Dolenjskfi Novice i^litijajo vsak řeh-tck; ako ; : je tli (lati imiKiiik, dan poproj, : ;
Cidia jim jc za celo loro (oii a]>rilii tio a|H'il!i) IJ li, za pol lota !'')() IÍ. Naročnina Neinřijo, Bosno in dni^e evropske državo /naša !i'r>() K, za Ameriko K. liist iiL Ogluši se ))la{M].j<^J<) iiuimcJ.
Vse	nai'oćiiiiio in o/iiaiiila
siir(\jeniii tiskarna J. Krajec iia«!.
Smarnice.
Marijin mesec, Míifijin veliki pniziiîlc ]M'iíiiciii() v ki'iitkeni. Vesolje dnif^ili praznikov kali iiřitit vojska in njene natilog'c, a ravnoista vojska nam napravi inajiiik še veliko Ijolj tiiil in diag kot sicer. Kajti ziinpaiije do matei-e Marije rase v Icli žalostnih iti težkili Gasili ter nam jih lajša, saj je Božja Mati tudi naša mati, mati žalostna, mati a scditierinii meči v si'cii. Razume nas.
Veiiio Ijndstvo — in ta pridevek si .smemo mi Slovenci še vedno nadeti vkljuh tu ill tani gospodujočcmu svohodomisel-stvu — torej, slovensko ljudstvo ra>;nme-valo je vedno pomen Mai'ijinega češěenja piav globoko ter zajemalo v hritkih dneh pri tem íistem in bistrem stiuleneii liioW, jakosti, tolažhe. /rudi soilanja vojska to potrjuje v pohicm obsegu. Koga smo za Bogom tolikrát in tako z zauiianjem klicali na jiomoč kakor Marijo? Čigavo ime sc je razlegalo večkrat ra/veii pi'esvetega Tmcna .ie/.usovega kakor presladko ime JlaiijinoV Pred oltarjem presvete Devico ali njeno podobo kleii skrbna, tuge polna mati ter moli za sina tam v bojnem metežu; tu išče tolažbe let in ti'pljfînja trudni starček, ki mu je oporo starili dnij, vrlega sina poklicala cesarjeva beseda od pluga, od doma; Mai'ijiutiiini Srcu iirijioroća zvesta sest.ru ljubega brata, lju!>e(ia ncvcsia ženina. Niso uslišane vse prošnje tako, kakor so jiii govorila usta iji jili narekovalo srce, a nihče ni prišel k Mariji in odšel praznega srea, saj tolažbe in ojiore je nagel, ako je IJožji Previdnosti dopadlo ukreniti, kar človeškemu srcu i)ovzroča tugo in bol. Pač raz-merno malo jo naših fantov na iiojtiem polju, ki ne bi imeli s sel>oj :\[arijinc iio-dobe ali svetinjice. Samo vei-sko odmrli, nravno po duhu in srcu popolnoma projiali, ledenomrzli, ošabno prey.iiljivi polomikaiiec se roga temu zaupanju našega ljudstva do Marije, se roga, in Često ga zadene očitna kazen Njega, ki je neskončno prizanesljiv napram kiivicam, ki se Njemu godé, a tolikrát neskončno in ostro pravičen v nagli kazni njim, ki sramote Njegovo mater. Tn čc ga ne zadene takojšnja kazen, vsi količkaj dobri se ga ogibajo; najhujša kazen ga je pa itak že zadela: nima srca za mater, niiiia matere več. — Vojake sem izpovedoval, bih so Oehi: „Ali ste kleli Boga, Marijo?" vprašam. „Da", se glasi odgovor, „lioga sem klel, a JUirije, I^Iarije, o ne, tega pa ne!" in to jc izustil .s tako vnemo, da tiie je l'cs presuniio. — Dalmatinca imam pved seboj: „Pa molite rožn.i venec za pokoro, saj imate čas kot ranjenec ; ali ga znate?" In mož ti postane hud, on, Dalmatiiiec nebi znal ružiuija!! Kaj ta-cega mislim o njem? Ko je to njih vsakdanja molitev doma in na bojišču. No, si mislim, sedaj pa vem, zakaj so Dalmatinci ob Soči taki jut,iiiii^ _	p.^^,!,.«
prilogo „Depi zgledi"; članka „Marija" in „MarijinočeŠčeojcn,; zaključiti, toliko ureanik» doliaja (io])i.s(jv, ki kažejo često res čudežno pomoč presv. Device v vojski.
Pa bi je ne čistili, ji m,	j,j;,s(,i
sedaj v lepem mescu majniknV ^ 2. majnika lani su pričele avstrijske ćete zmagoslavni pohod proti Uusom; vsi verni so po ])nivici pripisovali zmagoviti blagoslov oiožja in armad Mariji in njsiiii prtpro.ínji. [n spet je bil Marijin mesec, oktobei; ko so Srbi morali
vkloniti predrzno-ošabiio glavo avstrijskemu orlu. — Verolomiii Lahi so nam razstrelili in iz zgolj hudobije uničili dve najlepši Marijini svetišči: sv. Goro in ViŠarje. To je našo ljubezen do Marije le še bolj podžgalo in za trdno upamo, da bodo tuili Lahi v I\[arijineni mescu okusili našo trdo pesi., ki bo padala dvakrat trdo: enkrat za nezvestobo, koji ni primera v zgodovini, drugič pa za to, ker so nam oskrunili in uničili Marijine hrame.
Zato podvojimo, potrojimo ob šmar-nicali vse, kar Čuti naše verno srce za Maiijo. Ne manj, ampak veČ! Iti če ni morebiti mogoč zunanji sijaj šmaniic radi uboštva in pomanjkanja, molitev, zaupanje, udanost, ljubezen ne stane nič, bodi tem iskreneja, pa bode tudi tembolj blagoslovljena.
Srce nas mora boleti, ko vidimo, da toliko naših rojakov stoji samo še na naravnem stališču, izgubili so stik in zvezo z nadnaravnim. Iti vendar je vse prizadevanje, ves trud, vse žrtve, vse pridobitve, sploh vse, vse prazno in iiičevo, a ko se vrši samo iz naravnih, časnili, zemskih, poČutiii!i nagibov. Navadimo se spet vs(!, tudi javno življenje, gledati v svitu večnosti, nadnaravnega. Najkrajša pot k temu je Marijino češčenje, češčeiije nje, kt je mati iiožja, mati našega Stvarnika in Ddrešenika. To smer imej pred očmi naše če.ščenji; .'\l!i(('re liužjo, sicer iitogtie postati samo ])oi)ožna igrača, zanimiva iziiremcmba vsakdanjega, izraz čustvovanja, a ne izraz krepke volje: služiti lîogu in stremiti za nadnaravno srečo. Priporočajmo z vso vnemo Mariji vse tiste naše rojake, ki so na])ovedaIi vojsko liogu. Da so bo končala krvava vojska zmagoslavno za nas, itiiamo zatrdno, zanašajoč se na pri-prošiije Device Marije. A da se konča ta vojska tiitortiili otiok Božjih zanje dobro, tako da podležejo premagani milosti božji, ne pa piavici božji, zato, Slovenci, treba, da še prav posebno prosimo Maiijo v mescu njenega češčetija. Molimo za zunanjo in notranjo zmago pravice in resnice v naši domovini!
Teden Rdečega križa.
Ajiiio, ajmo — vinarje (îbimjmo,
jili zfi vojsko, jili Kft jiiiiago dajmo 1 J>r. M. Opdn.
Velikanska naloga je ]ioverjena v svetovni vojski „Avstrijskemu društvu Hde-čega križa." in te naloge se društvo tudi popolnoma zaveda in jo vi^ši nad vse marljivo, da vzgledtio. Nad 12 tiiiljonov ki'on je izdalo za časa svetovne vojske v blagor domovine, v polajsanje trpečim našim junakom itd. in to brez oskrbe ranjencev v bolnicah.
K'oliko ran se je s temi svotami za-cel-ilo, koliko Irpleiija ]uihraniIo našim junakom, koliko otrokom se je ohranilo očete in kolikim materam sinov(i!
Pa sredstva društva Rdečega ki'iža se kn'^Jjo, a polrebe so vedno večje in nujnejŠe. Da si priilobi društvo novili sHidstev, jtriredi z dovoljenjem c. kr. notranjega ministerstva, po vseh de.želah naše velike in mogočne (lomovine „Teden Rdečega križa" V času od 30. aprila do 7. maja. V tem tedini nabirali se bodo širom domovine novi člani, pobirali se bodo prispevki po hišah, trgili in ulicah.
prodajali se l>odo znaki, cvetlice, šojtki itd. v korist društvu lidečega križa.
Pokroviteljstvo te velike akcije je prevzel nadvojvoila l^^raiic Salvator.
Nabiranje, jirodajanje itd. prevzela bode naša za vse dobro tako vneta in navdušena mladina pod vodstvom in nadzorstvom učiteljstva in dam.
Tudi po lepi Dolenjski pohitela bode v dnevih I-IO. aprila ]. in 7. maja naša mladina kakor čebelice po vseh mestih, trgih in vaseli, po hišah in ulicah, s klicem :
„Ajnio, ajnio — kronico zbirajino, za junake našo jih ravnajmo!" —
ter bodo nabirala v pušice {jrispovkc, na zglasilne pole pa člane društva Rdečega križa. In takrat se spomnimo pesnikovih besed :
„Tam po bolnicah pa — večni lioji! toži ranjenih junakov stok , . . Uaojoncetn hladil, kropcil nesimo, 3 kronami jim rane pocelimo!"
Vrli Dolenjci! Sprejmite v teh dnevih našo mladino — ta iip naš ■—■ in naš ponos prijazno in z ve-scljem! Pomagajte mladini, da doprinese v teh velikih dne!i domovini svojo žrtev tei' si tudi postavi spomenik v času grozne svetovne vojake!
Darujte vsi in vsak kolikor največ more! Le z združenimi močmi bodemo dosegli uspeli, ki ga je vredna naša domovina — ki .so ga vredni junaki naši: Našo moč, našo požrtvovalnost naj občudujejo celo naši sovražniki!
V mestih in večjih kiajili bodo prodajale naše požrtvovalne dame in nase deklice tudi znake Rdečega križa in šo])ke ter cvetice. Sprejemajte iz rok naših vrlih dam in naših deklic — teh živih cvetk naših livad in zanje obilo darujte v dobrodelni namen! S kivjo naših junakov so poskroljene te cvetke in jiosute obihio z biseri — solzami naših udov in sirot!
Da tudi vdov in sirot se spominjamo te dni. Saj bode „Avstrijsko društvo Rdečega križa" oddalo třetino sedaj nabrane vsote društvu za skrbstvo otrok — zlasti sirot po v vojtii padlih očetih.
Sirota! — IColiko gorja in bridkosti je že v sami besedi! Kdor občuje desetletja z mladino iii je celo tako srečen, da nioi'o gledati v nežno srČece in čisto dušo otrokovo — kakor učitelj ; on pač čuti vso bridkost v vzdihu otrokovem; „Niinaiii ateja, ne iiiatiie in ne vetn kje dom je moj!''
Tudi za sirote !)ode zbirala nasa mladina prispevke v teh dneh! „Ajtiio, ajnio kronice zbirajmo in nesrečnim, bednim pouiagajino !"'
Dobrotniki !
„Nuj ne bodo natn ušesa gluha, liajino vilovatn in sîrotatu kruha!"
„Srce Bogu, vse moči presvitlemn cesarju, najdražje — svoje otroke i)a domovini!" to ji; testament naših junaških očetov, umirajočih na bojnih poljanah.
Pomagajmo vsi, da se oiiranijo in dobro vzgoje sirote, ti živi spomeniki Bogu, cesarju in domovini najzvestejših—-najvrednejših sinov! Žrtvovali so za nas svoje dragoceno življenje — iti mi naj bi se ne zavzeli za njihovo najdražjo za-jtuŠčino — otroke, ki so kri tijihove, za domovino prelite krvi? Iv, teh sirot bodo in morajo vzrasti novi junaki, novi veliki
možje, saj se v njih pretaka junaška kri! Zato pa:
„Ajnio, ajnio — kronice zbirajmo
in liogii jih in cesarju dajmo!"
Vi pa vrh dijaki in <b'jakinje in vi ljubi otroci, na delo! Premnogo zaslug ste si že pridobili v teh hudih časih z raznimi zbirkami, s samozatajevanjem, s pridnostjo in vstrajnostjo. Prav tako! Polni ste življenja, polni najlepših idealov. Z zaupanjem in s ponosom zremo na vas. Glavni del akcije „Tedna Rdečega križa" poverjen je vam. L'^panje, kt ga stavimo v vas je veliko.
Z mislijo na svoje oČete, brate, tovariše, ki so morda tudi v jiotrebi ali v oskrbi Rdečega križa in pa z mislijo na zaimščene sirote, pohitite med ljudstvo!
