Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIII.	8. jul. i aug. 1927.
Cena številki 1 Dinar Številka 7.-8.
Marijin
list
BREZMADEŽNA
J
E. BALKANYI D. LENDAVA.
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejlije ga z dovoljenjem cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovčih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine. od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: L Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din ; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-plafno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
DARI.
Na tretjired sv. Frančiška v Črensovcih so dariivali za leto 1926. v dinarah: Mesarič Kata, Sr. Bistrica, na kruh siromakov 20, N Lokavci, na kriih sv. Antona 8, tretjeredniki za leta 1925. iz Trnja 44-50, iz Nedelice 30, iz Črensovec 34-50, od Lipe 15. N. na kriih sv. Antona 5( Ljudevit Jahn, Razloge 10, N. na rnisijone i kriih sv. Antona štiri srebrni korone zamenjene za 48 Din; za leto 1926. dariivali sledeči tretjeredniki: Brezovica 20, D. Lendava 28, N. 200, moški z torjanske fare 12, Sr. Bistrica 32, Trnje: ženske 90, moški 22*50, Gu milica: ženske 85, moški 20, Žižki: ženske 298-50, moški 59-50, Črensovci: ženske 115, moški 30, D. Bistrica 114, G. Bistrica 70. Skiipno Din 1456-50. — Potroši so bili sledeči v dinarah: Leta 1925. več vodano kak dobljeno 254-90, (Peneze posodili brez obrestno g. voditeo), dva »Odmeva" i „Zamorčka" z kalen-darom 42, dva „Glasnika" 30, dva „Bogoljuba" 40, pet „kat. misijonov" , 60, knige družbe sv. Mohora 20, pet „Mladi junakov" 50, sedemdesetidva falata „Cvetja" 710 (edno v zameno za M. List), na „Dom sv. Frančiška" i za sirote 120, vlč. g. Kerec Jožefi, našemi misijonari za podporo pri nje-govom misijonskom deli 120 (po vlč. g. Godina Jožefi, uredniki „Kat. misijonov"). Skupno 1446 Din 90 p. Ostalo čistoga na 1. 1927.Din 9'60 to je devet dinarov i 60 par. Bog plačaj vsem darovnikom.
_ Vodstvo tretjega reda.
POŠTA.
Miroslava. Nemčavci. Prepozno dobili, neste na pravi naslov poslali. Pa če kaj iz knige prepišete, navedite naslov knige. S, Beltinci, Bo prišo odgovor. Pozdravljeni,
MOJ „MAGNIFIKAIV4
„Magnifikat" je spevala Marija na Hebroni Za dela Njej izkazana
Mogočnomi Gospodi.
*
Ž njov spevani jaz „Magnifikat" Za duše velko zmago: „Magnifikat", „Magnifikat",
Ka telko sem premago.
*
Na Njeno reč z Srca Boga Duh boži v me se vlejo, Da novi žitek mi poda,
V	cepi me staro vejko.
*
V	cepio jo je, spremeno jo, Zdaj diiša je vsa mlada, Slabosti ž nje se lamlajo,
Rodi obilno sada.
*
Za dar te,^Mati, sinoda „Magnifikat" življenja,"
Pri meni sladka pesem ta Marija, več ne henja.
Srčen.
Jezusova presveta krv.
(Sveti se 1. jula.)
jezuš, Sin boži, nas je s svojov svetov krvjov odrešo. Ta krv, ar je krv bože osebe, je neskončne vrednosti. Edna sama kapljica ma takšo moč, ka zbriše vse greha celoga sveta, kak lepo speva sv. Tomaž Akvinski. I če bi bilo sto svetov, vseh teh grehe bi zbrisala. Pa ljubljeni Jezuš ne je samo edno kapljico nego vso do zadnje kapljice je pretočo za nas. Brez krvi je nemogoče živeti. Krv za koga prelijati pomeni zato življenje dati za koga. Ka je Jezuš krv pretočo za nas pomeni zato, ka je življenje, svoje bože, neskončno sveto življenje dao za nas. 1 gda je to včino, je vnogo-vnogo trpo. Med groznim trpljen-jom je točo krv za nas na veliki petek. Gledajmo mi zdaj to njegovo trpljenje na spomin njegove presvete krvi, štere god prvoga jula obhajamo. Gledajmo z zahvalnim srcom, gledajmo z sočutnim srcom krv Gospodovo, Gledajmo jo i ljubimo tistoga, ki jo pretaka za nas!
„1 so njemi dali vino z žučom pomešano."
»Premišlavaj, kak je Jezuš prišeo na Kalvarijo i kak je bio rablom pokoren.
Znaj, da gora Kalvarija ne bila duga i velka, samo tresti stopajov je bila duga i štiridvajsti stopajov široka, tak, ka je malo ljudi moglo na njo. Tu ne bilo okoli gore ne drevja, ne grmovja, nego je bio samo skalnat, nerodoviten breg. Prle kak je Jezuš prišeo s križom na Kalvarijo, je bila že velka vnožina ljudi okoli brega, ki so šteli križanje gledati. Tisti čas je bilo okoli dva milijona ljudi iz vseh krajov sveta v Jeruzalemi i med temi jih je bilo malo, ki neso šli gledat nenavaden prizor.
Kda je Jezuš bio že na vrhi Kalvarije, so rabli vrzeli Šimoni križ z rame i so njega i vse driige vkrej plodili, da njim ne bi bili na poti. Čiravno pa Jezuš ne meo več križa na rami, vendar ga grozno bolela. Njegova ranjena rama, skrčeni hrbet i pleča: vse je bilo od žmetnoga križa tak notri sklačeno i ranjeno, da se ne mogeo niti vtegnoti. — Vse, vse je bilo krvavo, vse porošeno od molbe vredne bože krvi.
