PLANINSKI VESTNIK
(res lepa) zimska (t?) soba!!? (Morda redkim izbrancem PD Celje)«. (T.J. - AAO, P.M. - Soški AO), Za tiste, ki ne prebirajo Planinskega vestnika (glej PV št. 12/96) in niso obveščeni o razmerah v zimskem času v Kocbekovem domu na Ko-rošici, naj povemo, da je v domu celo zimo odprta zasilna zimska soba, v kateri lahko za silo prenočuje do 6 oseb, pripravljeni so pod-metači in odeje za prenočevanje ter alarmna naprava, s katero lahko pokličemo pomoč. Za organiziran ali večji obisk postojanke se lahko dobijo ključi (pod določenimi pogoji) v Planinskem društvu Celje. Pravo zimsko sobo je lansko leto že uporabljala GRS za svoje usposabljanje v zimskih razmerah, letos pa je društvo poskusno oskrbovalo dom zadnji konec tedna v marcu. V domu sta bila tudi oskrbnika, ki sta poskrbela za čaj, enolončnico, gretje in pijačo. Obisk je bil nepričakovano visok - 150 ljudi, prenočevalo pa je kar 30 planincev. Podobne ■■vikende« nameravamo organizirati tudi v prihodnje. »Redki izbranci PD Celje« se na ta način trudijo, da bi odprti območje Korošice tudi v zimskem času.
V treh letih, odkar sta bila zgrajena prizidek in nova zimska soba v Kocbekovem domu, nismo {po vpisni knjigi) ugotovili, da bi bilo na isti dan vpisanih več kot šest obiskovalcev, bilo pa je nekaj mesecev, ko se je vpisal le en ali noben planinec. Primer, ki so ga vpisali letošnji februarski obiskovalci, da se je zbralo kar devet prenočevalcev, je bil res redek, vendar so bile vremenske razmere takšne, da bi se nezadovoljni gorniki lahko brez težav tudi vrnili v dolino. Še najmanj je razmišljanje opisanih planincev in alpinistov opravičilo za vlom v planinsko postojanko Še vedno menimo, da je bila odločitev planinskega društva, da je stalno odprla le zimska (pred)soba. pravilna. Obiskovalcem visokogorskega sveta priporočamo, da se pred turo pozanimajo o razmerah in možnostih prenočevanja v postojankah. Vlomi v planinske koče pa so za planince neprimerno in vandalsko početje.
Zoran Tratnik Franc Smodiš
232	Andrej Primožič
Obvestilo_
V vodniku »Slovenija - Turnosmu-čarski vodnik« založbe Sidarta je za Kočo na Gozdu napačno navedeno, da ni planinska koča. Za neljubo napako se vsem prizadetim opravičujem.
Igor Jenčič
m [pDsifiitoBs® femtofci
Tretji tolminski zbornik
Za 50-letnico priključitve Primorske k matični domovini je občina Tolmin izdala svoj tretji zbornik (prvega 1956, drugega 1975), ki je še obsežnejši kot prejšnji, saj šteje kar 552 strani in 24 strani barvnih prilog. Uredil ga je uredniški odbor In v njem so prispevki kar 57 avtorjev. Zajema tri razdelke, vsak od njih je naslovljen z verzom nedavno umrle tolminske pesnice Ljubke Šorli.
Šmarna gora
LUDVIK KOŠIR
Obrobni val
rodnih tal ruje se v sinjine.
Torišče sanj, stičišče znanj:
tečaji so minili.
Živeti radost! Živeti starost
moje mladosti!
Ne iščem koj sebe; obiščem le tebe
hram lepe skrivnosti.
Tudi za planince je v njem kar precej zanimivega branja.
V	prvem razdelku «Zgodovina dalje dnevnik piše« bi opozoril na članek Damjane Fortunat Černilogar o rasti Tolminskega muzeja In na kar pet člankov različnih avtorjev o Koz-lovem robu nad Tolminom, kjer je že od 17. stoletja v razvalinah stari grad in ga sedaj raziskuje arheološki oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani. Članek Janeza Dolenca nam z navedbo dveh dokumentov o kaznovanju udeležencev velikega tolminskega punta odkriva tudi štiri doslej neznana imena usmrčenih puntarjev in krut način njihovega kaznovanja, ki v podrobnostih doslej tudi ni bil znan. Žarko Rovšček pa je v »Nepretrgani navezi« na kratko orisal zgodovino Soške podružnice SPD ob 100-letnici njene ustanovitve in v faksimilu objavil tudi nekaj dokumentov.
V	drugem, umetnostnem razdelku ■>Pod obokom čarobnih vej« so predstavljeni mnogi tolminski pisci, likovniki in glasbeniki, med njimi z odlomkom svojega romana »Opomin k čuječnosti« letošnji Prešernov nagrajenec Saša Vuga.
V	tretjem razdelku «Misel moja vse bo preletela« naj omenim Katje Roš Turistična društva na Tolminskem, Alfonza Fischione Zgodba, dolga sedem stoletij (Tolminsko si-rarstvo), postumna objava članka Hinka Uršiča Zgradili smo kočo, Eda Kozoroga Alpinistične odprave v tuja gorstva, Rafaele Dolenc Raziskave ljudskih noš na Tolminskem ter Radovana Lipušcka In memorlam Mirku Fillju, ki je v Tolminu leta 1948 ustanovil GRS.
Janez Dolenc
Nova izletniška karta
Pred kratkim je v izdelavi in založbi Geodetskega zavoda (GZ) iz Ljubljane izšla po vrsti že 12. izletniška karta Posavje (Bizeljske gorice. Krško gričevje, Krško-Brežiška ravan in Gorjanci) v merilu 1:50.000. Kot običajno je zložena v žepni format z lepo oblikovanimi barvnimi platnicami, tiskanimi na debelejšem papirju, ki hkrati publikacijo tudi varujejo pred poškodbami. Zasnoval in uredil jo je Vili Kos, za njeno iz-