, vezenine z zlatom, s koralami, modne ver.emne, tamburiranje, belenje moiriranje, barvanje, tiskanje in apreti-ranje svilenega, bombaževega in volnenega blaga.
Izdelovanje odej (prešitih), žimnic in druge posteljne opreme, je precej razvito, tudi tapetnuška in dekoraterska obrt je dobro zastopana. Želeti bi b'lo, da se v kakem pasivnem kratu vpelje obrt izdelovanja preprog kot domača industrija, kakor je v pirot-skem okrožju in v Sarajevu.
Obrt izdelovanja, Šivanja in kon-fekcijoniranja moškega in ženskega perila je sicer zastopana, toda 'mora še mnogo napredovati, da bo v okusu in obliki zmožna konkurirati Češkim in posebno pa dunajskim izdelkom. Tudi je bilo premalo interesa pri naših konfekcijonarjih dostdaj za vojaške
in druge javne dobave, kjer bi bili lahko velike množine prodali. Glavne stroke te obrti bi bile izdelo .-arije otročjega, posteljnega perila, srajc, predpasnikov, spodnjih kril, ienitvanjske opreme, vojaškega perila in izdelovanje ovratnikov.
Medtem ko je konfekcija za gospode dobro zastopana, je damska še precej zaostala ir se mera okusnejše stvar/ naročati povečini z Dunaja. !u bodi omenjeno izdelovanje plisiranih oblek, izdelovanje modnih biuz in konfekcija ženskih oblek. Tudi č e v lj a rs ka obr t mora v m'ogetn o?.iru zelo napredovati, da se bo otresla odvisnosti od inozemstva.
Krznarska obrt je popolnoma nerazvita. Kljub ogromnim množinam surovin nimamo v tuzemstvu nobenega podjetja za dimljenje, barvanje, striženje in apretiranje kožuhovine, izdelovanje surovih kož in konfekcijoniranje kožuhov. Ogromne zaloge lis c, krtov, zajcev, kun itd. nas direktno silijo, da se v tej stroki nekaj ustanovi. Podjetje bi imelo ogromno bodočnost, ker bode kožuhovina v novi carinski tarifi zaščitena z v:soko uvozno carino
Obrt izdelovanja umetnih cvetlic in okrasnih peres je zaščitena z direkino pohibitivno carino. Konzum teh predmetov je za pogrebe, ženito-vanja, za modistinje in za sobno okrasje itd. precejšen in bo treba v doglednem času lotiti se izdelova ja cvetličnih peres, nagrobnih vencev, umetnega
I	stja in papirnih cvetlic, dalje barvanja navadnega perutninskega perji?., čiščenja pripreme perja in izdelovanja umetne*:* okrasnega, perja.
Od vlasuljarske obrti je nezadostno damskih česalrtih zavodov, zavodov za ms ni kuro in izdelovalcev lasulj, barvarna in čiščenja odpadkov od ks.
Za izdelovanje papir j s nam predvsem manjka podjetja za izdeloanjc celuloze, dalje še nekoliko podjetij za izddavo in beljenje lesovine, za brušenje lesa in izdelovanje slamovinc.
Izdelovanje lepenke se mora mi-širiti tudi na izdelavo sive in usnjene lepenke. Papirna industrija se mora zboljšati v kvaliteti rotacijskega papirj?., dalje razšir.t. za izdelovanje cigaretnega, gaze, platnenega papirja, pisemskega svilenega in risalnega papirja vseh oarv in kvalitet; dalje pestrega, albuminskega kromovega, kopijskega, papirnih t*pet, fotografičnega in pergamentnega papirja. Kartonažna obrt dobro napreduje in bo v kratkem izpopolnjena.
Velik® razvojno možnost ima papirna konfekcij«, ki obsega izdelovanje papirnih . črk, papirnih senčnikov za svetilke, papirnih vreč, Ism-pijonov, igrač, papirnih čipk, znamk, vignet žalnih mbov, papirnih modelov in adjustiranje cigaretnega papirja.
Knjigo v eška o b r t se polagoma izpopolnjuje z izdelovanjem albumov, etuijev, blokov, zapisnikov in šolikih zvezkov. Nova carina bo rastrranje in druga knjigoveška dda prav posebno pospeševala ln ščitila. Papirna galanterija, luksuzna kartonaža, umetno obrtni izdelki iz papirmachč različnih vrst je dosedaj pri nas izključno uvozni predmet, ker v tuzemstvu ni zastopana.
Pri živilnih ob rt ih je omeniti v glavnem sledeče:
Mlinarska podjetja, ki ne ležijo ob glavni železniški progi, nimajo razvoja in bodočnosti in bodo ostala le k-rajevnega pomena. Vebkim trgovskim mlinom pa je treba tudi tarifarno pomagati, da se neugodnost njihovega g°ografičnega položaja paralizira. Luksuzno pekarstvo in testenine so dovoljno zastopane.
Izdelovanje šk r o b a, dekstrina, sirupa, sadnega sladkorja, krompirjeve moke, sago iri lapioka je nerazvito, toda upati je, da se bode v kratkem tudi za to stroko osnovalo večie podjetje.	1
V	izdelovanju kanditov in bonbonov smo šele na začetku razvoja. Važna in potrebna bi bila podjetja za izdelovanje čokolade irj kakao, ki -se v Jugoslaviji v veliki množini konzumira.
(Dalje prihodnjič.)
Trgovci! Razširjajte in berite »»Trgovski List J“
Dopisi.