Kda so vojaki križ vzeli i ga dvanajst stopajov naprej zavlekli, so pali pristopili k Jezuši i eden med njimi, ki je meo mero v rokaj, njemi je pravo: „Zdaj hiidodelnik raztegni roke, ka ti vzememo mero!" Nedužen agnjec, Jezuš je te svoje krvave roke zdigno. Nato so njemi biriči vzeli mero, pa so šli k križi i so malo nad merov luknje zvrtali, zato da bi mogli Jezušove roke i noge bole nategiivati. Tak so vzeli mero tudi obem a razbojnikoma i so zvrtali luknje tiidi na njiivih križaj. Med tem je pristopo drugi človek s kupicov vina, z mirov pomešanoga i je dao razbojnikoma piti. Te je bila najmre pri vsej narodaj hvalevredna navada, da so tistim, štere so šteli križati, davali vino, z mirov mešano, piti zato, da so ti to strašno trplenje tem ležej prestali.
Premišlavaj, kak so mučitelje z mirov mešano vino ešče z žučom pomešali i je tak dali Jezuši. Sv. Hieronim pravi, da ma vino z mirov mešano takšo moč, da občiitlivost omami i opijani tak, da skoro nikaj ne čiiti, što spije eno kupico toga vina. Tak z dobrov mirov mešano vino so tiidi smilene žene Jezuši pripravile, da bi ga pijača ne samo okrepila, nego njemi tiidi vzela občiitlivost, da bi svoje grozno trplenje ležej pre-stao. To vino so po znanom biriškom hlapci poslale i prosile, naj bi vino dali Jezuši, prle kak bi ga križali. Ali poslušajte grozovito nesmilenost: oni njemi neso privoščili toga močnoga vina, nego so njemi dali kak pravi sv. Marko, vino zmešano z bridkov mirov i z žučom. Ali ne to za-istino Satansko sovraštvo do siromaškoga Jezuša, da njemi niti pijače neso privoščili, kak dvema razbojnikoma, nego, da so njemi tiidi tu krivico delali? Jezuš je vino zato vzeo i je koštao zato, da je njegov jezik trpo za tvojo lakomnost i pijanost.
Zato, ka Jezuš ne šteo piti, so vojaki kupico spraznili i dobro vino med sebov razdelili i so je sami spili, tak da so postanoli bole nesmi-leni. Kak bi bilo namre inači mogoče, da so vojaki s siromaškim Jezušom tak nesmileno ravnali i ga tak strašno mučili, preklinjali, sramotili i se njemi posmijavali, či ne bi pili močnoga i dobroga vina, ki je bilo od svetih žen za jezuša pripravljeno, štero pa so oni sami brez mere povžili ? Tu pobožna diiša mej smilenje s Kristušom, zato, ka se tiidi dnesden večkrat prigodi, da se cerkveno blago porabi za hudobije i mesto v čast božo obrača v razžalenje bože. Ti pa, ljiibi moj krščenik, daruj Bogi mesto vina, z mirov mešanoga, skuze prave, istinske pokore, s šterov
njemi moreš njegovo slabo betežno- srce poživeti i pokrepčati. O tolaži Jezušovo Srce v Oltarskom Svestvi s tem, da boš rada prenašala za nje vsakdenešnje svoje križe !
Premišlavaj, kak so biriški hlapci med tem, kda so vse potrebno za križanje pripravlali, Kristuša zaprli v temnico.
Rabli so nedužnoga i potrplivoga agnjeca z brega doli pelali, sedemdeset stopajov proti polnočnoj strani, kde je bila pod bregom temnica, ali pravzaprav tmična jama pod zemlov, kde so obsojence tak dugo zaprli, dokeč ne bilo vse za križanje pripravleno. Tii notri so mučitelje nedužnoga agnjeca, Jezuša Kristuša, siinoli s takšov močjov, da je spadno na kolena. Kda je s svojimi svetimi koleni spadno na velki kamen, pravijo, da je kamen postao mehek kak vosk; ešče dnesden ništerni kažejo te kamen, v šterom se poznajo, kolena. Krščeniki so sledi iz te temnice napravili kapelo; ta kapela je zdaj v velkoj cerkvi svetoga božega groba i njoj pravijo Kristušova temnica.
V toj temnici je siromaški rob tak dugo ostao, dokeč je ne bilo vse pripravleno; to je pa dugo časa trpelo, zato ka se je mela napraviti tudi luknja v tla, v štero je meo priti Kristušov križ in ešče dve driigivi luknji za križa razbojnikoma. Ka je pa med tem trpo Jezuš, krotki agnjec, v toj temnici, to pustim tebi, da sam premišlavleš. Kak tesno njemi je bilo pri srci! Kda je na Olskoj gori molo, je iz straha pred križanjom znojio krv; zdaj pa je bio dosta bliže križanji kak te. Zato si lejko mislimo, da je trpo tii takšo stisko, kakše si nemre misliti niedno človeče srce, štera je pali krv tiskala vo iz njegovoga srca.
Premišlavaj, kak so Kristuša pred križanjom brez vsakše milosti slekli.
Kda je bilo za križanje vse pripravljeno, so Jezuša pelali iz temnice nazaj na Kalvarijo. To je bila slednja i najkrajša pot Jezušova v njego-vom trplenji, vej je morao iti samo sedemdeset stopajov, pa je bila vseedno najbridkejša; šo je najmre v tak bridko trplenje, da se ne da popisati, ar je po njem prelejao vso svojo božo krv do zadnje kapljice za nas. Pelali so ga skoz dosta jezero IjUdi, ki so stali okoli celoga brega Kalvarije. Kde je šo mimo, je mogao poslušati, kak ga preklinjajo i zani-čavajo.
Naslednje je prišeo trepetajoč od straha na vrh Kalvarije, i kda je vido križ, cveke i hamriče ležati na tleh, oh kak se je prestrašo ! Rabli pa so njemi pravili: „Zdaj hodi se, ti hudodelnik, zdaj začnemo s tebov drugo igro." Zgrabili so ga za oblačilo i so njemi je šteli slečti prek njegove svete glave; pa neso mogli zavolo trnjave korone, ki se je močno držala glave, štera je bila vsa krvava.
Mogli so njemi ešče ednok trnjavo korono vzeti z glave i vse bolečine koronanja ponoviti. Tu pomisli, kakše bolečine je tvoj Odrešenik pali trpo. Vej znaš kak boli, či se v prst našpiciš i ščeš špico vo potegnoti, posebno, či je že več časa v prsti i se že gnoji.