Pojdite v vsako liišo in k vsaki družini — da v zadnjo gorsko kočo in prosite — lepo prosite! Ko se bodo vračali naši junaki iz bojišča kot zmagovalci, pa bodete tudi vi s ponosom vsklikali: „Tudi mi smo se borili — tudi mi smo zmagali!" Še pozni rodovi bodo govorili; „Prihriili so sovražniki od vseh vetrov nad našo domovino, jia itiiela je junake ne bojiščih in imela je mladino v zaledju in ostala je in prišla je iz boja mogočna, silna, večja kot kdaj poprej!''
In naš cesar bo ta hudi čas, svetli cesar sli.šal bo o vas: pa jiohvali on si to mladino, ki žrtvuje kaj za domovino..,
Spored „Tedna Rdečega križa" bi bil tale:
Dne 30. aprila (v Novem mestu dne Lmaja) raznašala bode mladina po vseh hišah in stanovanjih letake in nabiralne pole za nove člane Avstr. dr. R, k. — ob enem pa bo pobirala v pnšice darove. Dne 7. maja (v Novem mest» dne (J, maja) bo pobirala prijave novih članov in ob enem zopet prispevke v piišice.
Dne 7, maja pa bode prodajala znake, šopke in cvetke po trgih in ulicah. Ako kaj ostane, |»a morda še drugi dan.
Janko Grad
)irov. (i, kr, okr. šol. nadzor.
v
četrto avstrijsko vojno posojilo.
Podpisovanje za četrto avstrijsko vojno posojilo se je pričelo s 17. aju ilom in se zaključi v ponedeljek IT), maja 1910 ob 1uri opoliidne. 1'ri različnih bankah so se podpisali že znatni zneski. Še iiredno je bila znana oblika in jiogoji tega posojila, Pa ludi razne hranilnice šii'oiii Avstrije so kazale Že do zdaj veliko zanimanje za to posojilo.
Ibičim so se pr^a tri vojna posojila, ki so prinesla, kakor znano, popoln uspeh, oddala v zakladnih listih, ki zapadejo v plačilo v letih	in 1930, se
je toiiot izbral lip KJ letnega posojila, ki se amorlizuje od šestega leta naprej. Ni dvoma, da bo ta vrsta posojila zelo <lobro-doŠla vsem othm krogom prebivalstva, ki žele tiajuo naložiti svoj denar in se liočejo izogniti ne])rijetnosti, da bi si morali vsakih par let iskati novih vred-noslnih papirjev. To pa tembidj, ker se jiri diŽavnem vojnem jiosojilu druži s trajnostjo tudi brezpogojna varnost in visoko obrestovanje po TiVaVn nominala. Ravno tako bo oilgovarjalo tudi naložit-
Oklic gozdnim posestnikom na Kranjskem.
Vsleti obstoječih nenavadnih razmer jc potrebno, vsa krmila, s katerimi razpolajiamo, čim najbolje izrabiti, da se zasigura neomejeni obstoj živine na ivranjskcm, kar je iz fiosjio-(larskih ozirov in na preži vljatije posebnega pomena, — Z nporabo vseli vrst žita za prc-hrambo prebivalstva se odtegne živinoreji precejšen tiel živil, ki so v normalnih časih rabile kot iiioùna krmila, — Neobhodno potrebno je tedaj, da si v okrepitev nascf^a fjospodarskcsfii položaja, ki jo Ka zmajiosiavno vojevanje potrebna, preskrbimo nadottiestitve za krmila, ki jili pog'rešamo. To nadomestitev nam nudi intenzivna jiašiija, ki se jc dotlej izvajala ponajveč lo po pasrjikit in jilaninali. Treba pa je najti tndi sredstev, ki nam omogočijo, pašnjo čimbolj razširiti. Najboljšo priložnost v to nam dajejo ^q)zdi, ki obsegajo na Kranj<(kem akoro pol milijona hektarjev. Pašnja in izkoriščanje irave po gozdih — v kolikor to ni prekvartji vo gozdoreji in se iz gozdno-polieijskih ozirov sme dopustiti — more prebivalstvu olajšati vzdrževanje živino za več Iriesecev v letu. — Da se ta olajšava doseže, obraiiH se c. kr, deželna vlada na vse gozdne posestnike na Kranjskem ter jib nujno poživlja, da posvetijo svojo največjo pozornost lui gozdno pašnjo in izrabo trave po gozdih in kar najbolj pospešuje to gospodarsko važno stvar. — Gozdni posestniki naj po gozdih, kjer se more pasti, no jmso le .svoje lastno živino, ampak naj, v kolikor bi bilo tam dovolj pašnjo za večje število glav, velikodušno dovolijo, da se pase tudi še živina drugih posestnikov, ako ne brezplačno, pa vsaj proti primernemu plačilu. Nadalje naj gozdni posestniki pripuste, da se pridoliiva vsa i)o gozdih rastoča trava za klajo ter ista nakaže revnim ljudem, ki imajo kako živino, a ne dovolj zemljišč.
Ta poziv velja še posebno gozdnim vele-posestvom na Kranjskem, ki so sicer vedno pripravljena pomagati; ta posestva namreč obsegajo o!).širno gozdnate ploskve, katere se večinoma le malo ali sploh nič ne izkoriščajo za pašnjo ali pridol)Ívartjo travo. — Začasna do])ustitev neizkoriščene pašnjo in dobave zeljišč po gozdih, ne da bi se s tem kratile lastne ])ravice ali koristi, daje gozdnim posestnikom na Kraiijskem priložnost, udeležiti se te po C, kr, deželni vladi priporočene akcije, ki jc ob enem patrijotično delo v dobrobit Kranjski in njenemu prebivalstvu, kojega večji del se daleč od domače grude požrtvovalno in slavno bojnje za čast, moč in velikost našo domovine, za zmago nad našimi sovražniki.
C. k. deželna vlada za Kranjsko.
Prebivalstvu Kranjske dežele.
Kolikor dalje traja vojna, toliko več zahteva od posameznih ustanov za vojno skrbstvo v dežoJi. Zato pa moramo iskati zmerom novih sredstev in poti, da z denarnimi svotanii pomagamo revnim, ki so ostali doma, junaškim bojevnikom v vojski, bolnikom in ranjencem itd,, kolikor je S[)loh s privatnim skrbstvenim delom pomagati mogočo. Prav izdatna svota denarja bi šo v teku leta brez posebno obremenitve posameznikov nabrala na ta način, čo bi vsak prebivalec lepe Kranjske dežele, najsi je tu stalno naseljen, ali pa so mudi pri nas lo mimogrede, daroval za vojno-skrbno namene po svoji dobri volji in moči kak znesek na svoj god ali rojstni dan. Tako i)i v naši dragi kronovini neprestano, dan za dnem, tekel nov vir v splošno blage namene. Zato poživljamo vse krogo in sloje prebivalstva, da pomagajo vdejstvovati to lepo misel s toni, da sami pokladajo ob rojstnih in godovuih dneh darove na oltar domovine ter, kjerkoli je prilika, to misel priporočajo iu razširjajo. Vsak, kdor daruje tak dar, dobi zanj spominski list na svoj godovni ali rojstni dan v vojnih letih 1914—191(3. obenem v trajno pomnjenje, kdaj je Avstrija Živela svoj največji Čas. Ta list naj po sklenjenem miru kot nekakšen hišni vojni spomin dežele Kranjske ])0 vseh družinah poznim rodovom glasno priča, kako se jo v teh tožkih letih vse prebivalstvo Kranjske složno in vstrajno udeleževalo silovito borbo zoper premnoge sovražnike naše
mogočne Avstrijo. Poziv za to darove naj gre od kraj:i do kraja v na}odda(jenojšo gorsko vas naše Kranjsko kronovine, da bo v prid iu pomoč našim junakom na bojnih poljanah ter njim, ki doma zapuščeni, na bojno ])olje Zli očeti, možmi in brati pošiljajo svoje molitve, Godovni darovi ali darovi ob rojstnih dneh se lahko pošitj;ijo c. kr. deželni vladi Kranjski „Ravnateljstvu pomožnih uradov" v Ljubljani. Tudi župni in občinski uradi jih bodo sprejemali in dežolni vlaiii iiošiyaJi. Za pošiljanje so pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani in pri vseh župnih in županskih ui-adi]i v deželi posebno položnico C. kr. jioštne hranilnico na razpolago,
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko.
Zadnji pomoček. Zdravnik žonski, ki misli, da jo bolna: „Kii pomoček je, ki vas luorc i'cšiti !" — Oiiíi: „No, in ta jo?" — Zdiiivtiik: „T)a oinožile svojo licor. Yi ste potem ta5ť,a in te navadno dolgo žive, kakor kaže skušnja!"
Dražbeni oMic -
E -iljUi
z dno i), njirîla líMíi se v loliko popravi odnosno popobii, (Jii so lo ita ilniilii (luloiriii na cian 27. aprila 1916 V loviinii y .inniijieít jiroihila le ena íclrtina iiiivcdetiih [nedmeiov iti uliojov.
C, kr. okrajna sodnija v RudoHovem, odd. IV,
(l:i(i JS. iiiirila liMli.	K!
«	U 109/1(>
ô ^
V imenn Njegovega Veličanstva cesarja !
f. kr. okrnjrm sodnija v RiiilolfoTeiii jo o o1)[ož1jÍ ojiravitelja diýaviicga iirsvíiuiítva /,o|por
ri-aiifíišJío Itifelj
zavoljo prcKtoiikíi po § II iinriidtio v. dno 7, avg. ilH5 ít, 228 d. z, v iisvzofnosli opravitcija lirâiviiega piavd-niStva avskiíitaiifa StraMserjft, jirosto olitožeiiko FrainíiAko Hiíulj, i>o dntioK do(íii;uii glavni ra/pravi ]>o jiredloRii obtožitťilja, da ké u loralii Kako» — rn/wdila lako:
KraiičíSka R felj, 3.Ť lot Mara, rojotia v Úrešpneali, oiuožona, j)OH. ícna v Jjošuicali ít. ti, iiukazuovnns
je krivíi
preBtoijkn po § M kěs, jmt. / dne 7. nv^f, 1015 št. 230, utorjciifiKU B tem, da je due IH. iiiaiva t. 1. iia sejiiui v Kftiidiji prodajala malo nad » niraoce staro jiraM-c, doniaPo pasnio iii jih coiiilii 31)0 K, kiitoro jo kRHjiejo prodala iiôti K, toraj /alitcvala, i/rabljaju inrediio raKuinrc, povKroÍEQo x vojuiiii Ktanjciiii, isa naoblioduo liotreljiio rort Díittio ioziiioriio ootic in
SO Ol)SO(iÍ
nuli toga po § U oiiictijoiicga patcuta y, uporabo k, na ffloíio v Kiieiíkii 50 K V slučaju neiïtcrljivosli pa na 5 dni zapora.
lialjo KO v Biiiislii ^ 19 imenovane ccfiai'skc uarcdlio doloii, da Bc ima la sodita cukral. objaviti v i'-aso lieii „Dolcnjiike Novice" in iialiiti javno v obi'iinali, kjor ubdolžciika stamijo in kjer jc izvriila kfiKnjivo dajanje, V smisla § aSti kpr. se ohtožiiiika obsoja v povrafilo HtroSkov kazonske^a postopanja.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. 111.,
dno 8. nprila li)l(>.
Gi-om Jn. p.	Dr. Hrašovec m. j).
Vila Z vrtom
z vec sobami, kniiinjo, shrambo itd, sc odda takoj v najem, oziroma se tudi proda. Vila jo še nova in [i.;ži iia lepem in mirnem solncnom prostom ob ,Htafî državni cesti iz Novega mesta ])i'oti Bolo-krajini. Naslove pove npravn. Dol, Novic,
IVAN SVETEC
_U 121/1G 4
V imenu Nje^ovep Veličanstva cesarja!
ť. kr. okrajna sudnija v liudolfovcin je o obtiižlii opravitelja dr/avntga priivdiiištva zoper
Ano FilotiĚ
xavoljo lirofitûpku jio ^ M namiUo z dne 7 ,'8, 19ir>, ,it. 'J'^H d. z. T iiavzoc.nofiii ojiravitnlja driavncfia jirnvd-niítva, [iroHle obto/niiko Atte Pilolii' jw danes iliijrnani glavni razpravi, po predložni obtožitclja, da se uiiorabi zakon — razsodila tako:
Ana Piletii, letna, rojena v Doljiavi, oniožena, poHMÍiiica ua Ijoki št, 2Í), nekaznovana
Je liiiva
prestopka po g 14 ees. iiat., z dno 7. avfíuaía Ifllf), št, a3(> Btorjiinopi b tem, dajo dne 20. marca t. 1. na novnmoški sejm pripeljala !) jirašićkov /a rejo, dofini jň projíita leia jirudajala lake ]iraAii'ko pav za fiO ilo 70K, jo letos íake pondjala (iirodíijula) par za 120 li in pnu ala istili y sta ÓUUK, torcj zalitovala, izrabljaje izredne razmero, jirovzíořene v, vojnim stunjeni, za neobhodno potrebno re« oriino ùcznierne eeno in
)se obsodi
radi tega jio S U omenjenega )nilonta / npornho SS 21111 ill 3(i! k. z. na 20K glohe, v sltiiaju neizterljivosti na 2 ctni zapora in z globo v znesku 10 K, v slu-Caju neizterljivosti pa na 24 ur zapora.
l>alje sc v siiKsIn S inieiiovane eosai-ske naredbo doloi'i, da se ima ta tiodla enkrat objaviti v ňi-sojiisn Dolenjske Novii^o in nabiti javno v obinnali, kjor obdolžcnka stiiiiiijo in kjor .je izvr.^ila kažnjivo dejanje, V smisln ^ HijH kpr. so obtožoiika obsoja v povračilo stroškov kazonskcfïa postopanja, liiidolfovo, dno 1. aprila 1910,
Grom m, p.	Dr. Hrašovec ni. p.