Zakaj primanjkuje sladkorja v Jugoslaviji? V raznih časnikih sem čital poročilo, da šteje Jugoslavija osem tovaren z^ izdelovanje sladkorja, da so od teh nekatere popolnoma urejene za izdelovanje sladkorja. Na drugi strani pa se poroča o pomanjkanju sladkorja v Jugoslaviji, o težkocah s katerimi se ima naš trgovec boriti, ako si hoče nebaviti sladkor za svoje odjemalce. Pomanjkanje poznamo in čutimo vsi kon iume.nti tako, kakor čutimo pretirane cene tega, za vsakdanje življenje potrebnega predmeta. Lajik tedaj ne more razumeti, zakaj trgovina in industrija ne skrbi za to, da bi se prideloval sladkor tudi v naši državi, da beračimo za sladkor v čehoslovaški republiki in plačujemo horendne cene, da kupujemo sladkor v Italiji, katera nas na vse strani tlači in izkorišča. Preden so nastale fabrike za izdelovanje sladkorja so ustanovniki tovaren gotovo prevdarili, če so dani vsi pogoji za uspešno delovanje tovarne, če se bode pridelalo in dobilo dovolj sladkorne pese za izdelovanje sladkorja v bližini tovarne. Kapitalist, posameznik, kakor delniška družba, ki je postavila tovarno za izdelovanje sladkorja, je prevdarila vse okolščine, je morala vedeti, ali dobi za tovarno sladkorno peso, kje jo dobi, po kaki ceni jo more dobiti. Tovarne za sladkor nihče ni stavil za kratek čas, za to, da bi zabil kapital, ampak za to, da dobro naloži kapital v zdravem podjetjuI V bližini nekaterih tovaren, če že ne v bližini vseh, se mora najti in dobiti obdelovana zemlja, pripravna za kulturo sladkorne pese. Taka polja bi se morala pridobiti. Našla bi se pri tem in onem veleposestvu in bi se s tem zabrariilo, da se taka dragocena polja po agrarni reformi ne spremenijo v pašnike govedi, ovcam, ali celo svinjam! Namesto nekaj vagonov koruze bi se moglo pridelati nenaj vagonov sladkorne pese na onem samen posestvu. Ostalo pa bi še dovolj njiv za koruzo, pšenico itd. Pri dosedanjem gospodarstvu smo stradali sladkor, naše tovarne počivajo, investiran kapital se ne obrestuje, mi pa plačujemo oderuške cene inozemstvu za sladkor I Ali je to pametno gospodarstvo? Aii si ne vemo pomagati, ali smo brez vsake energije? Bi šlo, ko bi se le enkrat poprijeli 1
Izvoz in uvoz.
Iztok hrastovih dog v Oeliosievaik*.
Cehoslovaške tvrdk« iščejo vočjo količine hrastovih dog za Ceboslovaško.
Izvoz žita iz Bulgarijo. Glasom obvestila bulgarskega poslaništva v Beogradu ima bulgarsko udruženje za izvoz žita naprodaj sledeče količine: Na donavskih pristaniščih od žetve leta 1919 prosa 2000 ton, ječmena ‘2600 ton, ovsa 340 ton, rži 730 ton in v pristaniščih v Varni in Burgasu od žetve iz leta 1920 pšenice 5000 ton, ječmena 1000 ton, rži 1000 ton, graha 200 ton, fižola 1500 ton.
Izvoz sladkorja iz Čehoslovaške. Statistični podatki o izvozu v prvih treh mesecih letošnje kampanje t. j. v oktobru, novembru in decembru preteklega leta prikazujejo zelo neugodno dejstvo, da se je izvozih samo 298.260 q sladkorja proti 1,067.070 q isti dobi leta 1919. Prvo četrtletje tekoče kampanje zaključuje s padcem */* milijona. Prilike kažejo, da je računati z nadaljnim padanjem izvoza, ker so sklepi z ino-strar.skimi trgovci v zadnjem času zelo neznatni. Na-posamezne države odpadejo za prvo četrtletje sledeče količine.
leta 1920 leta 1910
na	Avstrijo .	40.780	q	254.000
»	Nemčijo .	. 38 050	»	258.930
»	Poljsko	. 15 200	»	42.170
»	Ogrsko	6 990	»	9.350
»	Francijo .			»	157.1 >0
	Anglijo			»	90 370
»	Švico . .	. 138.190	»	3.520
	Jugoslavije	. 11340	»	52:060
»	Rumunije .	. 41.230		12.070
	Bolgarijo .	—	»	61.670
»	Italijo . .	6 930	»	7.470
»	Dansko .		»	230
»	Norveško	_	»	117 540
»	Albanijo	—	»	270
Dne 22. februarja 1921 se je podpisala pogodba med Čehoslavaško in Avstrijo radi dobave sladkorja. Ueho-slovaška bo dobavil* Avstriji 210.600 oj
sladkorja in sicer 60.000 v mesecu februarju a č K 12 kg, ostalih 150.000 pa se dobavi kasneje po ceni č K 13 za kilogram.
narodno gospodarske zadevo.
Trgovina.
Tovarna zdravilnih rastlin. Neka inozemska tvrdka se zanima za naš lipov cvet, lo-vorjevo perje in encijanove korenine. Trgovska in obrtnisita zbornica v Sarajevu vabi vse nakupovalce in zbiratelje teh rastlin, da ji naznanijo svoj naslov, da bo mogla obvestiti inozemskega interesenta v ta namen, da bo ž njim stopil v neposredni stik.
Jugoslovcuska banka je otvorila agencijo v New-Yorku. Jugoslavcnska banica d. d. v Osijeku je osnovala svojo agenturo v New-Yorku pod naslovom: »Jugoslavenska banka Agency Nevv-York«. Njeno vodstvo je poverjeno g. Lotharu vitezu Berksu. Agentura se nahaja v New-Yorku, Broadway 192. Naši izvozniki se bodo mogli posluževati pri svojih kupčijah z Zjedinjenimi državami te bnuke.
Mednarodni kongres trgovskih zbornic r Londonu. Zveza mednarodne »Trgovske zbornice« v Parizu se bavi z pripravami za mednarodni kongres Trgovskih zbornic, ki bi se priredil v Londonu med 27. in 30. junijem t. 1. Na dnevni red pridejo razna mednarodna vprašanja, kakor reorganizacija financ, prometa, reguliranje produkcije, trgovski krediti, vprašanje carinskih sistemov in mednarodnih sejmov.
Trgovina s sladkorjem. Cehoslova-ški urad za promet z inozemstvom je znižal cono ind. sladkorju od č. k. 1500 na č. k. 1000. Cehoslovaška slaoKoma centrala je sklenila z avstrijsko centralo prodajo 210.000 q sladkorja po č. K lil, oziroma za poznejši rok, po č. K IS kg. Večji del te količine je sladkor v koo-kah, manjši del pa kristal. Avstrija je za 1. 1921 s sladkorjem preskrbljena.
Industrija.
Anglo-Jugosloranska petrolejska delniška družba v Zagrebu je osnovana z delniško glavnico 30 milijonov kron, ki je razdeljena na 75.000 delnic po -*o0 kron. Delniška družba se bo bavila z prometom, kupovanjem in prodajo bitu-inena, zemeljskin plinov, nafte, mineralnega voaka, asfalta, petroleja, z izkoriščanjem bitumena, osnovala in gradila bo tovarne, katerim služi bitumen kot motorna sila ali kot materija! kurjavo ali, ki same kemičnim ali dra-gačnim potom pridelujejo bitumen
Tovarna stekla v Paračinn. >Bee« gradslta zadruga«, ki Je lastnica tovarne stekla, bo v kratkem končala vsa pripravljalna dela, tako da bo tovarna mogla pričeti z delom.