Oh, kakše bolečine je teda mogao Jezuš trpeti, kda so njemi vdru-gič vzeli trnjavo korono z glave. Kak je trepetao! Kak je zdihavao! Čudo, da ne na glas zakričao od bolečine. Lejko njemi je ešče šteri trn v glavi ostao, kda so njemi krono naglo potegnoli z glave. Spomni se na to bolečino, kda te trn bridkosti i žalosti zbada. Rane so njemi strgali gor, vsaka je začela pa krvaveti.
Kda so njemi nato začnoli plašč slačiti, je Jezuš pali trpo grozne bolečine. Ar je bio najmreč plašč z vajatmi tesno obvezan, i je tudi žme-ten križ naprej na prsaj, kak tudi na ramaj, plečaj i hrbti vunatni plašč močno v rane zatisno, se je s krvavečimi ranami tak globoko i močno, vkiiper zgrabo, da ga ne bilo mogoče brez velkih bolečin od tela odtrgati. Biriči ga tudi neso lepo, pomali slačili, kak to delajo z betežniki, nego na vso moč i naglo so njemi plašč potegnoli z života, tak da se neso samo vse rane ponovile i krvaveti začnole nego njemi je tudi na veči me-staj bila koža z mesom odtrgana; tak se je vido siromaški Kristuš kak na pol odreti i ves krvavi.
Posebno se je vidla na ramaj i hrbti nova, jako velka i strašna rana, ar je bilo oblačilo tam bole kak na drugih mestaj od žmetnoga križa vtisnjeno i skoro prikeljeno k rami. Zato je bila tam tudi koža, kda so njemi obleč nesmileno trgali s tela, bole kak indri z oblačilom vred odtrgana, tak da je bio ves hrbet spodoben velkoj rani. O strašna bolečina! Oh, šteri jezik more povedati, kelko je Kristuš pri tom groznom -slačenji trpo.
O Gospod, daj, da svoje pregrešne navade srčno slečem i odpravim!
Premišlavaj Kristuša vsega nagoga i krvavoga. Kda so biriški hlapci smilenomi Jezuši oblačila strgali s tela, je stao tU brez vse obleke, nagi, goli i ves krvavi. On, ki nebo lepša z zvezdami, zemlo pokriva s travov, živali z dlakov oblači, drevje krasi z listjom i ki je prve naše stariše v paradižomi obleko s kožuhi on ne meo zdaj telko, da bi svojo nagoto zakrio pred gledavci. To je potožo svojemi nebeskomi oči, rekoč: „Zavolo tebe prenašam osmejavanje, sramota pokriva moj obraz". Kak je Marijo Devico to bolelo v srce, je ona povedala sv. Anzelmi, rekoč: „Kda so prišli na goro Kalvarijo, so slekli mojega Sina do nagoga, i kda sem to vidla, sem omedlela."
Kda je potom pali prišla k sebi, se je čulo z njenih viist samo zdi-havanje i mile tožbe ; nagota njenoga Sina, i tudi njegove strašne krvave rane so njoj neizrečeno pobile srce. Kda je siromaška mati premišlavala, kak bi pomagala Jezuši v tom položaji, glej, prišeo je neki pobožen človek, ki je prineseo robec, kak je ona sama nazvestila sv. Brigiti: „Kda je moj Sin stao nagi, pribežao je neznani človek i njemi je prineseo robec, da je pokrio svojo nagoto." Tak je teda napol mrtev Jezuš te robec vzeo i si ga okoli svojega ledevja zvezao, kak je ravno mogeo. Te robec je bio njegova edina obleka do smrti.
Premišlavaj, kak so Jezuši pred križanjom driigoč djali trnjevo krono na glavo.
Kda so Jezuša do nagoga slekli, so ga posadili na kamen i so njemi trnjavo krono pali pritisnoli na njegovo sveto glavo, ki je bila že od prejšnjega koronanja grozno ranjena i krvava. Kak so pri slačenji s potrpež-livim božim agnjecom nesmileno ravnali, ravnotak neso kazali nikše smi-lenosli, kda so njemi tretjič trnjavo krono na glavo djali. Potisnili so jo najmre tak silno i nesmileno na njegovo sveto glavo, da njemi je na vseh straneh sveta krv obilno tekla z glave. To svedoči žalostna Mati boža, ki je sv. Brigiti etak pravila: „Potom so njemi trnjevo korono pali djali na glavo i jo tak globoko potisnili na njegovo sveto gtavo, da je segala do sredine čela. Tii je teklo telko krvi po njegovom obrazi da je napunila njegove vlase, oči i viiha, i ves njegov obraz je bio sama krv, Zato me
inači ne mogeo viditi pri križi stoječo, kak samo tak, da je oči stisno i ožmikao krv iz njij." O neizrečena bolečina! Ar je bio Jezuš že dvakrat s trnjom kronan i so njemi zdaj trnje tretjič potisnoli na ravno tisto mesto, je bilo to koronanje tak puno neizrečenih mok i bolečin, da bi Jezuš že samo od toga dušo pusto, či ga ne bi boža vsemogočnost ohranila za ešče vekše trplenje.
Glej teda moja duša, kakši je zdaj tvoj dragi Jezuš! Pogledni, ka more trpeti na svojoj duši i teli. Njegova viiha, oči, viista, nos, obraz, vse je puno krvi. Poglej, tvoj Odrešenik stoji na gori Kaivariji nagi i goli, krvavi, nosi trnjavo krono na svojoj glavi i celo njegovo telo trepeče, krvavi. Njegove oči so tak s krvjov zalejane, da nemre nikoga poglednoti. Njegova sveta glava je tak puna — trnja in ran, da ne več nikaj zdravoga na njej. Trnje njemi dela tak strašne bolečine, da bi za stalno znoro, či ga ne bi vzdržavala boža narava.
Kelko je Kristuš trpo, kda so njemi roke s cvekami pribijali na križ. Premišlavaj, kak je Jezuš ves pokoren legeo na križ i razprestro . roke i noge, da so ga križali.