Vskd vzkliea je c, kr. okrožno kot vzkiifuo so-dišr;o v iiiidollovom razBcidbo Hprcnienilo in obsodilo obtnžoiiko z razsodbo z dno In, aprila liUti v 40K, v slnraijn neizterljivosti v 1 dnevni zapor iu v im-daljno globo 10 K, v slniajn neizterljivosti v a iiirnî zapor.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. 111.,
dne 1Ï, apriia liHti.
Odpravek jo točen. Dr. Hrašovec m. p.
Vodja iiisarno: Grom m.
U 126/10
V imenu Nje^ovej^a Veličanstva cesarja !
t', kr. okrajna sodnija v lîndollovcni je o obtožbi opiavitelja državnega pravdništva KOper
îllurijo 1'iiik
zavoljn prestopka po ij 11 naredbo z dao 7,/8. 1ÍI15, št, Slití d. X. v navzoinosti opnivitolja državnoga pnivd-iiistva, prosto obtozenke Marije Turk, po danes dognani glavni razpravi, po jiredlogn obtoiitclja, da so uporabi zakou — i-uzNiiilila tnkii;
Marija Turk, ntl let starn, rojena v Piarivasi, oniožena, po.sestnika žena na Loki .št. 2, nekaznovana j(i kliva
jirestopkii po ij I t eos. ]iat. / dne 7. avgusta liHn, šl. 2!i8, slorjunefja s tem, da jo dne 20, iiiarL;a t. 1. pripel ala na novomeški sejm seilom devet tednov Btavib iiraàii'kov xa rejo iu to ponujala (prodajEUa) par za 11)0 K in Jib prodala po IU4K ]jar, torej zahtevala, izrabljajo izredne razmere, jirovzroéeno z vojnim filanjcni, za uoobliodno potrebne iwi oiiittio čezmerne eeue in
se obsodi
radi tega po § U omenjenega patenta z nporabo i^S 2(i(i in-iti! k, z. na 30K globe, v sluCaju neizterljivosti v tridnevni zapor 1" 7. gliibn v znesku 10 K, v slučaj« neizterljivosti pa na 24 urni znpor.
Dalje ne v t>iiii,slii g 1!) imenovano eesawkc naredbo iloloůi, da se ima ta sodba enkrat objaviti v fa-BOpisii Dolenjske ^iovioo iu tuibili javno v obéinab, kjer obdoiřenka stanuje in k er je izvršila kuznjivo dejanje.
V stnisln ^ 3íjí) kpr, se olitoženka obsoja v povračilo siroškov itazcnskega postopanja.
Rudolfovo, dno 1. aprila IDlti,
Grom m, p.	Dr. Hrašovec ni. p.
Vsiod vzklica je r. kr. okrožno kot vzklicno so-disi'e v iiudoll'ovem razsodbo spremenilo in obsodilo obtoženko z razsodbo 15. ajirila IDlti v globo 50 1Í, v simiajii iieiztorljivoali v 4 dni zapora in v nadaljno globo 10 K, v sinčajii neizterljivosti na 1 dan zapora.
C. kr. okrajna sodnija RudoHovo, odd, lil,, dne 17. aprila IIIH, Odpravelc je toOcn. Dr. Hrašovec m, p.
Vodja pisiirnc: Grom m. p.
U 127/1 fi 4
V imenu Nje^ove^a Veličanstva cesarja !
ť kr. okrajna sodnija v Hndoiloveni jo o obtožbi opravitelja državnega pravdnišiva zojior
Atlo .llitihinÈifi
zavoljo ]irostopka jio ij u naredbe z dne 7 ;8, iniij štev, '2'iH d. z, v navzočnosti oj.ravileljii državneRa pravdniStva, proste obtožonko Aiio .Mikhutčič, jio diinoB drignaiii glavni razjiravi ]io jiredlosn ubtožitelja, da ae uporabi zakon — razsodila tako:
Ana MiklaučiC, ;-i;i let stara, rojena v ťJor, Jta-liarovni, oitiožuna, potsesttiika žena na Loki Èt, I, nekaznovana
.i« ki-iva
prestopka po g M ces. pat z dne 7. avgusta 11)15, St. 22f!, storjenega s tem, ila jc dne 20, marca t. 1. pripeljala na novome.iki sejru štiri po vei kot devot tednov stare prašičke in jili jionnjala (prodajalaV par za IHOK, prodala pa za 140K parček, torej znblevala, izrabljajo izredne razmero, provziočone / vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene iu
SO oltsodi
radi tega po § 11 omenjenega patenta z uporabo in 2(11 k. / na 20K globe, v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora iii z globo v znesku 10 K, v slu-iaju neiztei-jivosti pa na 24 ur zapora.
Haljo BO v smislu 10 imenovane eoearsko naredbe doloťi, da PC ima ta sodba enkrat objavili v ňa-sopisn Dolenjske N'oviec in nabiti javno t občinah, kjer obdoižonka stanuje in kjer je izvr.iila kazidivo dejanje.
V smislu ^ 38U kjir. se obiožeiika obsoja v jio-vratilo stroškov kazenskega jiOKtoiiaiija.
Kndoliovo, dne 1, aprila liilH.
Grom m, p.	Dr, Hrašovec m. p.
N'sled vzklica je e. kr. okrožno kot vzklieno so-diSio T iludolfoïom razsodbo sproiiieuiio iu obsodilo obfoženko z raz.=odbo IS. ajirila 191(i v gloho lOK, v slnčaju neizterljivosti v (dnevni zapor in v nadaljno globo lOK, v slnčaju neizterljivosti v L^nrni zapor,
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. !l!.,
dne 17. aprila lOi«. Odjiravek jo tocon. Dr. Hrašovec m, j).
Vodja jiisarne: Grom m, p.
U 124/1 fi
hrivoc hI vlasuljar 1UJ]U)IJ^H)VO Naročajte „Dolenjske Novice!"
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
C. kr. okrajna sodnija v liudolfovcin je o obtožbi opravitelja državnega pravdniStva zoper
Itlarijo Kirar
zavoljo prestopka ])0 g 14 naredbe z dtie 7.,8, ÍH16, it. aaa d, z,, v navzočnosti opravitelja državnega pravd-ni.^tva, prosto obtoženko Marije Kirar, lo danes dognani glavni iHzjjravi, po jiredlogu obtožitel a, da so nporabi zalvoti — razsodila tako:
Marija Kirar, (14 let stara, rojena v Riibnirasi, omožena, iižilkarica v liubnivasi št, 7, nekaznovana jp kriva
prostopka po § 14 c.os, pat. z dno 7, avgusta liil5, št. 228, storjenega s tem, da jc dno 20. nmrca t. I. pripeljala nit novoinoSki sejni 2 po i) tednov stara pra-.šička za rejo iu ista ponujala (prodajala) in jih tudi prodata za UOK, dočim je jirojínH leia taka jirodajala za (jO K par, torej znlit«vala, izrabljaje izrodne razniore, provzročeno z vojnim stanjem, za ncobUodno jiotrebne reći očitno čezmoruc cono in
se ohsotii
radi lega po § 11 omenjenega patenta z uporabo g§ 2(i(i iu 2b0b k. z ua 5 ilni zapora, poostrenega z 1 poslom ill 1 trdim ležlSiem.
Daljo so v smislu ^ 19 imenovane cesarsko naredbo diilofi, du se ima la sodba enkrat objaviti v časopisu Dolenjske Novice in nabiti javno v občinah, kjor obdolžcnka stanuje iu kjor ja izvršibi kažnjivo dejanja,
V sniisln S ;iH!) kpr. sa obtoícnka obsoja v povračilo slroŘkov kazeníkega po,stopaiija.
Radolfovo, dne 1. aiirila 191 (i.
Grom m. p.	Dr. Hrašovec m, p.
Vslcd vzkiiea jo o. kr. okroiïno kot vzklicno sodišče v Kudolfovem razsodbo spremenilo in obsodilo obtožeuko rEtzsodbo 15, ajirila lUlti v 5 dni ZEipora, poostrenega 7. 1 trdim ležišiem in v nadaljno globo 'JOK, za slučaj iieizturljivosti ua 18 nr zapora.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. tll„
dno 17. aprila lOlfi. Odpravek je točen.	Dr. Hrašovec m. p.
Vodja }>ÍRar[ie: Grom t». ]>,
Loterijske številke. Gradec, 1-2. aprila 74 11) H) 87 9
(ilaviii ti-iï, ïfi^ iiíisproli niostni lii^i
priporoíía že izjïotovljt'iie Itisne kil.o v vseli iiarvali. hdcliije tudi (iriiire lasno iiotrehsčinc ter ima vedno v nalofri iiotlla;;e, milu, iirisi-tio tekoiinio llair-iielrol in lîa.vriiiii proti izpadanju las, jioteni linrgit za Nifittrno odstriuiitev kurjih «<";os in družit.'! toaletne stviiri, — Kiiliiije 11îi (Ii-oImio in ileUťlo zmešane iii vozane kchsIí« laso,
v ■
ima v volikili niiio/.iiiali v zalogi deželna centrala v Ljubljani. Krmila vsebujejo vse rcdilne .snovi, ki HO potreline živalskemu telesu, l'osebiio jih priporoča centrala za molzne kravo in vozno živino. Oil sedanjem poiiiaiijkanjii sena jmj hi HO rahila ta krttiilii povsod.
Cena /.ii 100 kfi jc K 3,'i. Hlaiio se niz-))ošHja v vrečah po 50 kp:. .Naročila nnj se naslovijo na pisarno deželne centralo krmil, Jjjuhljaiia, Turjaški trfi 3,	lo-a-i
modna trgovina
N0V0ME5T0 Glavni tr^ polef mestne hiše vljudno priporoča veliko i/biro najmodernejših in najnovejših
damskih m otroških siamnikov m nakita
kakor tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni.
5H-J	Zunanja naročila točna.
])()lc)ijske Novice ixfmjajo vstik	ako
; : jo tu (iati jiniKiiik, dan [lojiriij, : ;
Cciui jim je z;i celo Icro (,oii aprila do aprila) ;í K, za (loi lota l'ôO k'. Karoiiiiiiia 7AÍ ^em^■■ijo, fîostio iti linipe evropske države znaša K, za Ameriko 4-50 K. List, lil (i^^lusi se {ilai-itjejo iiaiMcj.
Vse <1ui)is(v, iiaroči)iiio iti oznanila sipi'djeitiii tiskarna Krajec nasi.
Šmarnice.
Marijin tiiesec, Marijin veliki pra/iiik pi'iČiieiiio v kratkom. Veselje driigili jiraz-iiiliov kali iiiiiii vojaka in tijene nadloge, a ravnoista vojska iiaiu napravi majnik še veliko bolj mil in drag kol. sicer, Ivajti zaiipanje do iiiatortj Marije rase v teli žalost,iiili iti težkili éasili ter iiatii jili lajša, saj jfi Božja Jlati tudi naša mati, mati žalostna, mati s sedmerimi meěi v srcu. Raziitiie nas.