Podjetje Vilim Montag v Zagrebu je zgradilo v Gjurmancu poleg rvrapm* moderno žago, ki je že v obratu. Podjetje se bo sedaj glasilo: »Parna žaga in lesna industrija« Vilim Montag.
Izdelovanje rumene in bole slamnate celuloze iz slame in podobne surovine brez razjcdljivega natrona. Neka tvrdka poroča sledeče: Nekemu izumitelju se je posrečilo iz slame in podobnm surovin brez razjedljivega natrona izdelati belo in rumeno slamnato celulozo, ki nadkriljuje vse podobne stare in drage načine rzdelovanja. Kar je pe starem načinu povsem nemogoče, je po novem »Leyst« načinu lahko mogoče in hitro izvršeno, namreč, da se iz rumene slamnate celuloze izdelujejo vezi za knjige, šklopnice za cigarete, za ■mod-ke, za tobak, za čokolado, za sladkor, za slaščice, za kavo, za sladin in dr. Na ta način je mogoče slamo, ki se je morala vporabljati za manj vredne namene, vporabljati za važnejše stroke, ne da bi bilo za to treba dragocenin naprav. Deželi ne bo treba, kakor doslej ogromnih množin papirja uvažati, marveč ji je omogočeno po novem »Leyst« postopku z malimi sredstvi ustanovljati industrije za izdelovanje dragocene slamnate celuloze in obstoječim tovarnam se pripomore do nepričakovanega napredka. Iz bele slamnate celuloze, ki se po »Leysk postopku brez razjedljivega natrona izdeluje, morejo obstoječe papirnice ob uporabi že obstoječih naprav izdelovati časopisni in pisalni papir brez lesnih pridodatkov. Spis o tem je v pisarni trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesente« »a vpoglod.
Obr«.
Tečaj za krojač v,Ljubi j:
. U(
... I ■■■
Pobi
--m
ZA poStieac'..a ' obrti b- - en v ljanl prikroji;«. lni tečaj z.\ kr’, regenti naj prijavijo ; so: <t neje dal ap.iia I.; pismeno • meno ris Urad za. pi,..->pt n jv Ljubljana, Dunajska ec .-
Organizacija vrta/ivj;:-;. - O ku s« bo osnovala zaim v:; v ki bo zas!op:da in Sč ■	■	ntr.o-	■
Vrt. ar Ch\woim;'je porvai •• * da se v svrho usumovitv:s cije takoj prijavijo
d;r-v!;a Bii poslov m »,>ro-«3Wt. GospodarskO-finančtti komite ministrov je odločil v soji dne 6. marca 1.921 i. -vprašanju, koko je j osiejpab z davkom im poslovili promet v stavkami .carinske tari
ezi % .novi
ni etri c
SCO.
■pv*.
SJc.:
KaiV
Sprejmauje 1, 2 In 10 K. n-.: :>£*n< Uradno s-:-	• i 2 :o
kronske liovčanict - ■;r::‘murni iigo .n veljavno ; »aniko zakonito plačilno -: td-stvo, zat ■ jih	vsak-ia	s. n je mati.
To objavljan;- rad: :-- ga kes -se post,
'me z m privatnim brmv,o . t»rt-jc .. ..ti te novca a'-ce.
Poriv v som denarnim zavodom. Uradni list št. BO z dno 28. marca t. 1. razglaša sledeče: Ministrstvo za trgovino in industrijo Je odločilo, da so ustanovi statistični/odsek pri' oddelku -:a k red iine zavode in zavarovanje, /.uradi : zbiranja podatkov za ta odra.k jo ministrstvo z odlokom z dne '25. januarja t. L, VI. št. 810, pozvalo, vse denarno /.uvode v naši kraljevini, naj takoj po izvršeno'.n i rednem občnem 'zboru ministrstvu vm trgovino in industrijo por-ijejo podal:«* iz bilance za leto .1920 po prdožeimim obrazcu. V rubriki 10. obrazca (ostala aktiva, odnosno pasiva) naj se vstavijo one važnejše postavke iz bilanc-.., ki niso- obsežene v rubrikah 1. - do 9. Ta od-' redba velja za vse bančne zavode, re-gulativne hranilnice in posojilnice na zadružni podstavi, ki se pozi vijejo, naj pošljejo točno izpolnjene obrazce v dveh enakih izvodih tukajšnjemu oddelku ministrstva. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, due 15. marca 1921. Dr. Marn s. r. Obrazec. Aktiva. 1. Gotovina: a) v blagajni, b) žiro-konto pri Narodni banki. 2. « i» nični portielj. S£ Posojila: a) na vrednostne papirje in, dragocenosti, b) na, drugo Ulago. 4. Hipotekarna posojila, F>.. Tekoči 'računi. 6. v rednosini papirji. !. Nepremičnine. 8. Inventar, 9. .Vrednosti rezervnega fonda. 10. Ostala aktiva. 11. Izguba. — Pasiva. 1. Vplačana glavnica. 2. Rezervni fond. 8. Ostale' rezerve. 4. Penzijski fond. 5. Hranilne vloge. 0. Tekoči računi. 7. Izdani a) zastavni listi, li) komunalne zadolžnice. 8. Keeskont. 9. Menični akcepti. 10. Ostala pasiva. 11. Cisti dobiček.
Carina«
-VPopravck k tarifi izvoznih carin. V izvozni tarifi z dne 19. februarja 1921, C. br. 9802, razglašeni v št. 47 »Službenih Nov in kraljevine Srb;. Hrvata i Slovenaca« t dne 2. marca 1921, sta se vrinili te-le napaki: B u k o v ž i r je pomotoma vpisan v točko 5. pod c) št. 84 izvozne tarife; treba ga je prečrtati. Odstavek c) točko 5. št. 8-1 se torej glasi pravilno: s trska, ločje, hrastov .žir«. V točki c) št. 61 izvozne tarife-jo'.pomotoma postavljeno imenovanje: . vsi drugi, razen kalcijevega aceton a<; ta odstavek se mora glasiti: >vši drugi, razen kalcijevega acetata-', lir. I. št. 30 z dne 23. marca t. 1.