Biriči so Jezuša od mesta, na šterom so ga koronali, pelali dvanajst stopajo v naprej do mesta, kde je ležao križ naklaj. Srce njemi je jako bilo i ves njegov, život je trepetao, kda je prišeo k križi i je tu vido velke hamre i duge cveke. Zgrabilo ga takše trepetanje, kakšega ne meo v čelom svojem življenji. Zato je v toj velkoj sili pred križom poklekno i v svojem srci nebeskomi Oči pravo : „0 liibleni Oča, pogledni moje siromaštvo, glej svojga sina, punoga bolečin, ki ma biti kak klavni dar pribiti na te križ." Tak zdihavajoč je šteo sveti križ kiišnati, ali srditi rabli so nedužno ovco vrgli na trdi križ. Te je vovtegno svojo pravo roko, ne prisiljen nego prostovolno, i je svojo desnico odpro i tak čakao na grozno pribijanje. Tii je pali svoje oči obrno proti nebi i svojemi nebeskomi Oči priporočo svoje prišestno trplenje, rekoč: „Oča nebeški, sprimi te spravni dar i smiliij se grešnomi sveti."
Premišlavaj, kak so pribili njegovo pravo roko na križ. Kda je krotki agnjec boži ležao na križi, sta šla dva rabla k Jezu-šovoj pravoj roki. Eden je poklekno pri Jezušovoj glavi i njemi zvezao pravo roko na križ. Drugi je poklekno na driigom kraji roke, je vzeo v roke dugi, debeli, topi cvek i ga nastavo Jezuši na sredi dlani. Siromaški Jezuš pa je svoj obraz vkrej obrno, da ne gledao toga pribijanja, zato ka se je njegova človeča narava zgrozila med tov strašnov mokov. Zdaj bije rabel z vsov močjov na cvek, i Kristuši je šlo skoz mozge i kosti, tak da je postao ves bledi. Roka je začnola trepetati, žile otekati, i rana je po-stanola rjava. Vsa krv iz vsej žil je začnola ta tečti. Kda pa je nesmilen1 rabel drugikrat, tretjikrat, štrtikrat vdaro na cvek i ga ne mogeo spraviti skoz roke, ar je bio pretopi, oh, kak je tu moj Odrešenik trpo. Začno je od velkih bolečin vzdihavati i svojemi nebeskomi Oči praviti: „0h, Oča, Oča moj!" 1 kelkokrat je rabel vdaro na cvek telkokrat njemi je šlo skoz mozge i kosti i njemi je kak z mečom prebadalo srce. Oči so se njemi obračale, zobje so njemi šklepetali, lica so postanola bleda, viista višnjeva, kolena so se njemi skrčila, srce njemi je bilo na vso moč i na čelom teli je trepetao. O bolečina nad vse bolečine !
Naslednje je rabel tak močno vdaro na cvek, da je roko prebio. V roki je bila velka luknja, krv je z vsov močjov špricnola i pošprickala
rabli roke, obraz i obleko. To ga pa ne motilo, nego je naprej tukeo; šestdvajstikrat je s hamrom vdaro na cvek, da ga je v križi vtrdo. O pobožen krščenik, pomisli to velko mantro ! Skušnja vči, da, kda zdravnik rano samo z malov iglov vkiiper šiva, to ranjenoga boli tak, da ga trbe držati. Či že zbadanje z iglov tak strašno boli, da betežnik omedlevle ka je te mogo napraviti debeli cvek v roki tvojega Odrešenika, ki ne bio samo skoz roko pribit, nego je tudi ništerne kosti geno, žile pretrgao, kožo i meso strgao i sebov potegno v luknjo, v križi zvrtano.
O bolečina, ki presega vse človeče moči! O Gospod, po toj straš-noj moki te prosim, da me obvarješ za večno živlenje! O Gospod, naj me tvoja sveta krv reši večnoga ognja!
Premišlavaj, kak so Jezušovo levo roko pri bili na križ.
Kda je bila prava roka pribita, so se žile v pravoj i levoj roki tak skrčile, da leva roka ne več segala do luknje. Zato so njemi na levo roko zvezali močno vajat i to tak močno, da so se sledi znamenja vajati vsi-.kdar poznala. Dva sta prijela za vajat i dva sta stopila na ovo stran, da sta njemi držala pravo roko.
Kda sta teda teva dva močno držala Kristušovo pravo roko, sta ona dva tak močno i tak dugo vlekla za vajat, da je leva roka segala do zavrtane luknje; s tem nategiivanjom sta Kristuši roke strašno raztegnola, tak da so njemi žile popokale, da so njemi čonte stopile iz sklepov i da njemi je bila koža nategnjena kak na bobni. Oh kak strašna bolečina njemi je divjala po vseh sklepaj, kak ga je bolelo po vseh kotrigaj; strašno je trpeo agnjec boži! Samo nezapopadliva potrplivost ga vzdrža-vala, da ne strašno kričao, kda je vse to trpo.
Med tem, kda sta tistiva dva roko držala tak nategnjeno, je rabel vzeo cvek, kakši je bio prvejši, ga je nastavo na levo roko Jezušovo i nesmileno tak dugo s hamrom tukeo na njega, da njemi je prebio kožo, meso i cvek tak močno zabio v križ, da ne mogeo več vo. O nečloveča nesmilenost! Što more povedati, ka je Jezuš trpo pri driigom pribijanji ? Prvo pribijanje prave roke je delalo Jezuši strašne bolečine; drugo leve roke pa njemi je delalo ešče vekše bolečine, i to tem vekše, kem bliže srca je s hamrom zabijao. Ar je najmre srce na levom kraji, zato človeka bole boli, kda se rani na levom kraji, kak na pravom. Zato je nategii-vanje i pribijanje leve roke v liibezni punom Kristušovom srci delalo strašne bolečine, da je od prevelkih bolečin omedlo. Pri vsakom vdarci s hamrom je celo Jezušovo telo zatrepetalo. Medtem je siromaški Kristuš obračao svoje oči v nebo k svojemi Oči i zdihavao: „Oča, smili se ne-spokornim grešnikom !"