Verno ljudstvo — in ta pi'idevek si .smemo mi Slovenei še vedno nadeti vkljiib tli in tam gospodnjoceimi svohodoniisel-stvii — toi'ej, slovensko ljudstvo razniiie-valo je vedno pomen Mucijitiega češčeiija prav globoko ter zajemalo v britkili <ineli l)i'i tem čistem in bistrem stiidencn moči, jakosti, tolažbe. Tudi sedanja vojska to l)otijujc v polnem obsegu. Koga smo za Bogom tolikrát, in tako z zaui)anjetii klicali na pomoč kakor Marijo V Ôigavo ime se je razlegalo večkrat l'azveti presvetega Imena Jezusovega kakoi' presladko ime MaiijinoV l'red oltarjem ju'esvete Device ali njeno podobo kleči ski'bim, tuge polna mati ter moli za sina tam v bojnem metežu; tu išče tolažbe let in ti'pljenja trmiui stai'Ček, ki mu je ojxu'o starili diiij, vrlega sina poklicala cesai'jeva beseda od pluga, od doma ; Marijiiif.mu Sreu pripoi-oča y^vesta ses(.i-a ljubega brata, Ijiibeia nevesta ženina. Niso uslisanc vse i)rošnje tako, kakor so jih govorila usta in jib narekovalo srce, a nilulc ui prišel k ilai'iji in odšel praznega srca, saj tolažbe iti ofiore je našel, ako je liožji Trevidtiosti dopadlo uki'enili, kar (Move-Škemu srcu povzroča tiigo in bol. Pač raz-mei-no malo je naših fantov na liojiietii polju, ki ne hî itneli s seboj Mufijine podobe ali svetinjicc. Samo vci-sko odmrli, iiravno po duhu in srcu popolnoma projiali, ledenomrzli, ošabno preziiljivi polomikanec se roga temu zaupanju našega ljudstva do Marije, se roga, in često ga zadene očitna kazeti Njega, ki je neskončno prizanesljiv iiapiam krivieam, ki se Njemii godé, a tolikrát neskončno in ostro pravičen v jiagli kazni njim, ki sratnoté Njegovo mater. Tu Če ga ne zadene takojšnja kaziiti, vsi količkaj dobri se ga ogibajo; najhujša kazen ga je jia itak že zadela; nima srca za mater, nima matere več. — Vojake sem izpovedoval, bili g« Celii: „Ali ste kleli Boga, MarijoV" vprašam. „Da", se glasi odgovof, „Boga sem klel, a Marije, ,Marije, o ne, tega pa ne!" in to je izusti! s tako vnemo, da m jc res presiniílo. — Dal-matineaimam pred seboj : „Pa molite rožni vcnee za pokoro, saj imute čas kot ranjenec ; ali ga znate?" In mož ti postane hud, on, Dalmatiuec nebi znal ružaiija!! Kaj ta-cega Jiiisliiii o njem? Ko je to njili vsakdanja molitiiv doma in na bojišču. No, si mislim, sedaj vem, zakaj so Dalmatinci ob 8oči taki jiiimki. — „Duh. Pastir" ima prilogo „Lepi zgicii" ; članka „Marija^' in „Marijino <ieščenje",i<, ^^ključiti, toliko uredniku dohaja (hjpisov, ki kažejo često res čudtížlio pomoč piesv. Deviec v vojski.
Pa l»i jo ne častili, ji ,)(. j^aupali, zlasti sedaj v lepem mescu majnikn? ^ 2. majnika lani so pričete avsti'ijske čete zmagoslavni poliod proii Kusoin; vsi verni so po pravici pripisovali zmagoviti blagoslov orožja in armad Mariji in njeni [n iprošnji. In spet je bil I\larijin mesec, oktober, ko so Srbi morali
vklonitipredrzno-oŠabno glavo avstrijsketiiu orlu. — Verolomni Lahi so nam razstrelili in iz zgolj liudobijc uničili dve najlepši Marijini svetišči: sv. Goro in Višarje. To je našo ijubezeti do Marije le še bolj podžgalo iti za trdno upamo, da bodo tudi Lahi v Marijinetii mescu okusili našo trdo pest, ki bo padala dvakrat trdo: enkrat za nezvestobo, koji ni primera v zgodovini, drugič pa za to, ker so jiam oskrunili in uničili Marijine hrame.
Zato podvojimo, potrojinio ob Šmar-iiicaii vse, kai' čuti naše vemo srce za Marijo. Ne manj, ampak več! Iti če ni nmrebiti mogoč zunanji sijaj šmarnic radi uboštva in pomanjkanja, molitev, zaupanje, udanost, ljubezen ne stane nič, bodi tem iskJ'eneja, pa bode tiiditembolj blagoslovljena.
Sice nas tiiora l)oleti, ko vidimo, da toliko naših rojakov stoji samo še na naravnem stališču, izgubili so stik in zvezo z natlnai'avnini. In vendar je vse prizadevanje, ves trud, vse žrtve, vse pridobitve, sploh vse, vse prazno in ničevo, a ko se vrši samo iz naravttih, časnih, zemskib, počutnih nagibov. Navadimo se spet vse, tudi javno Življenje, gledati v svitu večnosti, nadnai'avnega. Najkrajša pot k temu je Marijino češčenje, čc.ščenje nje, ki je mati liožja, mati našega Stvartiika in (Jdrešenika. To smer imej pied očmi tiaŠe česCerijc .Matere liožje, .sicer iitegtie postali samo ])otK)žtia igrača, zanimiva îzpreiiiemba vsakdanjega, izraz čustvovanja, a ne izraz krepke volje: služiti Jîogu in stremiti za nadnaravno srečo. Pj'iimročajmo z vso vnemo Mariji vse tiste naše rojake, ki so napovedali vojsko Bogu. Da se bo končala krvava vojska zmagoslavno za nas, upamo zatrdno, zanašajoč se na pri-])roštije Device Marije. A da se konča ta vojska upornih otrok Božjih zanje dobi'o, ■tako da podležejo pi-emagani milosti božji, 110 pa pravici božji, zato, Slovenci, treba, da Še prav posebno prosimo ^Mai'ijo v mescu njenega čeŠčenja. JMolimo za zunanjo in notranjo zmago pravice in resnice v nasi domovini!
Teden Rdečega križa.
.\jiiio, ajiiio — vinarje Kbinijnio, jili Ka vojsko, jili Kft zmago dajmo 1
Velikanska naloga je ])overjena v svetovni vojski „Avstrijskemu di'tištvu ilde-čega kiiža." In te ttaloge se društvo tudi popolnoma zaveda in jo vrši nad vse marljivo, ila vzgledno. Nad 12 miljonov kron je izdalo za Časa svetovtie vojske v blagor domovine, v polajšanje trpečim našim junakom itd. in to brez oskrbe ranjencev v bolnicali.
IColiko l'an se je s temî svotami zacelilo, koliko trplenja jiribratiilo našim junakom, koliko otrokotu se je ohranilo očete in kolikim materam sinove!
Pa si-edstva dniši.va Udečega križa se krčijo, a jiotrebe so vwino večje in inijnejŠe. Da si pridobi društvo novih si'edstev, pi'ii'edi z «lovoljenjem c. ki', notranjega ministerstva, jio vseh deželah naše velike in tiiogočne ilomovine „Tedeti Udečega križa" v času od 30. aprila do 7. maja. Y tem tednu nabirali se bodo širom domovine novi člani, pol)irali se bodo prisiievki po hišah, trgih in ulicah.
]irodajali se bodo znaki, evctlice, šopki itd. v korist društvu Rdečega ki'iža.
Pokî'oviteljstvo te veiiko akcijo je prevzel nadvojvoda h'ra ne Salv a t o r.
Nabiranje, jirodajanje itd. prevzela bode naša za vse dobro tako vneta in navdušena mladina pod vodstvom in nadzorstvom učiteljstva in dam.
Tudi po lejii Dolenjski pohitela bode v dnevih 30. ai»rih\ L in 7. maja naša mladina kakor čebelice po vseh mestih, trgih in vaseh, po liišali in ulicah, s klicem :
„Ajnio, ajmo — kronice zbirajitio, za junake našo jih ravnajniol" —
ter bode nabirala v pušice prispevke, iia zglasilne pole pa člane društva Udečega križa. In takrat se spomnimo pesnikovih besed :
„Tam po boli:iicrth pa — večni liog! toži ranjenih jutiakov stok ... Raigencem hladil, křepčil nesimo, s kronami jitti ratio pocelîiuo!"
Vili Dolenjci! Sprejmite v teh dnevili našo mladino — ta np naš — in naš ponos piijazno in z veseljem! Pomagajte mlailini, da doprinese v teh velikih dneh domovini svojo žrtev ter si tudi postavi spomenik v času grozne svetovne vojske!
Darujte vsi in vsak kolikor največ nioj'el ije z združenimi močmi bodemo dosegli uspeh, ki ga je vredna naša domovina — ki so ga vi-edni junaki naši: Našo moč, našo požrtvovalnost naj občudujejo celo naši sovražniki!
V mestih iti večjih krajih bodo prodajale naše požrl vovalne dame in naše deklice tudi znake Udečega križa in šopke ter cvetice. Sprejemajte iz rok tiašili vrlih dam in naših deklic — teli živili cvetk naših livad iii zanje obilo darujte v dobrodelni namen! S krvjo naših junakov so poškroljenc te cvetko in posuto obilno z biseri — solzami naših udov in sirot!
Da tudi vdov in sirot se spominjamo te dni. Saj bode „Avstrijsko društvo lide-čega križa" oddalo třetino sedaj nabrane vsote društvu za skrbstvo otrok — zlasti sirot 1)0 v vojtii paillih očetih.
Sirota! — IColiko gorja in bridkosti je že v sami besedi! Kdoi' občuje desetletja z mladino in je celo tako srečen, da more gledati v nežno srČece in Čisto dušo otrokovo — kakor učitelj; on pač čuti vso bridkost v vzdihu otrokovem:
„Nimam ateja, no mame in no veni kje dom je moj!"
Tudi za sii'ote bode zbirala naša mladina prispevke v teh dneh!
„Ajino, ajmo — kronice zbirajino iti nesrečnim, bednim pomagajmo !•■
Dobrotniki !
„Kaj tie bodo nam ušesa ;ilu!ia, dajmo vdovam in sirotam kniha!''
„Srce Hogii, vse moči pi'esvitlemu cesarju, najilražje -— svoje otroke pa domovini !■' to ji; testament iiaŠih junaških očetov, umirajočih na bojnih poljattab.
Pomagajmo vsi, da se ohranijo in dobro vzgoje sirote, ti živi spomeniki Bogu, (;esai'ju in domovini najzvestejših — najvrednejših sitiov! i^ilvovali so za nas svoje dragoceno življenje — iti mi naj bi se ne zavzeli za njihovo najdražjo zapuščino — otroke, ki so kri njihove, za domovino prelil-e krvi? Iz t.eh sirot bodo in morajo vzrasti novi junaki, novi veliki
možje, saj so v njih pretaka junaška kri! Zato pa:
„Ajtiio, ajmo — krotuco zliirajmo
in lio',''!] jih in cesarju dajmo!"
Vi pa vrli dijaki in (iijakinjc in vi ljubi otroci, na delo! Prenniogo zaslug ste si že pridobili v teh luidilt časih z raznimi zbirkami, s samozatajevanjem, s pi'idnostjo in vstrajnostjo. 1'rav tako! Polni ste življenja, polni najlepših idealov. Z zaupanjem in s ponosom zremo na vas. Glavni del akcije „Tedna Udečega križa" poverjen je vam. Upanje, ki ga stavimo v vas je veliko.
Z mislijo na svoje očete, brate, tovariše, ki so morda tudi v itotrebi ali v oski'bi Rdečega križa in pa z mislijo na zajjuščeno sirote, pohitite med ljudstvo !
1'ojditc v vsako liišo in k vsaki družini — da v zadnjo gorsko kočo in prosite — lepo piosite! Ko se bodo vi'ačali naši junaki iz bojišča kot zmagovalci, pa bodete tudi vis ponosom vsklikali: „Tudi mi smo se borili — tudi mi smo zmagali!" Še pozni rodovi bodo govorili: „Prihruli so sovražniki od vseli vetrov nad našo domovino, pa imela je junake ne bojiščih in imela je mladino v zaledju in ostala jo in pi'išla je iz boja mogočna, silna, večja kot kdaj poprej!''
In naš cesar bo ta hudi čas, svetli cesar sli.šal bo o vas; pa pohvali on si to mladino, ki žrtvuje kaj za domovino...
Spored „Tedna Rdečega križa" bi bil tale:
Dne 30. aprila (v Novem mestu dne 1. maja) raznašala bode mladitui po vseh hišah in stanovanjih letake in nabiralne polo za nove člane Avstr, di'. U. k. — ob enem pa bo jtobii'ala v i)uSiee darove. Dno 7. iiuija (v Novem mestu dno ij. maja) bo i)obirala pi'ijave novih (Manov in ob enem zojiet prispevke v puŠico.
Dne 7. maja pa bode prodajala znake, šopke in cvetke po ti'gih in ulicah. Ako kaj ostane, pa morda Še drugi dan.
Janko Orad
jirov. [!. kr. okr. Sul. nadzor.
Četrto avstrijsko vojno posojilo.
Podpisovanje za celo to avsti ijsko vojno liosojilo se je pričelo s 17, aprilom in se zaključi v potiedeljek 1 o. maja 191() ob la. uri opoludtie. Pri različnih bankah so se podpisali že znatni zneski, še predno jo bila znana oblika in jiogoji lega ])o-sojila. Pa tudi razne hranilnice štrom Avstiije so kazale že do zdaj veliko zanimanje za to posojilo.