Da se konstatirajo stroški, katere ima tovarna sladkorja na Cukarici in da se ustanovi čisti dobiček na sladko1; -ju, je odrejena posebna komisija; ki se že nekaj dni nahaja v navedeni tovarni, da po končanem delu predloži rezultat ministru za finance. Komisija jo sestavljena iz delegatov ministrstva za trgovino in ministrstva za finance.
Veliko carinsko skladišče v Osijek«. - Direkcija carin v Beogradu je dovolila, da se zgradi v Osijeku veliko carinsko skladišče. To. skladišče se bo- nahajalo v Donjem Gradu zraven prometnega skladišča. Obsegalo bo „. 50 normalnih agonov blaga.
szvozua .-arina za, hmelj v ČehoBio-vaški. Cehoslovaško ministrstvo za trgovino je sklenilo, da zniža izvozno carino na hmelj od.9 na 4 odstotke pod tem pogojem, da :-:e prodaja v psi v inozen -tilvii, . ■ drži!vali z boljšo vlluto v tuji. valuti, v državah a slabšo valuto pa v čeliošl. kvonab-
m po -aece; 1. da*
so v s lučaj ib, kjer ni pretipkana niliaka carina, no pobira davek na poslovni, promet; 2. da se v ostalih slučajih, 'da-, vek na ponovni promet zniža sorazmerno z novimi znižanimi cbrinskimi postavkami.
arodna prtflnetna .konŽer«Si<ea ' v ‘■Itro.d v Italiji. l->. aprila t. 1. »o bo vršila v Si rez; v ?lsi i i j > mednarodna prometna konioivnc-t, na kateri bo izdelan prav m ni k za reguliranje uporabe vagonov. Naša država bo poslala na. konferenco 2 delegata.
Spremetribe V pošmo-ccU premetu-.
Sl. aprilom stopi v \» ijmmom ena najvažnejših sprememb v či kovnem prometu in sicer naredba ministrstva o apremembi v plačilih v čekovni službi. Do sedaj so poštni uradi smeli sprejemati vplačila samo s položnicami nadrejenega čekovnega urada, ki je zelo ovi-i id o f - li. čekovni promet, od 1. aprila t. .!. naprej morajo sprejemati vsi poštni uradi, ki vršijo .svojo sluzoo, torej vsi pošini uradi v območju pošlo ih direkcij ^Ljubljana Zagreb, - Veleki Bečkerek *'(No\i Sad) in Sarajevo, vplačila s po-‘.lojnicami čekovnih uradov v ijju* n /iagi‘obu in poštne hranilnice \
■ •ajevii brez razlike. Ker pri ii
uvedbi ne nastanejo nobene spremembe v vi šil vi ^poštne čekovne služi)-.' pri poštnih uradih in ne pri zaračunavanju vlogov ua čekovnih računih lahko upamo. da se bo čekovni promet precej zvišat. Z ozirom ua splošno podad.cnjv iseka in papirja se bodo pobirale od 1. apnia t. i. v čekovnem prometu: 1. manipulacijska pristojbina od 20 vinarjev za vsako postavko v znesku do 20.000 iv. I t i zneskih čez 20.00:. K se pol ira ta pristojbina za vsakih začetih 20.000 K. 2. Provizija od polovice pro mi H-e brc/, obzira na višino dispozicije. 8. Pristojbina za vnovčenjc in pripis poštni:' na-
stavljanje poštnih pošiljk po selskera
pismonoši tako, da bosta prejemala kraja, Bukovica in Ševlje pošto vsak dan razen nedelj.
Povišanje poštne tarife. S i. apri-iorrt stojiijo in inedciarodni promet v veljavo sledeče poštne tarife: Pb-n.-a d- 20 gr.	1 dinar, za	vs?	1 'h^nssiednjih	20 gc.
pol	dinarj.? več,	za	dop • nice pol	dinar
j.-.',	?;■). dopisni, e z	odgovofoin 1	di:‘ar,
od	tisk>: i-: -e	bo	i.lačevaui za vsakih
20 gr, po 20 par.- Poštnina za poslovne papirje, kakor tud: za blagovne vzorce, bo zisašzla za vsakih 50 |r. po 20 par, za priporočene po2flj;»tve se doplača en dinar.
* Kme(i|siye>
Kultu.’'<< tobaka. •; obačni tov..rri v Ljubljani so pr-^cia iz okolišev z& sajenje tobaka ;;*ideče prijave: Kranjsko 14 sad a z 43.400 sadil: ni, Prek-murje 5 adivctv z 13,000 sadikami, Štajersko 498 sadivcev z 249.400 sadika,-s-i. Razmeroma največ prijav je dospelo iz okrajnih glavarstev Cel e (z 132 Sttdivci) in Ptuj (z 316 sadivci). Na Kranjskem pr:dejo -'poštev glavarstva Krško, NoVomesto, Črnomelj. V-ii prijavljene* za ajenje tobak - so že debili dnvo:;enje in p..-trebilo seme. Oni pri- • javljenci, katerim bi se iz kateregakoli
ka p; sev iubzka ne obnesel,-mora,o to pi.iv;časno javiti direkciji tobačne tovarne v Ljubljani, da jim da po možnosti sadik iz rezerv, katere si je za take slučaje preskrbela.
Na»iat,'ila	in o&ri«
r*isi«© zjfejsssffsil«© v g.|ut»ljčinl.
Ponudba umetnega meda. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da tvrdka Tovarna hranil /Sugosac v Benfešovu pri Pragi ponuja nekaj vagonov umetnega medu, z 80 oi^totki sladkobe {»od pogojem, da se blago plača pri Gospodar. U verni banki filijala Benešov pri Pragi v dinarih, ju-j goslovanskili kronah, ali akreditivom. Blago je plačati v naprej, a banka izvrši plačilo, ko se ji predlo?.- vozni list.
(št. 2072).
Kasneje došte ponudbe se ne bodo sprejemale. Pismene ponudbe je kol e kova ti z 10 din. 'Zapečatene kuverte je opremiti z napisom: Odelenje za mornarico v Zemunu. Kavcija za naše državljane je -10, za tujce 20 odstotkov. Zdražitelj plača vse postavne kolke, davke in pristojbine. Ponudbeni razpis in pogoji so na razpolago vsak dau ob uradnih urah v tehničnem odsek odjelenja za mornarico ministrstva vojne i mornarice v Zemunu, štev. 2581.)