Kda je rabel več kak dvajstikrat vdaro na cvek i roko pribio na križ, tekla je krv iz velke rane, njegovi prsti so trepetali i so zgubili svojo podobo i lepoto. Prle so bili kak krv i mleko, zdaj so pa gratali bledi i višnjevi i so se skrčili od prevelke bolečine. Roka je bila puna krvi, tak da se rana niti ne vidla. Sklepi ram i rok so bili tak daleč raztegnjeni eden od driigoga, da se je mislilo, da visijo samo na koži. O krščenik, premisli te bolečine! Či bi ti što s šilom prebodno roko, bi ti od velke bolečine vkup spadno. Kakša bolečina je pa bila, kda je topi i debeli cvek prebio Kristušovo roko, kda so bili vsi sklepi razno raztegnjeni, kda so pokale Jezuši vse žile i vsi živci ?" (Po Erhardt-Kociančič: Kristusovo življenje in smrt.)
Duša krščanska, neidiva dale. Ne bi prestalo najno srce, če bi šče natenko premislila, kak je bio Jezuš križan za noge, kak je curila tiidi ž njih njegova sveta, boža rešna krv, kak so ga z križom gorpostavili, kak teško je mirao med počasnim prelejvanjom zadnjih kapljic krvi tri vore na križi. Pustiva to, duša, na drugi hip, pustiva premišljavanje pa mesto toga poklekniva pred križ/poklekniva pred tisti kraj, gde se odpira z su-licov prebodjeno Odkiipitelovo srce i z punov žalostjov nad svojimi grehi praviva: Jezušovo prebodjeno Srce, tvoja krv, zadnje kapljice božega Sina krvi naj čistijo, posvetijo, spopunijo naj i vsako dušo! — Jezušova sveta rešna krv ščisti nas grehov i daj nam popuno ljubezen do dobroga Boga, ki nas je tak ljubo, da je življenje dao za nas!
Mali greh.
Spisao A. Beltrami. — Poslovenio J. T.
IV. Poglavje.
Iz genovskoga pristanišča odhaja ladja, preobložena z dragim blagom i se podaja na slavna senja v Vzhodne kraje. Močno je napravlena, oborožena s krepkimi rebrami i tak se vidi, ka de lehko klObovala najhiišim vetrom i viherom. Pa ka se zgodi? Na dni se je napravila mala Iflknjica, nikaj ne vekša od igline špice i začela je pOščati vodo. Nišče ne toga zapazo. LOknjica se je vse bole vekšala i prišlo je tak daleč, da se je ladja neko noč potopila. Či što zaničava male reči i se ne briga za drobnarije, počasi počasi prepadne tak, da slednjič spadne v smrtni greli. Sami delamo ešče naprej male grehe z odprtimi očmi, bežimo ešče naprej, dokeč sam Bog ne odtegne svoje milošče, da dflša čisto obnemore i glizdaj se bomo jokali zavolo kakšega usodnega (velkoga) padca. Premisleka vredne so reči Svetoga Dtiha: ,,S svetim boš svet, z nedužnim možom boš nedužen. z izbranim boš izbran, s prevratnim boš pa prevraten (Sal. 17, 25.)
Novodobna znanost je s svojim raziskavanjom našla zroke nalezlivih (poprijetnih) betegov. Odkrila je, da majo svoj početek v bacilih, to ie v jako malih črvičkih, šterih s prostim okom niti ne vidimo. Tej prihajajo v človeče telo i se tam neznansko razmnožijo i glodajo pa vničavlejo človeče kotrige. Vzemimo na priliko jetiko. Ka je koli te beteg, šteri vniči v cvetji mladosti telko mladih liidi? To je bacil, ki pride v plOča i jih počasi vničavlje.
Nesrečni mladenec od začetka začne kašlati, potem bledeti, slabeti i v kratko m časi: z jesenskim listjom spadne tfldi on v grob.
Či to hildo pravočasno zapazimo, vracvo lehko toga črva ešče odstrani ali seela vmori, nego či pOstimo, da se vgnezdi i
razmnoži, je vracvo samo moka za betežnika i bližajoče smrti ne mogoče več odvrniti.
Takši bacil je za dušo mali greh i či se ne začnemo pravočasno vračiti, lehko nastopi dušna smrt, to je, lehko pridemo do smrtnoga greha.
Či bi mogli angeli jokati, bi prelevali bridke skuze, kda vidijo, da človek tak lehkomiselno žali svojega Stvoritela, svojega ne-beskoga Očo, svojega OdkOpitela, šteri je iz liibezni do njega vzeo na rame težki križ i se podao na krvavo Kalvarijo, kje so ga križali.
Šatan, ki je ves jalen i hfldoben zapelao Evo, nas ne zape-lavle včasi v smrten greh, ar bi ga z srdom odegnali. Rajši si prizadevle, da bi nas zapelao v mali greh i dela na to, da bi včinoli driigoga za drugim bole prostovolno i tak nas počasi os-labOje i včini brez moči. Kda pa vidi, da smo že oropani obilnih milosti božih, da že ne najdemo veselja v pobožnostih i smo že skoro čisto mlačni, betežasti, te nas močno napadne i pripela tak daleč, da spadnemo v smrtni greh.
Prle kak izkušeni kapitan napadne kakši varaš, podira i napada najprle vtrdbe, nasipe i branike i se tak korakoma pribli-žavle zidovji, da izpela zadnji usodni napad.
Nekoč je šteo žbezati vlovlenec iz visikoga torna i se je po-slOžo etoga sredstva. Vkflp je zvezao svoje vlase ednoga k drO-gomi i jih z malov težov na konci spOsto na zemlo. Z njimi si je gori potegno svilno nitko, štero njemi je dao njegov poznanec. S svilnotov nitkov si je pa gori potegno malo močnejšo nit, s tov pali drOgo ešče bole močno, dokeč si ne poskrbo močnoga voža, po šterom se je spOsto skoz okno doli i se tak oslobodo.