Dočim so se prva ti i vojna posojila, ki so prinesla, kakor znano, popoln uspeh, oddala v zakladnih listili, ki zapadejo v plačilo v letih	in 1 S)30, se
je topot izbral tip 40 letnega posojila, ki se amortizuje od šestega leta naprej. Ni dvoma, da bo ta vrsta posojila zelo dobrodošla vsem onim krogom prebivalstva, ki žele trajno naložiti svoj denar in se hočejo izogniti nepřijetnosli, da bi si morali vsakih par let iskati novih vi'cd-nostniii papirjev. To pa tembolj, ker se ]U'i državnem vojnem posojilu druži s trajnostjo tudi biezpogojna varnost in visoko obrestovauje po TiVa^/o nominala. Ravno tako bo odgovarjalo tndi naložit-
veiiiiii ])oti'cbatn volikiii fiiiaiičnili zavodov, zavarovaltiic, hranilnic, fomiov in nstanov. Da sc i)a jifiti^giie tmii take denarje, ki se vshid vojtie nc (iajo in'iniei'iiu nak)žití, ki bodo |ia v bodoíi visoki gospodarski konjnkl.nri, ki jo jB po vojni nedvoiinio pričakovati, igrali vlogo, se je linančna uprava odločila, ponuditi poleg 40 letnega rcntnega jjosojila tudi seileiidetiie zakladtie l!^s(e,
FinatiČni niitiister dr. pl. Lclb se jci izrazil, kako ugoden jtî v vsakem o/iru sedanji čas za oddajo vojnega posojila, Hralji'ost našili ai'tuad, njibova požitvo-valnost, tijiliova volja za bi'ezpogojno izvojevanje končne zmage, dejanska domovinska ljubezen prebivalstva iii iic-zlotiiljiva finančna moč naše di'žave, ki so nam doslej pomagale odbiti vsti vojaške in gospodarske nakane naših naspi'otnikov, se bodo sedaj do[»olnile z novim listom slave: s sijajnem uspehom ietilega vojnega posojila. V skupnem boju i)roti sovražnikom smo izvojevali že tri miljardne zmage, sedaj sc pripravljamo na četrto, ki mora še preko.siti dosedaTije. Zmaga za zmago na fronti, zmaga za zmago v zaledju. Koliko časa i)odo naši sovi'ažniki .íipriČo tega še vstrajali v svoji zaslepljenosti in pri .svojih otročjih načrtih proti osrednjima vdesilama? PaČ ne Jiiore biti več tako daleŠ čas, ko bo zmagala človeška pamet in jim bodo padle luskine z oči, Iii potetii je možno le še eno: mir, slaven mir!
Za ta cilj moramo združiti vse svojo Jíioči ; vsak državljan in vsaka državljanka se mora zavedati dolžnosti, da deluje za ta cilj. In za ta cilj deluje, kdor dá državi na razpolago srecîstva, ki jih potrebuje za vojne namene. Kdor ima veliko, daj obilo, kdor ima malo,. daj tisto veselega srca. Razen ponosne zavesti izpolnjene do-jiiovinske dolžnosti mu bo v plačilo tudi lepa, zagotovljena gmottui korist. Država ne prosi miloščine, marveč oddaje posojila pi'oti ])opolni, brezpogojni vai'iiosti in visokimi obrestmi. Pokažimo svojo ljubezen pa tudi svoj gospodarski talent.
Kako se pripravlja fenoiftaleinov reagenčni papir.
Fenoiftaleinov rcagenČni papii' je izvrsten pripotiioček pi'i napravi tekočine za škropljenje tit proti pei'onospori.
Ž njim se laliko spozna, ali se je dodalo ]-aztopljeni tiiodn galici (ozii oma galici in galunu ali iiei'ocidu) zadostna množina apna, ker bi ostala drugače raztopina kisla in bi Ž njo poSki'0))ljene trte opalila.
V	Škropilno zjnes, ki ni več kisla, temveč že lugasta, pomočen bel fenoiftaleinov papir postane lepo rdeč. To je tedaj znamenje, da tekočina ni več kisla in da ž njo lahko škropimo. Će ostane pomočen papir bel, treba je pa a])na še ilodati,
Fiinolftaleinov jiapir se dobiva v dro-gerijah ali v lekarnah. Oe nismo sîgnini, ali jc zanesljivo dobci; ga pred vporabo preskusimo. V kozarcu čiste vode raz-mešamo za lešnik velik košček apna in pomočimo vanj košček kupljenega fenolf-tahîinovega papirja. Oe postane papir rdeč, je dober, če ne, ni za nič.
Fenolftaleitiov ]>apir si pripravimo lahko sami, kar bî zlasti sveioval trgovcem na deželi. To se zgodi na sledeči način:
V	Četit litra řiniíga špirita i'aztopimo v kozai'cn ali skledčki 5 gramov belega fenolftaleinovcga pj'aška, ki ga dobimo v vsaki večji drogei'iji aH pa v lekarni, V drogeriji ali večji papii'rii irgovitii si iiotem kupimo kakili pol čistega, beh^ga tiltiii-nega jiapij-ja. Ko se je fenoiftaleinov prašek v špiritu raztopil, vzamemo eno polo filtrii-nega papiija, zložimo jo in jo potiioČimo v to tekočino tako, da se povsoil d<)l)ro premogi. Nato vzamemo polo ven, jo nalahko stisnemo, da se odcedi in jo raz[)rostrto obesimo na napeto špago na pi'ostem.
^J'ako namakamo eno polo za drtigo, dokler je kaj špirita v kozarcu.
Na prostem se špirit iz papirja kmalo izhlapi, ťenolftalein pa ostane v ptipii'jn in fenoiftaleinov pa|iir je pripravljen.
Da se bolj zlahka rabi, ga zrežemo na 1 cm široke paske. Spi'aviti je tak ])apir na suhem, kjer se potem di'ži tudi več let.	IS, Skalický.
Vojni pregled.
Itaiijiinsk o liojišre, [Jj'iuliio so 20. apr. poroča; Nil nteviliiib delih bojtio čete so [loatali radi dobrili rajij^lediiih razaicr topniški boji ži-valnicj.ši. V lasU sovražnika sc nahaja vrL Col di Lana. Naše novo postojanko v ot^seku Lngaiia so napadli Italijani zaman, Žo v prvih diit-h vojske Iratijo so so razvili ljuti boji za Col di jjaiia in rabili so Italijani skoro 1Í îtiosecev, da so zavzeli to goro. Važnosti tega napelia, kateri čisto nič ne izjirerueni sjjlošnejia poloi.aja na tej točki, gotovo ne odtehtajo ogromne žrtve Italijanov, ki so jih imeli pri tem jioiljetju. — Po nradnili poročilih dno 21, aprila so italijanski rniilci cerkva, svetišč in saiiiostatiov, katere so žc takoj ob in'ićetku vojske vzeli posebno na piko, veliki četrtek popoludiie, sedem po številu, prileteli natl še „noodrcSeno" mesto Trst in vrgh 25 bomb. Neka bomba, katera je i)adhi blizu Škediija, je ubila i moža, 5 otrok in 3 ženske ter ranila pet oseb. Neka deklica so bori v tržaški bolnici s smrtjo. Žvlve so vse civilnega stanu. Drugo bomhe so uničile salezijanski samostan in sicer v časn, ko je okoli 500 otrok molilo v samostanski cerkvi pred sv. Rešiijim Telesom. Da tu ni hllo žrtev je res pravi čudež. Vojaške škode ni nobene. Sovražnik je s tem iiapailom zapravil v.satio pravo in í)raTÍCo do ]>nzanašanja njegovih mest, iVd živahnim ognjem vseh kalibrov se je nahajal severni del mesta Gorice. Z najtežjimi iz^ni-banii za sovražnika smo odbili niočno sovražne napade v odseku (M di Lana. Izjalovili so se ravrmtiiko novi sovražni napadi na n8.šo nedavno osvojene postojanke v otlsekn Lugana in napad zahodno od S])eroiie tia na.so črto. — Uradna poročila dne 23. in 24 aprila javkajo, da so naše čete zojiet zasetlle na Col di Ijana opirališče na slemenu severnozahodno od vrha in ga vzdržale proti sovražnemu napadu ter odbile pet sovražrdh napadov.
Itiisk« iMijIšče. Avstrijsko uradno poročilo dne 19. aprihi javlja, da smo severozahodno od Turnopola z vsjichom razstrelili neko mino ter zasedli zahodni rolt vdrtine. — Nemško «radno poročilo dne 21, aprila pa poroča: Severozahodno oii Uvinska ])ri Garbu-novk) so imeli liusi pri zopetneiii brezuspešnem naj>adu približno enej^a polka znatne izgiil)e. Neko nettiško letalo [iri armadi generalu ^rofa pl, Botbmerja je vrglo veliko boinlj na kolodvorske naprave pri Tarnopolu. — Zasebno ee poroča iz vojnega tisk. slana, da je hjijo zailcla naša granata v bliř-ini Novo - Sjelico ruskega zbornc<ia jioveijnika, generala Keller, katerega so težko ranjenej^a jtrepeljali v Kijev, — „Steagul" poroča iz liukarešta, da kopijejo Ilusi v 1-iesarabiji ob rumunaki meji strelske jarke.
/ílIhmIiiu bojišče. 21. aprila i)oroča nemško uradno poročilo : Ljuti splošni boji pehote so so razvili v ozemljn Mozo v zvezi a krepkim razvojem olicb topništev. J^'rancozi so napadli zahodno od reke z znatnimi silami Morthomme in vzhodno od tam. V s[jlošnem se jo napad krvavo odbil, Hojujejo .se še T jiialem kosu jarka pri gozdu Les Canrettos, v katerega so ndrli Francozi, Napori sovražnika, da zopet vzame kamnolom južno od sela Haudromont, na desnem bregu Moze, so ostali popolnoma brezuspe.šni. Pobllžnji boji južno od utrdbe Doaiimonr, ki so se razvili ponoči v nekem francoskem jarku še niso končani. Ponovitev sovražnega jiehotnega najiada na te črte v gozdu Cailette je prepret;ilo naše močno topništvo že, ko so jo pričel razvijati. — Deutsche Tageszeitnng poroča po pariškem časopisju, da uporabljajo FrHjicozi TiOOC) težkih automobilov za prevoz čet, streliva in provianta za bojno črto pri Verdunu, — 1*0 poročilu „Corr. della Sera" so Knsi izkrcali v Marseillu na Fi'ancoskem čete. ki so sestavljene iz samih veteratmv iz bitk v Galiciji in na l^oljskein,
italkansk« bojišče. „Dreplatea" iz Bukarešta javtjii iz zaiies^ivofia vira, da ]»i-ično ententino vojno vodstvo v Solunu še ta ttiesec jiroti osrednjim silam s pričakovano veliko ofenzivo. — Bolgarsko uradno poročilo 21. aprila (Kor. ur.) poroča iz Sofije: Sovražni eropJan, ki jo připlul iz južnovzhoilne smeri, jo vrgel danes okolu B. ure zjutraj iz zelo veliko visočine dve bombi na predmestje Sofije. Ena bomba je pudla jia neko malo hišo, druga pa im neko šolo. Skoda je popolnoma neznatna. Žrtev ni. Ob enem je vrgel več oklicev, ki naznanjajo bolgarski javnosti padec Erzeruina, kar jo smešno, kajti Holjiarom ni bil vže znan samo paiiec Erzentnia, temveč tudi vže jtadec Trapecunta, — Iz Sofije j)o-
roča litro": 40 poslancev srbske skujiščine je sklenilo, da pozo vejo prestolonaslednika vbniarja Aleksandra, naj skliče skupščino k posvetu o pripravah za mir. Ce jim prestolonaslednik ne ugodi, se vrnejo po.sJanci čez Švico v Solijo in prično zojiet po dolgi dobi produktivno delo,
Itoji na ihorjii. — Iz Genovo poroča Sccolo: Na sredozemakem morju so zaj^ospo-(larili povodni čolni osrednjih velesil. V Genovo niso prijie^ialc pričakovane ladje 90.000 ton premojia, ker ao jih potopili podvodni čolni. — Ni^mški podvodni čolni so meseca nmrca potopili sovražnih trgovskih ladij a prostorom okroglo 207.000 ton.
Kazna bojišču. Turška uradna poročila zadnjih dni poročajo, da so bili Angleži na iraški bojni črti zopet krvavo poraženi in izf^u-liili pri jt'elahie 3000 mož mrtvih. — „Itotter-damsche Courant" piše 14. aprila: lluiimniji se je posrečilo sporazumeti se z Nemčijo zaradi biagovnej^a prometa. Doseženo je zhli-žauje in če bodo Nemci ]>ri Verdunu imeli nove usfiehe, pride najbrž kmalu tudi do i)D-litičnega sporazuma, — „Pester Lloyd" poroča, da portugalski državniki, ki so pognali deželo v vojsko, niso v stanu voditi usoilo države. Stra.šnejše kot kdaj divja meščanska vojska, U[)rle so se cele pokrajine. Prebivalstvo so noče udeležiti vojske. — Na severnem Portugalskem vlada pojiolna anarhija. — Iz Carigrada se 21. aprila uradno poroča, da so bili Angleži v bitki pri Beitissi ^rozovito poraženi, izgubili ao nad 4000 mrtvili in ranjenih, 14 strojnic ter enega majorja in nekaj mož ujetih.
Cerkveno.