Nabava koles. Min. za po^to in brz. razpisuje na 15. aprila oferluo licatacijo za nabavo 40 komadov koles-(velocipe-dov). Vsak udeležene« naj pripelje en vzorec. Kavcija za državljane 10 odstotkov. za tujce 20 odstotkov od- skupne vrednosti oferiranih koles. Ponudbe se bodo odprle 15. aprila ob 12. uri.
Nabava peronskih vozov. Min. za pošto in brzojav razpisuje na dan 14 aprila ofertno licitacijo za nabavo 25 peronskih' vozičkov pri Ekonomskem oddelku Min. za pošto in brzojav v Beogradu, Deligradska ulica št. 73. Pogoje se zamere zvedeti vsak dan pri navedenem Ekon. oddel. Ponudbe morajo biti kolekovane z 10 din. in predložene Ekon. odd. Miti. za pbšto in brzojav z navedbo: Ponuaoe za izdelek peronskih vozičkov. Kavcija: državljani 10, tujci 20 odstotkov. Rok za dobavo 45 dni.
Nabava steklenih posod za plemen te. Min. za pošto in brzojav razpisuje na dan 12. aprila ofertno licitacijo za nabavo ■ 20.000 steklem h' posod za elemente pri Ekon. odd. Min. za pošto in brzojav. Pogoji so v Ekon. odd. na razpolago vsak dan do 12. ure. Ponuuoe taksirat«}, zapečatene, z napisom: Ponudbe za dobavo 20.000 steklenih čaš za Kalov element navedenemu oud. Kok dobave 3 mesece. Kavcija 10 odstotkov.
Nabav« motornih čolnov. Pri Odde-
Ijeuju za mornarico Ministarstva za i Vojno in Mornarico v Zemunu se bo vršila 25. aprila ofertna licitacija za (> malih motornih čolnov, hitrosti 26 ksr. 3.2 do 3.8 tonaže za osebni promet
>r
.	...	.	, v, ■ • 'O potrebo hvdroavijatiKe, in drugih
Proda.,a motorna plugov m vlačil->g-ui0ruarskjh komand) /a 6 srednjih, ln-
Kaxnic po 20 vinarjev za komad. 4 s .	.1	a>v. Trgovsko ministrstvo v Beogradu*^ u'.osli 20 bm a B5 do 6 toHaže za 08eb)ii
'stflijofha Za 'frajrie	V.	Tr-v/n^nio trgovski in olirtnKki zboVnici ''■^.)|.0U|.1; t
Cena tiskovin se odreja s 1. tajiole; 1. Položnice 20 ."vina r jev. koouu,
2. C'olu v podro.ijn čekovnega urada v ;ek. leta v Pavlikem- (Bolgarsko) pro-Ljubljani in Sarajevu, kjer znaša kole-.'Izdaja motornih plugov in vlačilcev. —
kovina 16 vinarjev, -id vinarjev, in v'; tšt, 2667).
pedi.o.-ju Čekovnega urada v Z.-,;■ -: -..o •;	■ Semenj vzorcev v Baslu. Švicarski
jtjer znaša kolekovtoa 32 vinarji - 5vi ,, konzulat naznanja trgovski in obrtniški
*•, , raSpromet, 4 srednjih in 2 velika za pir~ .^ubijam, da se bo glasom poročila bol-gvoz ljudij kl blaga. v prvi vrsti se
garskega poslanistva vršila one 5. maja^*
zbpriiici. v Ljubljani, da.se bo od 16. do
vinarjev. Vsi e d tega znaša prodajna na čekovnega r,vezka po 50 li^-io ^ ^	aprila t. I. vršil v Baslu semenj vzor
ČekOvu-in u rad u v	'j!	.	. ev in.omenja, da bodo merodajne obla-
3. Seznam zn skupne čel. . . mali. i. ' ‘ti z ozirom na veliki gospodarski po-po 60 vin., (v snopičih po 25 konmdov ‘ men, ki ga ima ta semenj za Švico, sto-
15 krffn), veliki format po .v 1.20. 4. Seznam za položnice (ki se vplačajo polom čeka) mali format .20 vin., veliki format 30 vin. komad. 5. Ovitki 30 vinarjev komad (50. komadov 15 kron).
Pristojbine jsa vidiranje potiuh listov. Za vidiranje polnih listov tujih državljanov pobirajo naše policijske in politične oblasti sledeče pristojbine (na temelju reciprocitete): za državljane Zje-dinjeoih Držav 10 dolarjev (javni uradniki in častniki ne plačajo pristojbin). Belgije 10 frankov v zlatu ali 25 v srebru (po tečaju). Bolgarsko 40 dinarjev, Angleške in angleških kolonij 10 šilingov (v dinarjih po tečaju) za eno potovanje, iNemeije 15 dinarjev za eno pot, vizum velja en mesec, Ž5 dinarjev /a sem in tja, 20. dinar jev za eno potovanje po državi (velja en teden)j- 30 dmarjov za potovanje skozi državo eenr in Ija (vizum volja en teden),Grške 35 diitvt jev, Poljske 16 dinarjev, Avstrijo 30.013 diu., Madžarske 31 din., Švice 12 pess-tov po tečaju za one, ki imajo čez 10.000 pesetov letnega dohodka. 6 pesetov za osebe ž-manjšim dohodkom, iyalc intUt-strijajce in malo trgovce 3.60 pesetov za industrijske in trgovske pomočnike, 1.20 pest tov za sluge in delavce, Nizozemske 37.50 dinarjev, Ilunmnjske 20 d mar j v, Franclje. 10 francoskih frankov, Cehosln-vaške 30 dinarjev za osebo, ki potuje v trgovskih poslih, 1.0 za. druge, Norveške 10 norveških kron, Danske 7.50 danskih kron, za državljane drugih držav 1:0 frankov.
- Preureditev sm. j .e	pyi	pošt-
nem n rad:; Selca nad Škofjo Lok«; S L marcem 1921 se je preuredilo pri postnem uradu Sclca nad Škofjo Loko do-
jile vse mogoče v to svrho, da olajšajo iuozemcem poset tega semnja. Omenjeni konzulat bo dajal posetnikom poverila Jn znižanje taks. Prošnje za poset semnja in drage prošnje hoče takoj brez nadaljuih pomislekov reševati, ako stranka verodostojno dokaže, da hoče v ta namen potovati, (št. 2669).
 ......... .j---
Dobava, prodaja.