HOdobni dflh zahtevle od nas zaprva malenkosti, potem kaj vekšega tak dugo dokeč nas ne pripela do velikoga prestopka bože zapovedi.
Zato nas pa opomina Sveti Diih po velikom Apoštoli, sv. Pavli, da naj ne damo mesta šatani.*
Pripovedavle se, da si je Semiramida, asirska kralica, s svo-jov jalnostjov izprosila od Nina, kraljevo oblast za eden den. Komaj je pa mela v rokah oblast, včasi je zapovedala vrči v vozo svojega nesrečnoga moža i nato ga vmoriti, da je mogla sama vladati v Ninivah i v čelom širnom kralestvi.
Spodobno pripovedavlejo od kralice Didone, da je priševša na afrikansko obvežje prosila krala Jarbo za telko zemle, kelko
* Lepi je opomin, šteroga čtemo v Visikoj pesmi II. 15, .Polovife male lisice (male grehe), štere nam škodo delajo v goricah (v duši)".
bi je mogla obseči z bikovskov kožov. Z nasmehom je vladar pritrdo toj prošnji. Ali ka se je zgodilo? Jalna ženska je vzela najvekšo kožo štero je mogla dobiti, velela je iz dlake splesti niti, kožo, pa razrezati na tenke remenčke, da je z njimi opasala velikansko mesto, kdeje potem zozidala mogočni varaš Kartago, šteri si je izvojevao celo Afriko. Nesrečni Jarba je prekesno za-pazo jalnost i preklinjao je to nespametno i neprevidno dovoletije.
Izdajalski skflšnjavec, satan, se poslOžavle ravno takših jal-nosti, zahtevle malo, da dosta zagrabi. Najprle zahtevle mali greh, da potem lehko pride do velikoga. Jaj nam, či ga poslušamo. V ednom dnevi nišče ne postane veliki; tak tOdi nišče nc postane hOdoben v ednom trenutki. Zato pa pravi slavni doktor, sv. Gregor Veliki, da se v ednom deli skrivle v malih grehih vekša nevarnost, kak v smrtnih ; ar koliko bole poznamo velike grehe, toliko bole nas dirne njihova velika hOdobija i to nas nagible, da se jih varjemo, če smo pa že v nje spadnoli, da se pobolšamo. Pri malih grehih je pa inači. Keliko menje jih poznamo, teliko menje se jih ogiblemo i jih delamo brez pazlivozti: človek mirno zaspi z njimi, brez trdoga sklepa, da bi se jih otreso i popravo, zato pa kaj friško pridemo iz malih v velike. Krao krščanskoga govorništva, sv. Ivan Zlatovust, ide ešče dele i se ne boji trditi, da se moremo včasi bole brigati za male grehe kak za velike, ar so nam veliki grehi že po svojoj naturi nagnOsni, zavolo toga jih pa sovražimo, i se jih izogiblemo; mali pa že s tem, da so mali, včinijo, da se zapOstimo i postanemo nemarni. Ar jih mamo za malenkosti, se ne potrOdimo nikdar zadosta, da bi se jih otresli, četOdi nam delajo nepopisno veliko škodo. Što se v po-istini trOdi za svoje zdravje, skrbno pazi, da pravočasno dela proti prvim napadom betega. Pazi tudi na male slabosti i prehla-njenja, boječ se, da ne bi nehala za sebom hiiših posledic. Tak moremo ravnati tOdi mi. Pazimo na prve pojave dflšnoga betega, ar či se vgnezdi hOdoba zavolo dugoga zanemarjanja, tOdi vra-cvo ne bo kesnej nikaj pomagalo.	(Dale)
Društva i zveličanje.
IV.
Prle, kak bi dale razpravljali, to poglavje, moremo dvojo reč povdariti. Prva je, ka mi pišemo za zdaj samo od cerkvenih drOštev, drflžb i bratovčin, štere cerkev obogati z odpustki. Ne mislimo zdaj ešče na svetcke drOžbe i organizacije, kak na izobra-
ževalna društva, na gasilsko drflštvo itd. Od teh bomo posebi povedali svoje mišljenje, gda že zvrširno našo razpravo od cerkvenih družb. Drflgo, ka pred nadaltivanjom našega predmeta moremo omeniti, je prošnja na vse naše čtevce, naj nam naznanijo vse pomisleke, štere majo oni sami ali zvedijo za nje pri drflgih gledoč na naš članek „Drflštva i Zveličanje*. Mi na vse pomisleke, na vsa pitanja damo lepi odgovor, ne da bi ime koga objavili. Nešterna taksa pitanja smo že dobili. Naj je pošlejo ešče drOgi, da se zadeva Bogi na vekšo čast i dušam na vekši hasek ščisti i spopuni. Mi najmre pri pisanji nemarno drflgoga namena, kak toga . dvojega ali dvojno ednoga: Bog i dflše. Marija je tOdi samo to dvoje iskala v svojem življenji i išče tfldi vu večnosti, list njenoj časti posvečen ne more zato tfldi drflgoga cila zasledovati.
Pisali smo, ka so cerkvena društva samo te dflšam na hasek če a) dflhovnika ne zadržavajo v spunjavanji njegove stanovske dužnosti; b) Če ne prikrajšajo ostale farnike, šteri neso vu drfl-žbi, v dflševnih dobrotah i c) če kotrige namen bratovčine ali drflžbe dosegnejo,
Ka se tiče prve točke smo že dali odgovor. Dflhovnikovo posvečenje, spopolnjenje i spunjavanje njegovih dflšnopastirskih dužnosti so za njega ostra zapoved, štera stoji nad vsemi cerkvenimi drflžbami. Ta je prva i se zameniti ne more i ne sme ne za delo pri par kotrigah štere drflžbe, nego niti ne za celi svet. Glejmo zdaj drflgo točko.