Veliki teden In velikonočne praznike
smo obiiajiili v Novem mestu letos tako slovesno kot nndokedaj. Postne govore je imel v kapiteljski cerkvi misijonar preČ. g. r. Folie, prelei)e in zelo obiskane. Po vsakem govoru je zajiel kapiteljski zbor ganljive in utnetniško pi'ednašane postne pesmi, odlomke iz oratoi'ijev in cantate. Veliki petek pa v (d)eilvch cerkvah žalo-stinke. Hvaležni snio Novomeščaiii jireč. g, gvai'dijann P. Ambrožu, da je zopet zbral v frančiškanski cerkvi iiioški zbor, kateri je svojo nalogo pi'av dobro izvrševal vse pi'aznike, da smu zopet čnli i^ri osmi maši orgle. Ne oti, ne pevci se ne strašijo truda in skupno z udano marljivostjo prepevajo slavo liogu! Veličastni ste bili procesiji ka|)iteljska in frančiškanska, katej'e so sc udeležili nad 300 vojakov iz bolnišJiic. PreČ. g. vojtii kurat je oskrbel tudi pri obeiiveh božjih gi'obiii vojaško sti'ažo, kar nas je vse še bolj i)o.stavilo v vojni čas. Vsa čast vrlemu kuratu g. Andreju Nagy. Višek vseli slavnosti pa je bila pontifikalna sv. nniša na velikonočno nedeljo v ka])!-teljski ceikvi ob 10. uri. Pela so je Gruberjeva maša De Nativitate op. t)2, 'l'ako le])ib skladb ni veliko. Zbor HO pevk in pevce.v s sprendjanjem violinskega zbora je zvršil svojo nalogo izborno. Vajeni smo od našega kajiiteljskega zbora na lepo petje, a to pot je zbor pi'ekosil sam sebe. Sodelovale so inijboljse pevske moči, ki jih imamo v Novem meshi mnogo. Čast gosjiem, gospicam in gg. pevcem, da tako drage volje sodelujejo ])ri ceikvenih slav-nostih. Silno lep je bil Foerstei jev Off. terra treuniit, pač ena izmej najboljših njegovih skladb. Vojni čas pa nam je tudi vzel našo nam toliko drago in ljubo meščanske garde godbo, pogi'ešali snm njo in gardo samo. Procesije so se udeležili vsi c. kr. uradi, iiosebno poveličeval jo je častniški zbor. Res ginljiv prizor, je bil sklep procesije na Vel. soboto v kapiteljnu, ko je veličastno inuuiîi'al mil. g. prošt dr. Elbert Te Deum. Obila asistenca v krásnili para-ment.ili, Častniki in visoki c. ky uradniki so natmlnili prostrani lu'esbiterij in iz kora je donelo mogočno jietje. Ostalo nam bo to v trajnem spominu. îlarsikatero oko se je porosilo «b pogledu našili vojakov junakov, ki so s tako iiobožnostjo korakali, (nekateri še prav težko, drugi obvezani,) pred Najsvetejšim. Da, dokler ima Avstrija tako junaško in Bogu vdano vojaštvo, ni se ji treba bati nobenega .sovraga.
Šmarnična pobožnost v kapiteljski cerkvi v Novem mestu bode vsaki dan v majniku zjutraj ob jiol G. uri. — V frančiškanski cerkvi pa bode vsaki večer
ob 7. uri in odjiadejo ob nedeljah ob 4. uri ])opoludne litanije in blagoslov, — Uvrstinio se ta majnili, ki ga bodcmo obhajali v grozotah in strahotab evropske vojske, v armado molilcev in vnetih častilcev Marijinih! Po molitvi in j»u Mai'iji bo zmagala sv. (icrkev, bo zmagala in-avica, bomo zmagali tudi mi v težki vojski našega življenja. Hitimo k Marijinim oltarjem in jirosimo iiobožno in ]irisrčno Pomočnico kristjanov, da se nas usmili in îzpro^i Cerkvi, cesarju in domovini ter nam vsem častno zmago in trajni mir!
Dopisi.
iz Št. Petra. Smrtni angel je spet segel v vrsto naših žnpljanov-bojev-nikov. Na južnem bojišču je padel pri Podgori 20 letni Janez Blažič iz Žti'av-berka. Odneslo mu je obe nogi. Bog tolaži žalostne domaČe! — Bojančevega •Jožeta iz Ždiiijevasi so hoteli jia po sili narediti za mrtvega, a se je le še ubranil. Pri Oslavlju je bil hudo ranjen. Časopisi so prinesli vest, da je umrl v Ljuliljani za ranami. Sodnija je opetovano vabila mater-vdovo k zapuščinski obravnavi po pokojnem Jožetu. Materi pa kljub zažu-gani kazni ni šlo v glavo. Čemu delati nepotrebne poli, ko je znala, da je sin živ, Župni urad je bil obveščen, da jo padel na polju časti imenovani vojak, naj se takoj obvestijo domači radi preskrbnine po pokojnem! A glej! Istočasno s temi .lobovimi poročili jo primaha na dopust Jože, ki še sedaj ves vesel v Ždinjivasi jirotestira proti teiiui, da hi bil on mrtev. — Ujetnikov iz šentpetcrske fare Imamo do sedaj že par dobrih ducatov. Na Ruskem jih je 24. Večinoma vsi se slabo pohvalijo. Na Laškem zdihujc eden, a zadnje čase se je oglasil eden celo iz Francoskega ujetništva. Se li povrnejo vsi v domovino? Daj Bog! — Dva slučaja nagle suirti smo imeli v velikonočnih praznikih. Ka velikonočno nedeljo popoldne je nenadoma umrla Marija Ko-račin iz Ždinjevasi. Naslednji dan je liotela iti obiskat v Ljul>ljano sina-vojaka. Malo „žegna" in kozarec vina mu je hotela iiesti za pirhe. Vse je bilo že pripravljeno v košarici. Le vina gre še natočit v klot.. A tu se zgrnili na tla in hila je mrtva. Na velikonočni pondeljek zjutraj pa je istotako na naglo ma umrla posestnica Marija Saje iz Nove gore. Obe hčeri sta sle k jutranji maši v Í5t. Peter, ivo prideta domov, je bila mati mrtva. Živino je gnala na vodo. Pri zavijaču pade na tla in izdihne. Pred dvema letoma ji je v hniel-niškeni gozdu bukev ubila moža.
Iz št. Lovrenca. Due 12. t. m. je lireminula soproga našega iiadučiteija gospa Ivanka Jazbec. Trpela je že dolgo let na neki noti'anji neozdravljivi bolezni, ktere žrtev je postala že v 40. letu njene stai'osti in jo spravila na oni svet. — Bila nam je ranjca zaradi Jijenega prijaznega, veselega in zelo prikupljivega vedenja, bodisi proti temu ali onemu, jako simpatična, rada je vstregla vsakomur ako je bilo le mogoče in res težko smo se ločili od nje. Da je bila zelo priljubljena, nam je v tolažilen dokaz res obila vdeležba itri pogrebu akoravno je silno deževalo. Najbolj jo hode pa pogrešala obitelj Jazbec-eva, kteri jc Bog vzel doiiro ženo oziroma mamico in zelo štedljivo gospodinjo. Naj ji bo zemljica lahka!
DomaČe in tuje novice.
Kranjski deželni predsednik baron Schwarz umirovljen. Grof Henrik Attems novi kranjski deželni predsednik. Dunaj, ■22. aprila. Ivakor izve c. kr. korespondcnčni urail, je Njegovo Veličanstvo deželnemu predsedniku Božidarju baronu Schwarz pl. Karsten povodom iz zdravstvenih ozirov zaiuošene trajne vpokojitve v ponovnem priznanju njegovega mnogoletnega z zvesto
vdanostjo vršcnega i/,bornega službovanja podelilo veliki križ Franc .Tožíífovega i'cda in istočasno imenovalo podin'edsednika [irl naiiiestiiištvn v Trsln Henrika grofa Atteinsa za deželnega predsednika na líraiijíkem.
Teden Rdečega Križa. V vsako stanovanje prinesejo i>rilio(lne dni uienci ali učenke nikajšiiili ljudskih Šol polo, ki velja váacega kot okiie i]i vahilo, da naj postane s tem, da plača udnino, član lldeČega Križa, Hišni posestnik aH njegov namestnik dobi še drugo polo, nabiralno jiolo, katera naj l>i krožila jio vsej hiši oki'og rodbin 'za prostovoljne dai'ove. Nabrani denai' in Clanai'ino bodo kojiceni driizega tiidiia pobrali zopet, učenci ali učenke ljudskih šol.
Darovi. Za vojake v bolnišnici cesarice Elizabete v Novem mestu je prejel mil. g. jirošt dr. Elbeit od g. dr. viteza Sehopi)la, ravnatelja kranjske hranilnice 30 kron; od gosp. Franca Korbaija, oskrbnika, Vilmvo, za dobro prodanega volička ki'on 40 vin.; od gospe Neže Kiissel 4 krone. Ta deiiar se je že deloma i» se bo še porabil za priboljšek ob inaznikih bolnikom-vojakom. Bog plačaj
stotei-okrat!
P, Volbert Emil, jezuit, je umrl na veliko soboto zvečer v Celovcu za pljučnico in zastrupljenjeni krvi, star ti 7 let. lîla-ženi pokojnik je še tudi Novomeščanoin v dobrem spominu po svojih temeljitih post.nih govoi'ih v kapiteljski ceikvi lansko leto. Njegova izredna govorniška zmožnost združena s krasnim in močtiim glasom je slovela pn vsej Avstriji. Velikanski so bili pa tudi njegovi misijonski uspehi. Ljubljanska kongi'cgacija gospodov ne bo(ie nikdar pozabila svojega najboljšega voditelja, ki ni samo izvrstno tikihel za njen dušni blagor, ampak je tudi upeljal v njeno razvedrilo večere sodalov. Ob takšnih Ziibavnih večerih se je tudi veliko i)elo, ker r. Volbert je bil sam izboren pevec in ljubitelj glasbe. IÏ. L P.!
Umrl je C, kr. donifibr. eviil. ntiiJoticijal v p., sedaj dodeljen ceTizuri v Ljnljljani, imejitelj zlatega zaslužnega križca itd,, blagorodni gospod Mihael Mole dne 24, aprila ob 2. uri po[)ohnlne ter bil pokopati ae. aprila oh 4. uri popoludne. Sprevod je šel tjii'tvašnici! v deželni bolnici na poko|»ališče k sv. Ki-ižu. Ta nenadna vest je bridko pretresla Novomeščane iii ňmi-lielčane, kajti pokojnik je bil vsied svoje neprisiljene Ijnbeznjivosti in dobrega srca povsod velespoštovan in kot bivŠi vesten uradnik s plemenitim značajem obiiečislan pri visokih in nizkih. Njegovi přežalostní gospej soprogi iji njegovim gg. sinovom naše prisieiie sočiňje. Naj počiva v miru blagi gospoi! !
P. Frančiška Ambroža so poko])aIi na Sveti Goi'i. Totoni vojaštva so ga prenesli gori k svetogorskim razvalinam in tako bo junaški frančiškan našel svoj iiokoj iiri svetogorski Kraljici, katei'i j« blaženi jio-kojnik posvetil svoje življenje in duhovsko delovanje. R. L I'.!
Odlikovana domačina. Radi vestnega izpolnjevanja svojih dolžnosti v novem-berskih bojili pri sv. Mihaelu sta bila odlikovana enoletni četovodja Franc Jerman s srebrno svetinjo prve vrste in kadetni nadlovec .Janez Eršte s srebrtio svetinjo druge vi'ste. — Čestitamo!
Zahvala, Pivovarna ilengeš je velikodušno darovala po svojem zastopniku v Novem mestu g. 13ayer-ju vojakom v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji za Velikonoc 100 steklenic jjjve. Gospa Oblakova pa je darovala eno večjo škatljo čokolade in tri sto cigaretk. Izreka se tem potom najtu'isriinejša rahvala.
Novi čas. V Nemčiji bodo po noči od 30, aprila na l.jnaj premaknili uro od enajstih na jioliioČ. i. majnik se i)rične torej letos v Nemčiji že BO. aprila ob 11. uri po noči. 7i novim časom nameravajo zjutraj i)ridobiti eno uro več svet.lobe za delo. Seveda bode veljala ta si)i'emcmba le za poletni čas, ker 30. septembra se bo
ia stvar zopet zravnala (ako, da bo .30. se]>tembra še-le ob eni polnoč. Za Nemčijo so iziačiinali v petih poletuili mesecih 130 milijotiov kron prihranka, za Avstrijo pa 100 milijonov, ker se bode skoio pridružila tenni sklepu tudi ona že iz vojaških o/.irov. Ogi'ski minister je že tudi sklenil to novo upeljavo časa, ker jc tiii-nisterialni svetnik Horváth izjavil, da prihrani monarhija na razsvetljavi 5() milijonov kron, Ravnotako uvede tudi novi iVdu ňvica, kakoi' javlja „Ziiricher Tost.". — i'oleg splošnih vzrokov, ki govore za to j'cforino, pridejo v Avstriji v postov tudi številne zveze v železniškem in poštnem prometu z Nemčijo. Tako bomo najbrže tudi pi'i nas v noči od 30, aprila na 1. maj manj spali. Uradi, tvornice itd, pričele bodo delati eno \uo prej in nehale bodo tniU eno uro prej. Ravnotako se bodo prodajalne morale odpirati eno uro poprej in zaklepati eno uro poi)rej, kar bode gotovo trgovskim uslužbencem tudi po godu. Vsi jta, ki ne bi ure i)remaknili, bodo povsod za eno uro od zad. To bi povzročilo zlasti po mestih veliko zamud in neprilik. — Kakor poroča K, ur, z Dunaja dne 21, aprila, je izšel v državnem zakoniku odlok skupnega ministrstva, ki uvaja v Avstriji za dobo od 1, majnika do 3. septembra 1916 takozvan poletni čas.