Prodaja čokolade. Na podstavi členov 128, 129 in 146 carinskega zakona in odločbe gospoda ministra za finance z dne 8. februarja 1921, C. br. 80.728, bo glavna ljubljanska carinarnica dne 18.-aprila 1921 ob devetih v prostorih svojega skladišča A na javni dražbi prodajala to-le tihotapsko blago: 30 kg čokolade v tablah, cenjene na 600 dinarjev.
Prodaja krave. Glavna ljubljanska carinarnica bo ua podstavi člena 146. carinskega zakona, dne 29. marca 1921. ob petnajstih (ob treh popoldne) pred carinskim oddelkom na Vrhniki prodajala kravo, cenjeno na (o00) petsto dinarjev. Licitanti morajo položiti kavcijo 10 odstotkov cenilne vrednosti. To se daje interesentom na znanje.
Nabava lij ton bencina. -Minister vojne in mornarice razpisuje na dan 11-apriia t. 1. oijertdno licitacijo .za nabavo 15 Ion benema. n Vslmalaa . specifična teža’toga bencina mora-biti. 0.720. Prvo pravico do ponudb imajo podaniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pismene ponudbe uv/ajo biti vloženo do 11. ure dopoludne gori navedenega dne pri določeni komisiji mi: nde.m.ike pisarne oddelenja za mornarico v Zemunu, la sprejema ponudbe in vrši licitacijo.
upoštevajo državljani. Kolek 10 dinarjev. Kavcija 10 odstotkov.
Razne licitacije. Dne. 18 aprila c bo vršila pri upravi vojne opreme v Beogradu ofertna licitacija za nabavo 20.000 parov btl.h pletenih rokavic po vzorca. Kavcija 10 odstotkov.
Dne 25. aprila sc bo vršila pismena ofertna licitacija pri upravi vojne opreme v Beogradu za nabavo 700.000 metruv amerikanskega platna za sl&mnice n 1,000.000 mettov amerfkanskega plati a. za posteljno perilo. Kavcija 10 odstotkov. Pogoji in vzorci so pri navedeni upravi na razpolago.
Dne 26. aprila se bo vršila pri ravnateljstvu državnih žeieznic v Beograda ofettna licitacija za nabavo 50 vagonov portland cementa. Pogoje se zamere zvedeti pri: Ekonomskem odjelenju železniške direkcije. Kavcija 26.000 din.
Dne 5. maja se bo vršila v kaznilnici v Skoplju ofertna licitacija za bavo 120.000 kg pšenične moke, 3000 kg svinjske masti, 3000 kg riž?, 5000 kg fižola. Kavcija 10 odstotkov.
Dne 6, maja bo prodajala uprava državne lastnine »Kosančič« pri Torži v Bar.ki potom ofertne licitacije 71.790 kg riža prve kvalitete, 1600 kg rumenega riža, 10.000 kg lomljenega riža. Vse je lastnega pritk-Ua. Kavcija 10 odstetko'.
Sšazno.
Statistika državnih gozdov. V ministrstvu šume in rude so izdelani podrobni statistični podatki o stanju in veličini naših državnih gozdov v. kraljevini. I\a podlagi teh podatkov se bodo v prihodnosti dajala dovoljenja za sekanje gozdov.
Nacionalizacija »Hcreeg-Bosne«. -.
zadnjih dneh se je izvedla nacijonalir.a-cija zavarovalnega zavoda Bosne in Het-regovine »Herceg-Bosna«, ki je bil doslej pretežno v rokah tujega kapitalu (madjarskega). Prad kratkem je prešla večina akcij v domače roke, tako da je sedaj ta zavod poslal prvi zavarovalni
aavod v Bosni in Hercegovini s pretežno udeležbo domačega kapitala. Da bo mogel krepkejše delovati, ima zavod namen v kratkem zvišati svoj akcijski kapital.
Srbsko-hrvatski in slovenski listi ▼ Ameriki. Ministrstvo trgovine in industrije je poslalo trgovski in obrtniški zbornici seznam srbsko-krvatskih in slovenskih časopisov, ki izhajajo v Ameriki. V naslednjem jih navajamo:
I. >Edinost<, 1849 W. 22 nd Str., Chicago, Ul-;
‘l. >Ameriška Domovina«, 6119 St. Clai-re Ave, Cleveland, O.;
3. ^las Naroda«, 82 Cortlaud Str., Newyork City;
4. »Amerikanski Slovenec«, 1006 N. Chicago Str., Joliet, UL;
5. »SJovenia«, 383 First Ave., Milwau-kee, Wis.;
fi. »Enakopravnost«, 6418 St. Claire Ave., Cleveland, O.;
7. »Hrvatski Glasnik«, 1012 Peralta Str.
Pittsburgh, Pa.;
S. iJugoslavenski Svijet«. 851, W. 52nd St..; Newyork City.;
C. >.Tugoslav Journal«, 201 North Spriug St., Los Angelos Cal.;.
10. >Hrvataska«, 313-6th Str. Calumet, Mich.;
II. >Srpski Glasnik«, 1084 Golden Ga-te Ave., San Frančiško Cal.; /
12. >Srpski Dnevnik«, 417 Lafayette St., Newyork City.;
13. > Amerikanski Srbobran«, Cornor >9th & Carson Sir., S. S. Pittsburgh, Pa.
14. >Srbobran«, 443 W. 22nd Str. New-yor.k City.;
15. >Ujedinjeno Srpstvo« i »Jugoslavija?, 318 Canal Str., Chicago, UL;
16. >Jugoslovenska Zastava« 1040-1014 W. *otli Sir., Chicago, Ul.;
17. >Glasilo K. S. K. Jednote«, itflo West 22nd Plače, Chicago, UL;
18. >Glas Svobode«, 2656 So. Gravvlord Ave., Chicago, 111.;
19. >Jugoslovenska Domovina«, Casilla 351 Punta Arenas, Chile, S. Amerika;
■>-0. >Jadran , Calle Victoria 618, Buo-11 os Aires, Argentina, South Amerika; 21. Jugoslovenska Država«, Casilla 1013 Valparaiso, Chile, S. Amerika. Sodišče je otvorilo konkurs nad premoženjem ljubljanske tvrdke .»Svetla« Janko Pogačar, Lovro Effenberger & Co.
^vdvesar industrije in trgovine vzhodne Češke. Trgovska obrtniška in industrijska zbornica v Kraljevem Gradcu (Obchodni živnostenskd a prumlslovji ustredna v Hradci Kralove) je izdala ta mesec adresar industrije in trgovine vzhodne Češke. Adresarju je priložen zenljevid vzhodne Češke z železniškimi in avtomobilnimi progami. Douiva se pri navedeni zbornici.