Zavolo niedne cerkvene drflžbe ne smejo farniki, ki neso kotrige teh, prikrajšani biti v dflhovnih dobrotah. Ka so dflhovne dobrote? Milošče. Delijo pa te dobrote, te milošče 1) svestva sama iz sebe zavolo Kristušovoga zaslflženja (ex opere operato) 2) razne cerkvene pobožnosti, kak procesije, predge, blagoslovi itd. štere ali kak dobro opravljene molitve povekšajo v dflšah posvečfljočo miloščo i ž njov zasluženje i njim delijo dejanske milošče, ali pa dflše pripravijo za pokoro, za spreobrnenje. Nieden farnik, ki ne je kotriga kakše drflžbe, pri teh vretinah milošč ne sme biti prikrajšan zavolo kakše drflžbe. Zavolo nikše bratovčine se ne smejo grešniki zapostaviti, deca zanemariti, betežniki zapuščati. Dflševne dobrote Materecerkve, to je svestva i razne pobožnosti morajo biti vsem ednako odprta, pa če za koga moro bole na gosci tečti, te so to ravno najbole zapflščene, betežne, mrtve dflše, štere neso v nikšoj drflžbi. Kak telovni zdravnik vrači prle teško kak lehkobetežnoga, ravnotak se tfldi prva skrb mora posvetiti teškobetežnim dflšam i štere so v smrtnom grehi.
Če dOhovniki pridobi boža milošča na njegovo najvekšo radost grešnike, ki z navade grešijo, ali vu prilikah, se zna, ka te tem bo posveto duge-duge vdre vu spovednici i kotrige i tretjega reda, i Marijine -drflžbe i vsake drOge bratovčine, štere bi mele zdaj svojo redno mesečno spoved, moro odstopiti i naprej pGs-titi zgflbljene ovce, štere se zdaj vračajo nazaj v naroče dobroga Pastira. Pa gledajte držino! Roboti celi tjeden, komaj v nedelo i svetek dobi malo časeka, da obišče hišo svojega Boga i se kaj pobriga za svojo dfišo. Pa se more? Dostakrat se zgodi ka gospodinje, štere bi si delaven den tOdi lehko odtrgale 1—2 vori za oskrbljenje svoje diiše, pravim, ka neštere gospodinje, ar so v bratovčinah, držinče, štero na leto komaj ednok poklekne pred spovednico, vkraj porinejo, ar to ne je v bratovčini. To je velika krivica. Je ta bratovčina Bogi na diko i dOšam na hasek? Jeli da ne> Tiste dfiše mero prve biti oskrbljene, štere so bole potrebne, ar nam Jezušov zgled to kaže i ar se njegove reči tak glasijo. Poslušajte je: „Idite k ovcam, štere so se zgObile v hiši Izraelo-vojl" — „Sin človeči je prišo, da reši, ka je zgObljenoga." (Mat. X. 6.—XVIII. 11.) — Se zna, ka Če kotrige šterekoli bratovčine bi postale gda sveta tOdi zgObljene ovce, majo prednost kak vse zgObljene pred ne zgubljenimi.
PRED TABERNAKLOM.
Zdravo bod' oltarsko Svestvo, Čudovito Ti Božanstvo! Moli z angelmi nebeški Naj Te človek vsak zenielski!
Ti moljena draga Mana, Naših duš nebeška hrana,
Bodi meč nam v diišnom boji Prot' peklenskom pozoji.
Zdrava bod' lepota večna, Ti predraga sladkost tečna! Aldov svete nam liibezni, Vzrok si čistih duš veselji.
Bod' pozdravlen Jezuš skriti Vedno v najsvetejšem Svestvi! Sam' za Tebe ščem živeti, Za Te Jezuš moj goreti!
Čiij! goreč zdihavam k Tebi:
Vzemi me po smrti k sebi! Naj Ti večno hvalo spevam, V nebi Tebe v lice gledam!
Prestavo: BOGOSLAV.
■
Deset zapovedi za oponašanje v cerkvi.
T. i ■	.
Na udnom papireki z nekše dobre knige se čtejo sledečf dobri navuki za oponašanje v cerkvi:
!. Moli gospoda svojega Boga v najsvetejšem oltarskom svestvi. Pri prihodi i odhodi s cerkve se spodobno prikloni Jezuši pod podobov krOha. Priklon naj bo vsikdar na desno koleno. Či je izpostavleno Najsvetejše, poklekni na obe koleni i nakloni glavo. Komaj potem pridejo na vrste drOgi oltarje i spomeniki. Olta-rom, kde nega Najsvetejšega, se ne trbe nakloniti.
2.	Poškropi se z blagoslovlenov vodov, pa ne škropi na tla. Cerkev škropiti z blagoslovlenov vodov, je dužnost duhovnikova, pa ne tvoja.
3.	Ne ostanjGj med dverami, či je ešče na polovico prazna cerkev. Tam naprej je Jezuš, potrfldi se k njemi.
4.	PoštGj starost i slabost. Či si zdrav prepOsti prostor starejšim.
5.	Ne šepeči, či moliš s knige, ar drflgoga s tem motiš. Ne gledaj okoli, sosedom ne šepeči, med predgov ne delaj opazk i ne zdihavli preveč, raj napravi dobro nakanenje; tudi ne hvali predgara. Či je Najsvetejše izpostavleno, teda tGdi med pozdiga-vanjom i prečiščavanjom vsikdar kleči na obema kolenoma, zvtrn, či zavolo kakšega zroka ne bi mogeo klečati.
6.	Ne sedi v klopi na konci, da drGgi ne bi mogeo mimo tebe v klop; konec klopi je ravno tak sveto mesto v cerkvi kak na sredini.
7.	Ne moti predge s kesnim prihodom, v tom pogledi do-stakrat grešijo dekličke. Znaš, kda se začne glasiti sveta reč, bodi za časa tam.
8.	Pred podobami brez pobirašovoga znanja ne viižigaj sveč. Dostakrat je že nastano ogenj v cerkvi, ar so verniki prižgali sveče i je nehali, da so dogorele i se je kaj drGgoga poleg vGžgalo.
9.	Čisla i drGge rože na vesi ne spomenike ali podobe.
10. V cerkvi nikdar ne plOni na tla i ne smeti. Jako nedostojno je, či v cerkvi dekle raztorijo rože pa je te razklačijo. Smetiti je nedostojnost, štero ne smemo nikomi prizadjati, naj-menje pa Bogi samomi v njegovoj hiži.