Hranilnica in posojilnica v Kandži
])Osreduje vojno posojilu in oskrbi strankam vse ])otrebno. Pridite in mnogobrojiu) podi)isiijtc!
List ustavili bodeinoz majiiikoni vsem, ki ga ^e niso plačali za hito i;)15,
Svinjareja in sedanje razmere prašičje trgovine na Dolenjskem. Več dopisov je prejelo ni'eilniŠtvo, kateri se pečajo s to i)ercčo zadevo in na katei'o tudi sedanja vojna različno vjtîiva. Ne moremo pa objaviti vseh ugovorov, mnenja in nasvetov posameznikov glede piašiČjereje, cen, sejmov itd. Zato naj zadostuje cenjenim dopisovalcem nastopno pojasnilo.
Vslod ))Oíiiíiiijlíiiiijíi il{ilaviiili sil, veije porabe jn'ašičev, neugodniii kmetijskih razmer v obče, se je znižalo število iirasičev in nastala je nenavadno visoka cena pri rejtiih in plemenih i)raSiČih, katera je dosegla zadnji čas na senmjih po Dolenjskem pretirane in neupravičene vsote in ta cena se je stopnjevala od dne do dne tako, da so zahtevali bi'ezve.?tni prodajalci v prt-mci i žc 1)0 20 K in več za kilogram žive teže. Določitev najvišjih cen za plemene in rejne mlade jirašiče je težko izvedljiva, ker se je ozii'ati na pasmo, spol, kakovost, naravo posameznega piašiča. Da tudi pi'e-kujici povzročajo zvišanje prašičjili cen je brezdvomno, a ti .so pri seiUuijih razmei'ah î)otrebno zlo, da preskrbe semnje z zadostnim številom prašičev. Navedene ne-iigodinî razitiei'e bi seveda pi'eiifiliale ozi-j-oiria sploii ne nastale, če bi kmetovalci sami si izrejali potrebne prašiče, kakor drugo živino in bi ne bili navezani na tuje, drago, iiei)oznano blago. Z malimi izjemami je izvršljiva skoi'aj v vseh krajih naše dežele prašičja reja, seveda bi se ista morala gojiti po priznanih umnih načelih.
Da se ust avi silno podraženje plemenih in rejnih prašičev, je oblast ukazala bolj sti'ogo nadzoj'ovanje prašičje trgovine na podlagi naredbe v navijanju cen in dosegle so se resnično nižjo r-cne, vsled tega tudi odpade odslej navedeno strogo postopanje na semnjih,
Opozoritev. Gospodarska zveza v Ljubljani imiiovno opozarja stiojne zadruge in zasebnike, da brezplačno priredi od 8. do 17. maja t, 1, poučni tečaj za strojnike. Na sporedu je tehnični pouk o sestavi in demontáži ter praktični upoi'abi motorjev, mlatiinic in drugih poljedelsliih strojev raznih tvrdk. Pied vsem se bo dajalo navodila, kje in kako najhitreje najti in odpraviti hibe, vsled katei'iii ])o-samczni stroji najčeščeje odiiovedo. Poleg tega se bo viiil zvečer ob 8. uri v jno-storih St.. .lakobskega prosvetnega diiištva pouk o knjigovodstvu in poslovanju strojnih
zadrug ter o opravilniku in poslovanju strojnilvov sploh. Priglasi sc sprejemajo do koncem tekočega meseca. Kdor želi brez-jilačno skupno stanovanje za dobo tečaja in skupno hrano za 2 K na dan, imj to sporoči zajedno s pi'iglašetijem. Strojne zadruge in zasebniki ne zamudite te ugodne i)i'ilike.
Naznanilo, I^Icstna hranilnica v Novem mestu je vsako leto razpošiljala izkaz vseli liraiiilnih vlog s stanjem zadnjega decembra dotičnega leta. Tudi letos je tak izkaz za leto 1915 končan in kaže vseh vlog 4,023.942 kron 96 vin. Zaradi varčevanja, ker je sedaj papir silno drag in tiskovtii stroški visoki, sc tak izkaz ne bo (iskai in razpošiljal, temveč bo hranilnica rade volje vbžnikom iistmeno ali pismeno naznanila, koliko znašajo vloge, toda le na imenovanje številke knjižic; na ime samo brez številke se ne bo nič povedalo.
Najlepša velikonoČtia voščila pošilja vsem cenjenim naročnikou) in čitateljem Dol, Novic ter svojim ljubim domačim in sorodnikom, znaiiccm in })rijateljem, osobito pa še vsem članom in Članicam I/>obraže-valuega društva v Prečni ter vse prisrčno liozdravlja. Jakob Planinšek od svete Lucije ob Soči, poŠta Slap, Primorsko.
Iz ruskega ujetništva je Čez devet mesecev pisal svoji žeiii v Radoho pošta Laze, zdaj bivajoči Podgradoni Andrej Dolenc, vojak 17. pp. Biva v vojnem taboru Točka, Samarska gubernija. — Oglasil se je tudi Ivan Pla ii tan iz Spodnje Težke vode št. 26. V dopisnici omenja, da sta bila z Bele-tom skup ujeta, a ta je ostal v drugem mestu. Kraj je ifa ruska ceiizuia prečrtala, ni čitljiv.
Nesreče. Janez B učar, posestnik na Sdišču lu'î Toplicah, se je z vozom prevrnil, si izpahnil levo roko v rami in se pobil na glavi. — Jože Hočevar, ])osestnik v Mokronogu, se jc ponesrečil pri nakladanju liiodov. Jllod mu je padel na ievo nogo in mu jo je stri v goleni. — Jože Pavlin, posestnik na Ratežn, je izpodsekaval drevo. Ko je bilo velikansko drevo izpoiisekatio, je padlo pa ravno na naspi'otno stran, kakor je di'var pričakoval. Bežal je na \so moč, a ga je vendar drevo vjelo tel' nui z vejo zadalo veliko rano na levi rami. Ko bi ga bila veja zadela na glavo, bi bil gotovo mahoma mrtev obležal. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v kan-dijski bolnici.
Vojaško. Po sodniji jc dol»ila mati naznanilo, da je umrl v vojski in sicer pri Ki'asniku na Rusko-Poij-skem 21. felir. 1iH."> njen sin Ignac ňkrbcc iz Malih Brusnic št. 3, star šele 22 let. Naj počiva v miru v daljni zemlji.
^Umor iz sovraštva. Na Snečein vrhu pri Ćrnomlju je 12, apilla zvečer z nožem smi'tno zabodel invalid Jure Jiutala soseda in tudi invalida Jožeta Štrbcnca, to pa iz samega dolgoletnega sovraštva. Oba sta bila v sedanji vojski na rokali hudo ranjena in snperarbitrirana. Morilec se je še isti večer sani naznanil sodniji. Prej pa je še v neki gostilni v Črnomlju vso povedal in kazal krvavi nož.
Martin Zupet, Josip Štrukelj in njih sokrivci pred ljubljanskim deželnim sodiščem. V pondeljek, dne 1 7. t, m. se je pričela jii'l ljubljanskem kr. deželnem kot izjeiiniem sodišču razpi'ava proti Martinu Zui)et iz Zaboršta, Josipu Štrukelj iz Brega, Josipu Štrukelj ml, iz Št. Rnperta, Antonu Godec iz (irobelna, Francetu Slugovec iz Preddvora, Janezu Znpet iz MoČviija, Lorenců Strniša iz Podg''ada, tíašperju Strniša iz Sv. Križa, Alojziju Strniša iz Sv. Križa in Frančiški Strniša iz Hadgonce. Razprava je trajala ti'i dni poil iiredsedstvorii dvornega svetnika g. Pajk-a. Óe bi bile redne I'azmei'e, bi sodila zločince poi'ota, zdaj jili je sodilo pa izjemno sodišče šestih sodnikov. ■—■ Po razpravi je sodni dvor izrekel to-le obsodbo: Mai'tin Zui)et je obsojen na 20 let težke jeČe poostrene s temnico i), oktobra vsako leto in z enim
postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. -Fosip Štrukelj star. na 4 leta težke ječe. Josip Štrukelj ml. na 2 leti težke ječe. Anton Godec na I mesec težke ječe. Fjiiuc Slugovec na I mesec težke ječe. Janez Zui)et na H mesecev ječe. Lovrenc Stiniša na 1 leto težke ječe, (iašper StiniŠa na 2 meseca ječe. Alojzij Strniša na 2 meseca ječe in Frančiška Strniša na 6 tednov ječe.
Cena užigalic. Povišanje cen za surovine in pomožna sredstva, ki se rabijo za izdelovanje užigalic in vsled tega nastalo povišanje prodajalnih cen tovarn za uži-galice, je že pred enim letom dovedlo do tega, da se je v nadrobni pi'odaji v mirnem času običajna cena 2 vinarjev za navadno škalljico švedskih užigalic zvišala na 3 vinarje. Ker so se od tega časa nabavni stroški Sc nadalje povišali, industrija ni v stanu, še naprej prodajali užigalice za tako ccno, da bi mogli zadnji prodajalci držati se prodajne cene tri vinarjev za posamezno škalljico. Na podlagi natančne proučitve položaja sc je dovolilo industriji za užigalice povišanje prodajnih cen, vendar samo v toliki meri, da se more, upoštevajoč primeren pribitek za prekupstvo in za nadrobno ])rodajo pri nadrobni prodaji držati najvišja cena 32 vinarjev za en i^avoj z 10 navadnimi škatljicami, 7 vinarjev za dve navadni škatljici in 4 vinarje za ])osaniezno škatljico.
Previdnost prt najdenih izstrelkih in strelivu. Pred kratkim sta se ponesrečila dva devetletna dečka na ta način, da je razpočila ročna granata, ki sta jo našla na nekem vojaškem vežbališču, in s katero sta sc igrala. Ta obžalovanja vredni dogodek kaže, da je potrebno, prebivalstvo poučiti. Će torej kdo najde izstrelke katerc-sibodi vrste naj si bodo nerazstreljene ali razstreljcne ali dele izstrelkov (užigalo ali kose dna), in druge izstrelkom ]iodobnc predmete, dalje strelivo (ali sploh kako reč) ki je zavita v pločevinaste posode ali l)arafin'papir in si)loh predmete, o katerih ni brez dvoma gotovo, da niso nevarni, naj brezpogojno pusti vsako dotikanje in naj bo tudi sicer skrajno itieviden (zlasti s kajenjem ali ognjem). Če kdo kaj takega najde, naj označi kraj in naj o tem obvesti najbližjo žendarnierijsko postajo, policijsko stražo, ali vojaško poveljstvo.
Zdrava Marija! Marijine pesmi za solo, mešan zbor in orgle zložil Ignacij llladnik op. 69. Cena 2 kroni.
Raznotero.
Anarhistična zarota za umor vseh evropskih vladarjev. CenL „Journal"; V Chicagu so odkrili anarliistićno zaroto na življenje vseh evropskih vladarjev. Generalni i)]'avnik potrjuje, da se prične seznani žrtev s carjem in nemškim cesarjem.
Češenj kot zdravilo. Oesenj, kateri ni v zahodni lívropi na najlmljšem glasu, se ponovno uporablja z uspehom v terapevtične namene in sicer proti črevesnim boleznim, koleii, griži. Dva avstrijska zdravnika Marcovici in Pribram npoi'abljafa i)o poročilu dunajskega kliniškcga tednika češenj (Allium sativum) kakor tudi iz njega ita-pi'avljeiie i)rcparate za eksperiiiientalna in klinična o})azovanja. Dnevno dasta zajcem 2'5 grama česncjevega praška, katere sta preje zastrupila z 10 krat večjo količino strupa griže, kakor pa je potrelnia, da usmrti človeka; ta ]U'ašek sicer ne varje pred boleznijo pač ])a pred smrtjo. Ravnotako deluje češenj prot i iiovzročiteljeni driske, siga bacilom. O veliki koristi češnja v času bolezni smo že tudi v Dol. Novicah vcč-krat-])oročali.
Davek na mačke. Iz Berlina poročajo, da so v okrožju Lilliben uvedli davek na mačke. Za eno mačko je treba plačati 5 kron na leto.
Ker list izhaja v Četrtek in se tiska deloma že v sredo, se sprejemajo inserati in dopisi najkasneje do torka popoldne.
Belokranjski - vestnik« -
Iz Atilešič i?, apr. Diie 7. aprila iinirl je tu iia Vrliovcih li, št, 11. Ivan Požek, star 20 let, kiiteiega stmli je kriva vojska. K vojakom je bil iiotrjen lani IG. febi'., a odšel pa je k vojakom v Ljubljano 14. marca lani. Med potjo v Ljiililjano pa se je pieliladil in dobil plačnico, za katero je ležal v vojaški bolnici. To phiinici pa se ga je lotila jetika, ki mu je pristrigla zdaj nit življenja. Škoda pridnega fanta, ki je bil izučcn crevljar.