Brodarski promet Trst-New-York. Iz Trsta se javlja, da bodo od 1. maja dalje redno vozili brzoparnnd osebe, potnike in tovore iz Trsta ■P New-York.
Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani naznanja svojim p. n. članom, da se vrši v četrtek 31. marca t. 1. ob po) 8. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata 83. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. liačunsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva za Jeto 1920.	- 2. Poročilo revizijskega
odseka o pregledu računskih sklepov xa leto 1920 in skontriranju imovine. — 3. Predlog ravnateljstva za odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih ije ravnateljstvo dovolilo in izplačalo i.
3 920. — 4. Predlog ravnateljstva za podelitev izrednih podpor članom za leto V21' ~ 5: V°litev treh članov ravuatelj-6 Volit«U " § 33 dr,lgtvenih pravil. -
?rf'sta.-aa,« -
gledovalcev m dveh namestnikov iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. — 7. Samostojni predlogi članov ki se morajo po § 45 društvenih pravil’ ».saj 8 dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu. — Gg. častne in
Brzojavni naslov:
Tel. št. ?61
n 413.
podporne ter redne člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
Obč»i zbor delniške stavbinske družbe >Union« v Ljubljani se bo vršil r »Kožni sobi« hotela >Union< dne 7. apr. 1921., ob 16. uri.
Minite Trgovski llsfi
Tržne poročile.
Tr<t
Ljubljana. Pr met r.z ljubljanskem trgu je bil orosi i teden izv.-nridno živahen. Dob-«.!*« gKfj*p tnesa je primanjkovalo. Hor!idice zsbranjenc-ga uvoza mesa v lt<iirJ se tu i>lso pokazale. Meso st*.'-e: 1 - r t- l< 30, ‘j. .rs e K 28, III. vrsta K 24. Ker- plačujejo mesarji za vole gieie na kakovost od K 22—20 po 1 kg žive teže, so Izjavili, da morajo prodajo ustaviti. TticU tva trgu svinjskega mesa so se pojavile težave Ker se slanina slabo kupuje, mesu pa močno, je naslal.o nepravilno razmerje, ki on?mo gočuje klanje svinj. Svinjsko meso stane i. vrste 32. 11! vrste 30, slanina K 46— 48. Telečje meso, katerega je pretekli teden tirJi primanjkovalo, se je plačevalo po K 24 <]y 22 Prekajenega mesa je b'lo v izobilju po K'50 do 52. Sadja je bilo dovolj. Za oranže sc je plačevalo po kvaliteti od K 2 do 4. Jajca K 1 80. Moka 0 je padla od K 18 na
17 20 do 17'50 Naifsnejšb moko se težko dobi. Mleko pride na trg še vedno vodeno, četudi \z kontrola stroga.
Maribor, Debeli voli kg žive tvit K 16-50 d - 18 polpifmi K 15 do 16 50. plemenski K 12—14, b ki za klanje K 12—15. krave debele K 17 do 18, plemenske K 12—15, izbrane K 13 do 15, breje K 13 de? 15, ml<#da živina K 12 do 16. teleta K 15—17; krave za klo-bsse 1< 9—11.
Dunaj. G .vedina a K 230—260, teletino K 240—2.50, zmerjena mesi K 104 —136, mkko K 20, jabolka K 40, sol 26.
Poljski pridelki.
Zagreb. Pšenica Ir. Zagreb 16)0 kron krušna moka franko skladišča Zagreb 1250 K, moka za krmo fr. vi-gon Zagreb brutto za netto 445 K, jermen franko skladišče Zagreb 590 K, ječmen franko Indjija 520 K. Koruza fr. vagoii Zagreb 465 K, koruza fr. vi. brod 450 K.
Sombor. 23. III. Cen« koruzi je p?d'a n;t K 40, pšenici je rens .ri/pre-me njena. Oves st občuje po K 370 do 380 franko postaja.
Vinkovci. Povpraševat jtž živahno* Bosanci kupujejo kuuzo po K 430 do 435 frai ko Vinkovci. Plenico sc plačuje pa K 1020 do 1030 — pa ji je malo.
Usnje, kože, čevlji.
Svetovni trg Rotterdam. Prodalo so je od 41.000 kož divjačine le 13.500 komadov. Liverpool. Iz tamošnjega skladišča so se prodajale zimskodlakaste B. A. zmrznjene kože po 8 en četrt d. Soljene Rio Grande po 8 d. in Montevideo Matadero volovske po 7 d. V Le Havre je bilo prodanih 24.700 kož za polovico taksirane vrednosti. V La Plata je bilo prodanih okrog 50.000 zmrznjenih volovskih kož po 34-35 zlatih p., 5000 zmrznjenih volovskih kož po 36 zlatih o 11.500 Santa Ana solenfh volovskih koi po 8 ena osmina d.
Olja i. dr.
Poljska. Benzin 700—725 36 poljskih mark, 725- 745 34 p. m., 750—760 30 p. mark, 760-770 28 poljskih mark, petrolej 18, parafin 50, solarno olje 19, destil. olje za stroje 5 -6.20 20 p. m., 3—4.50 22, 4—5.o0 23 poljskih mark,
5 -6.50 24.50 frankov, 6-7.50 25.50 fr., olje za avtomobile -7.50 fr., vazelin črni
18 fl'ankov, vazelin rumeni 22.50 frank.
Banka*1, Ljubljana.
Metlic, Rakove & Ml,
Turama kemičnih in nuteKlii irnrv ter laftov.
prej:
A. Zanki
sinovi.
Centralo: Uebljans.
D. z o. z.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Englisii CTisfies:
Angleški laki;
COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj.
SUPERFINE COPAL BODY VARNISH. Lak za kočije, najfin.
FINE COPAL CAR-RIAGEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini.
PALE FLATT1NG VARNISH SPRP. Brusilni fini prep. lak.
PAL?: P LAT Tl N G VARNISH LWERSALE Brusilni prepar. I*>k.
EXTERIOR COPAL VAR?H?H FINE.
Fini zrainl lak.
EXTER?OR COPAL VARNISH SPRF. Najfinejši zrač i rap. lak
PALE SICCATIVE FLUID Sikatif, svete!.
DARK SICCATIVE FLUID.
Sikatif, temen.
SPRF. VVELLRIGHT VARNiSH.