Vćeraj, v nedeljo, napravil je mi'az po nekaterih vaseh nase žnpnije z nižjo lego pi'ecoj škode, l^osmodil je orehe, ki so letos kazali pi'av lepo, po jiižiiiah po vaseh Pnrga, Dolenjci, p-nčkovci, Bedenj, Pribinci in Tribnče. V Tribučah je naredil nekaj škode tudi po nizkih vinogradih. Mraz se pozna pa tudi po nekaterih hostah na Pribincib in v Tribučah in sicer po mladi lirastovini, bnUovini in leskovini, ki jo jo mraz posmodil.
Z Vinice se nam poroia: Zadnji mraz tod okoli ni povzroi^il posebne škode — pozebe skoro niČ. Ker je precej hladno, upamo, da nas Bog še vnapi'cj obvarnje uime. Ljudje so so potrudili Četitbolj oli-delati polje, celd taki, ki se ])rej niso ukvarjali s setvijo.
Dne 11. api'ila okoli pol treli popoldan je pogorela v Sinjevrški občini vas Draga; zgorelo je 13 številk, ostale so le tri. Zažgal je petleten deček. Večinoma je zgorelo vse, samo golo življenje in živino so si ljudje rešili. Zavarovani so bili za zelo nizke vsote tako, da bo zelo težko postaviti krove nazaj pri tej draginji in pomanjkanju delavcev. — Gibljejo
se tudi v naši okolici za pod])isovanje IV. vojnega posojila.
Se veselo novico za naše belokranjske rojake. Sv. novo mašo, katere že dolgo ni bilo, bomo imeli. Služil jo bo tukajšni 1'ojak Č. g. Peter Flajnik, rodom iz Hrasta §t. 2. Vsa fara željno pričakuje slavnostnega dne Sv. Petra in Pavla.
Iz Preloke pri Vinici, Neko vprašanje, ki sem ga iztaknil v „Domoljubu" št. 13 iz Jurkloštra na Štajerskem, moje nagnilo, da sem zapisal te vi'stice. Lahko bi to storil tudi kdo drugi. Nekdo namreč pripoveduje „Uomoljubovemu" uredniku, kakšno močno pokanje topov da se čuje v .lur-kloštru od laske sti'ani, kakor da bi bila bitka ob Soči čisto blizu. In vendar je soško bojišče oddaljeno od njih kakih liiTkm! Res, nenavaden, čuden naraven l)ojav, ker do tedaj oni Štajei'ci nioî'da sploh niso še čuli soških topov, ali jia pi'ay slabo. Naenkrat pa tako bobnenje! To gotovo nima z onimi lii'ožnimi zvočnimi pojavi pri pi'edlanskem obsti'eljevanjii Ant-vei'pna ali pa Še prej n. pr. pri Lipskem nič skupnega, vsaj na zunaj ne. PiÍ teli obstreljevanjih se v nekterih Idižtijili kiajili redno ni Culo tako močno gromenje kot v drugih, veliko bolj oddaljenih. Tu pa ])rej morda daljno, zamolklo gi'omenje, ali pa še tega ne, naenkrat ])a taka kanonada, da okna šklepetajo! Podoben, a nasproten zvočni pojav se pa dogaja pri nas in mislim, da še kje drugje tudi. Prej smo naiiu'cfi tu na hribčku slišali natanko, razločno streljanje s topovi od Gorice sem, včasili tudi močno, da so nalahno Šipe zažvejiketalc. A odlcar je Šla peta laška ofenziva I'akom žvižgat, ne čujemo več nobenega glasu. In veiidar so bili potlej že hudi itoji in nioČno streljanje na goiiški fronti. Oe bi ne bi-ali časopisov, Id mislili, da jo je iiolentar že jiopilial s šili in kopiti domov. Ta tiliota jo tudi nektere ljudi prevarila, da so mislili, da so naši prepodili Jahe Že daleč v njihovo deželo, 0*lkod tedaj ta nenavadiii pojav? Nekteri so rekli, da je ozelenelo drevje vzi'ok, da ne more glas do nas. Pa to ne drži, ker smo slišali gromenje po letu, ko je bilo
gosto listje na dj'evju. Pred tedni pa tudi še zelenja ni bilo. !Mora biti vzrok drugje. Vendar pa je nov |)ojav v naravi, ktei'ega naj preiskujejo oni, ki so v to poklicani, lapaje istina, da ne slišiš vedno močnejše giasu. Ce si bližje njegovemu izvoru, kot pa oni, ki je bolj proč, kaže dejstvo, da so mi izjavili ljudje, ki so ti'etjino ali pa skoro polovico bližje soški fronti — mi smo okoii HT) km otldaljeni — da ne slišijo nič bolj motno streljanje topov, kot mi na Preloki.
Naročnik „Dol. Novic".
Kako je napravljati olje za domačo rabo iz semena buč in soinčnic.
Olje je že strašno drago. Izpod i) kion liter ga ni dobiti niti najnavadnejšega. Gotovo pa bode postalo še dražje, da, končno še zna tudi popolnoma zmanjkati. Prav je torej, da časniki posebno zadnji čas tojilo priporočajo setev buč in soinčnic v svrlio napravljanja olja iz jijihovega semena. Marsikdo pa si je pri čitanju takega priporočila mi.s]il: da, da, buče in solnčnice bi že ,sadil, ko bi tudi vedel, kako se zamoi'C potem napravljati iz njih olje. Na Štajerskem, Ogi'skeni itd. je to lahka stvar. Tam so skoro vsi mlinai'ji preskrbljeni s pripravo, ki služi za napravo olja. Kmetovalec nese pridelano ter za napravo olja že izluščeno in dovolj sulio seme buč ali solnčnie v mlin, Cez nekaj ur je že olje t-ukaj. Pri nas na Ki'anjskem pa manjkajo mlinaijeiii takšne pri|n'ave. Kako naj toraj mi napi'avljamo olje V —
Posrečilo se mi je zvcileti način izdelovanja domačega olja od preČ. g. župnika Trskana v Šiiiiludu pri Novem mestu. Iti to kar mi je g. župnik povedal iz lastne skušnje, hočem tu objaviti v občo korist.
Suho seme buč ali soinčnic se stolče v možnarji kar najbolj mogoče lino; in ta kaša se jiotcm kuha na Čisti vodj vsaj eno uro. Na to se tekočina precedi skozi sito v drugo posodo, ter jo imsti niij'iio stati na hladnem iirostoru, (jez par ui' priplava že vse olje na povi'šjo, ki se odtoči alt pa posname z žlico in olje je gotovo. V siti ostalo in zdrobljeno zrnje, tio}), se more Še tudi prav dobi'o iztisniti, da se tako zadobi še v njem zastalo olje. In ostali trop, ali prge, kakor jih Štajerci imenujejo pa se zdi'obi in jiomeša med pičo za prešiče, kar jim prav dobj'0 tekne. — To je pač zelo jniprost način napravljanja olja za domačo porabo iz semena buč ali solnčnie, katerega se zaniorejo posluževati kmetovalci in ne-kmetovalei. Sejajte tedaj pi'idno buče in solnčnice za .napravo dobrega in okusnega olja! Mali trud se vam bode bogato poplačal. —
Pa še nekaj drtizega mi je šmihelskl g. župnik povedal, kar je že tudi sam poskusil namreč, kako se lahko prav dobro zabeli solato, če ni pri hiši na razpolago ne olja in ne špelia. Postopa se tako-le: Sii'ovo jajce se ubije; beljak in rumenjak pa dobro jiomeša z vilicami tako, da postane jednakomerna rumena tekočina. Tej tekočini se přilije poliebna množina kisa (jesiha) in vse skupaj se zlije potem na že osoleno in s česnom potrošeno solato, ter se vse skupaj pi'av dobro t)omeša. Neketiiu gospodu begtincu iz Gori(;e sem to i)ovedal in on j(i lakoj to poskusil z radičem ter mi prijioznal, da mu je na tak način zabeljetia in piipi-avljena šolala prav (iobro dišala, četuili je bil gospod le tinemii olju inivajen. Toraj ukoristiino si ljubo naravo, ki nam nudi vsega koristnega v obilnosti, kar potrebujemo za živež in zdravje!	li. Doiem;
Izgovor, „lin norec more v četi't uri več vprašati kakoi' en pameten čloyek v enem tednu odgovoriti" ■— tako se je izgovarjal (»ri očetu dijak, ki je bil pri skušnji padel.
ZAHVALA.
Zh vse i/runn ÎKkrûiic{ra sořiiljn po-voilûJii l)olc>!iu i:i smrti lircdmfïti »m" sojirogo ojiiroiiiii iimtore, sestre teto,
říOS[)»í
Ivanke Jazbec
soproge nadučitelja v St. Lovrencu
iKrukumo vsem Horoiiiiikoiii, iirijiiteljotii iu /imiipcni uuJo iiiiJiski'eikijiio xhIiyíiIo.
Posotjiio BO Kfttivaljiijeino iirewisíiti (iiiiiovíůiiii iu vsem, ki no lui.^li od dtiltsé in '\y. okulieo v tako olnitm stavilii, da BO S[ii'eiiii!i jiredtago jkuii raiijco k vo6nefmi Iřoěilku.
/ahijoči ostiili.
Loterijske številke. Trst, iy. aprila G7 .">tí 41 CS
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Gostilna
se da v najem v Ivandiji štev, 7. — Vse se izve pri lastniku. — Zahtevala se bode varščina.	jg_Q_j
Izjava.
l^odjiiRftTta obžaliijetii žaljivo besedo, izrečeno liozaliji Augustin, ter se ji zahvaljujem, da je od tožbe odstopila.
Podturrt, dno Ifj. ajyrila tlil6. .fozefii Miirii.
Tioda so velika in topa
17-3-1
krnotija s pohištvom
orodjem in živino, — Vet itovo
ilatija Simoiiič, Gorciijti vas 26 pri Kmnrjeti,
Vila z vrtom
z več sohami, kiihittjo, shrambo itd., se odda takoj v najem, ozitottta se tudi proda. Vila je še nova in leži na lepem in mirnem solnčnem pj-ostorn ob stari državni cesti iz Novega mesta proti lielo-krajini. Naslove pove upravn. Dol. Novic.
IVAN 8VETEC
"■•ivee in vlasuljar	VO
Olaviii trg, 3ÍHF" iiuspi'oti mestni
priporoča že izgotovlieiie hisiie kite v vseh barvah, l^delujo tudi dru^fo Jasne )iotrcb.?('.ÍMo ter ittia vedno v zalopri pnilla««?, niihi, pristno tekočino }laii'-peti'ol in Ita,vi'iini proti izpadanju las, potem Itiii'git za sigurno od.'^tranitev kiifjih oi-.cif in diuf!;« toaletno stvun. — Kupuje na ilroliiio iu debelo zmešane in ro/ane žt^itslíe lase.	ri8-24-lo
Mestna hranilnica v Novem mestu.
Kakor za tretje vojno ]»osojilo, tako se lio tudi /a
Četrto vojno posojilo
zanioglo nnročiti pii podpisani novouiťšlii liraiiiluiri. Podpisovaliia cena je določena jiri
a)	štiridesetletnem davka prostem S'/a"/" amort, državnem
posojilu 93 7o
b)	davka prostih 572 7o ^^^^ 1923 vračljivih državnih
bla^. nakaznicah 95'507o
lliaiiilnira tem ]>otom objnvlja, da hoče vse stoi'iti, da ljudstvu olaj.ša pridobitev teli tako dobro se olirestiijočili papirjev. Svojim vložnikom bo v namen vojnega jtosojila itemudiio izjtlaeala vsako vsoio hranjenega denarja. Nakup Icli pajiirjev bo lirez vsega dobička iiosUrhela; in ker je od vis. vlade /a to ojiriivíčeiiji, tio na i^eljo vrednostne pajtirje v sliriiinlio in oskrliovanje prevzela.
Iřaljna tozadevuii pojasnila sedobeol) uradnih iirali v Mestni hriiiiiluicî.
Mestna ttraitilnica v Novctn mestu.
m 11
Icrraila sei ěiviao
iitia v velikih uinožiimli v zalogi tJeželna centrala v Ljubljani, Kniiila vsebujejo vse redilne .snovi, ki so pot;robno živalskemu telesu. Posebno jili pi'ijioroT:» centrala za molzne krave in vozno živino. Ob sedanjem pomanjkanju sena naj bi se rabila ta krmila povsod,
Ceim za lUOkg' je X35. Blago se razpošilja v vrečah po 50 kg. Naročila naj so naslovijo na pisanio dežcltie centrale krmil, Ljul>^jalla, Turjaški trg	iû-3-ii
Popolnoma varno naložen denar.
ie PeSOJfLNtOft
/ii Kaiidij« in okolico, ro^./inlr. z neoin./,íi.v(í/>o = v lastnem domu v Kandiji ^^
Hjirejenia branilne vloge od vsacef^a, če je njen ud aii ne, tor obrestuje po
WW
2 0-4
na leto brez odbitka rentnepa davka, katerega sama iz svojega plačuje.