Lak za kočij-,He stalke, najfinsjši.
Skladišče: Noulsad.
Telefon: 64.	|
Priznano najboljša In zanesljiva kakovost:
barve z* obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mtbtenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“.
Lak za pode,
„MERAKL“. Linoleum lak za pode.
„MERAKL“. Emajlni lak.
„MERAKL“.
Brunollne.
vrtf O	Wt	<čnrm
English varnishes:
Anglelkl laki e
JAPAN BLACK VARNISH.
Lak za gvoždje, japan.
FINE JAPAN BLACK VARNISH.
Fini Črni japonski lak.
QUECK BLACK VARNISH
Jap.n. lak s slkatlvom.
ISOLATING BLACK VARNISH.
Izolirni lak.
LIQUID DRIERS PALE Tereblna svetla.
L!QUID DRIERS DEEP. Terebina temna.
DAMAR VARNISH. Damarov lak.
ENAMEL VARNISH WIHTE Emajl b.-Ii.
ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN.
Emajl moder, rudeč, zelen.
FINE ENAMEL VARNISH WHiTE. Emajl beli, izredno fini.
n	a
li 13 [
I
izdeluje	140,	4«—4
Tovorna lesenih žebllev
i« Sesti! mi.
Točen m Šin-irno goro pri UubUaoi.
Razpošiljalnica za celo Jugoslavijo vseh potrebščin za krojače in šivilje
«EO-EE
V LJUBLJANI
Sar. Petra ees^a št. 2.
Ljubljano, PreSernojn ulica 9. m m
NMa zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečKe Ir otroke.
Blago za obleke In piatfe.
mm
m
ie najstariji, najrašireniji i najčitaaiji trgo»rački dnevnik a Jugoslaviji te kao takav vrlo podesan za oglašivanje, Pret-plate i oglase prirna Uprava Jugoslavenskog Lloyda, Zagreb, Marovska ul. 21.
KSS
C3
«3>
Delniška atemm 50,300 008 K. - - Rezervni iwm 45,000.000 K.
 Stritarjeva taisca 2,	za vse v banoG stroko spsdaloie posle,
Podružnice: Split CeteTrst, Sarajeva. Sorica, Celje,IMor, Borovlje. Piaj. BrSTTl Prodala srelke razredne lQt»ri|ei
» Jjfv	Vjpar	#
6
T R I 9 V S K I LIST
BALKAN
deSniška družba sa m@dn<awodw® transportie.
Brzojavni naslov s Speti&alMnn.	»,	52-31
  _ „	_	Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Ufien.
Ipefflclte ssr!i vrst. Spreiemaujs tlasa v s&bffiia. mrartaicnja n nmmtk. Mednarodni prevoz!, selitve s patent (oimtvenis: eozotl na vsa strani.
Prvo ljubljansko Jasno skladišče spojeno s tirom inžne železnice. - - Carinska agenturo jasnih skladišč.
===== Nalvežje domaie SpedlcUsko p o d j e 11« v Jugoslaviji. ------------------------------------------------
frVffvVVVVvV^afTlfVMVV
impregnirane!
ikatlje
(doze) Iz papirne mase m za oljnate barve, va-$ zelino, mast! In lake
Izdeiuje kartonaina tovarna
J. Bona? sin
v Ljubljani.
Na zahtevo se dopoSIJeJo oferti In vzorci.
A. & E. SKABERNE
WWW*WWV%«W«IWWWW
yele!rso«!na	iitianufsKturo	in pleteninami
|BnsanweuiwM^yewMiiwTwB
B— 'IMI'1'1 ■MMM—K
Priporoča
SVOJO VELIKO ZALOGO ŽENSKIH, HG^lli Iti OTROČJIH H0GAV1C.
m
I Coloniale | Ljubljana.
K bližajoči se sezlji različne FLORASTE NOGAVICE, dalje večje partije otročjih PATENT NOGAVIC v črni, rujavi in beli barvi.
Pismena naročila se odpošiljajo z obratno pošto.
s
»
m
»
naaaaaaaaaaand
Hrvatsk!
35, 52—31
St	»tj
I
34
«,
m \mww
::: Ijillina:::B lisica: Hribu.
4
M
—a—naalCsS
Drvotrž
stručni list za šumsko gospodarstvo, trgovinu i industriju diva iziszi svakvg 1., 10., i 20. u rnjesecu. Pretplata r.a čitavu god nu K 120, na pol godine K 60. Muli oglasnik počarši od K 20. Adresar industrije drva K 20. Zagreb, Strossmayerova ulica 6 (Novosti).
Fr. Brumat
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. na tr.
Manufakturo In tkan
! ! ! Konkurenci.e c ine. !! ! 118 52-16
n
0
U
y
D
0
Društvo lesnih trjoro auste Soline
i
n
o
n
M
y4
M
n
a
m.	miiii
*J*
Zvonarja ulica 5 (S).
Telefon 9. - Brzojavi ,Montr Import.	£k»j>ori.
U
m
Aleksandrom ce:tc Slcv. Hupule m pros-ate
rezan! m tesaniles
v vsaiii muržini po CnevnJfi
ceunji. 23, 52-30
0
o
o
D
MEOHATIU
za Uolesu in automsizlle
EN GROS - EN DETAIL.
Najceneje.
J. Gorce, IMana
Gosposvetska cesta št 14.
r
a n
D
o
D
.«»*«ai«0ai«»*u»«M«NNparNare«ic»«Nnw»0U4|
d
PrcaOlGmo la kupujemo na debele:
Vse vrste ^ kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko ir kemijsko stroko.
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16,52-8
LJUBLJRM, KolodvorsKn ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Petra cesta št. 35.
Sv.
Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod.
13, 20—20
Lj^bi^na.
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
Utieir&etjiM manu-Mrnean blago
, 1.50_3,,
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista«.	Tiska	tiskarna	Makso	Hrovatin	v	Ljubljani.
Hedžet & Koritnik
Ljpjbilsrsa,, Frančiškanska lalitea it- 4.
ten
liro
kosite
olje
Rnrfeollnej
A
Telefon interurban št. 75.
Dobiva panajvač iz Anglije v vešlfcšh množina'** raznovrstno volneno, r^oetno In persSno bžage?. g
%
■' ^rpm' j*
~^K^C?iOOCO53CicK.^2S3t.vj(0 JO^CS^v*!} 5 -^tUBKSMIISeSaBBtaBSSttaBamiltSSltVaiU Odgovorni urednik Franjo Zeb !.