Častimo sveto Ano!
Čteo sam v nekšoj knigi, med drflgimi čfldovitnimi povestmi od pomoči svete Ane sledečo tolažlivo zgodbico: Neki bogabo-ječi človek je meo to lepo navado, da se je vsaki den svetoj Ani priporoČo. 1 ar je to svetnico srčno častio i veliko zaviipanje meo v njoj, si je dosta prizadevao, da bi tQdi druge liidi za njeno češčenje pridobo. Da bi te svoj namen dosegno, je vseširom kre poti i cest obilno kepov svete Ane dao naslikati, za olepšanje njenih oltarov je bogate dare delio i povsod priporačao IjOdem, naj se ne spozabijo s svete Ane. Tak je delao celo svoje živlenje. K°nčno smrtno zboli, i kak vsaki, ki že samo edno stopnjo stoji od večnosti, trepeče od straha ne znajoč, ali ga čaka nebeško veselje, ali pa strašno trplenje. I ka se zgodi? Naednok potihne i kak v dOhi zamekjen na posteli omedle. Za nekaj minot k sebi pride i ves veseli spregovori: „Nikaj se mi več ne trbe smrti bojati. Prebiažena Devica Marija i njena lubezniva mati sveta Ana sta me prišle obiskat. Zagotovile sta me večnoga zve-ličanja, ar sam se vsikdar priporočao svetoj Ani pa šče druge k to mi nagovarjao; pravile sta mi, da ka sam svetoj Ani v Čast včino, to mi je obilen kinč v nebi." Spregovoreči te reči mirno v Gospodi zaspi; njegova dOša se je vzdignola v nebeške višave, kde jo je sveta Ana IDbeznivo počakala i jo sprevodila pred Je-zušov prestol.
Iz te zgodbice je razvidno, kak velikoga pomena je za nas češčenje svete Ane. Skrbno, kak dobra mati, skrbi za svoje častilce i priporočence. Pa ne samo to. Častilec svete Ane dela veselje, i to veliko veselje Mariji s tem, da čast njene matere povi-šflje s svojim češčenjom. Pa tudi pri Jezuši gotovo dosta vaia vse, ka njegovoj mamici v čast včinimo i ka njoj darujemo.
Tiidi mi bomo ednok, i to mogoče, prle kak si mislimo, prišli do tiste točke, štera bo nas samo za eden stopaj ločila od večnosti. Te bomo trepetali i mogoče, iskali prijatele, ki bi nas tolažili. Bomo pitali svojo dOšnovest ali se smemo vflpati večnoga zveličanja; pa se bojim, da nam bo več slaboga kak do-broga naračunala iz našega živlenja. Mogoče bomo pa se s svojimi prijatelmi potanačivali, kak bo z nami na drflgom sveti, pa oni bodo mesto odgovora nam samo migali z ramami. Ali bomo svojega spovednika prosili, naj nam našo večno usodo bar nekolko razloži; pa tOdi on nas ne bo mogeo popolnoma pomiriti v tom pogledi. Nišče nam ne bo mogeo straha pred več-
nostjov iz srca stirati. Mi bomo zdihavali po nebeskoj tolažbi, ali če si zdaj ne iščemo i ne zagotavlamo nebeške prijatele, tOdi v tistoj strašnoj vori pomočnike ne bomo meli; i jaj nam če je ne bomo meli, ar nam bo grozio prepad obvOpanja.
Zdaj, kda je čas za to, zdaj si priskrbimo branitele i pomočnike za tisti veliki hip ločitve naše. Častimo goreče sveto Ano, priporočamo se njoj i jo prosimo naj nam v čelom odzdajnom našem živlenji bo mila zagovornica v nebesaj, v smrtnoj vori pa nas naj pride s svojov hčerjov Marijov tolažit.
O sveta Ana! K tebi obračamo svoje skuzne oči i te prosimo ponižno: Čuvaj nas v živlenji, bojdi nam srčna tolažnica na smrtnoj posteli, bodi nam dobra zagovornica pri sodbi i sprosi našim dflšam večno nebeško veselje.
__Prestavo: Bogoslav.
Sv. meša.
Vnogi dostakrat delajo i se trudijo i vendar nemajo nikše sreče pri svojim deli. To so jako dobro znali, da gde se dobi največ blagoslova i sreče vnogi svetniki i drflgi pobožni lfldje. Ednok so pitali generala Sonisa, kak je to, ka ma vsikdar vekšo srečo pri boji in drflgih vojaških vajah kak pa drflgi. On pa odgovori: .Jaz idem vsaki den pol vore k najbošemi vojvodi v šolo." Na vsak način so ščeli znati što naj bi bio te velki vojvoda i on njim pravi: .Te vojvoda je Jezuš Kristus. Vsakši den idem k svetoj meši i tO dobim tisto srečo i blagoslov pri mojem deli." — Eden drflgi vojak je pravo: ,,Če nedem zajtra k sv. meši, sem celi den velki lump." — O Conel, veliki osvoboditelj Irske pravi, da vse ka je napravo, je napravo z milostjov božov, Štero je dobo pri sv. meši. — Sv. Izidor poljedelavec je šo vsaki den k sv. meši med tem ka so drflgi kmetje delali. Vseedno je njegovo pole dosta bole obrodilo kak pa drflgih. Legenda celo pripove-dava, da so dostakrat angeli delali tečas ka je on bio pri svetoj meši. Eden plebanoš so pozvali ednogo svojega srmaškoga farnika, naj ide on ali pa naj pošle bar šteroga svoje dece, šterJi je nieo dosta, k svetoj meši. Te srmak se je vfigučao i nevolivo rekši: „To je ne mogoče, g. plebanoš. Mi moremo vsakšo minuto dobro ponflcati, da si kakši krajcar zaslflžimo." — „No pa vseedno probajte, pravijo plebanoš, pošlite eden mesec vsakši den dva od svoje dece k meši, i kelko bodete menje zaslužili vam jaz

žfavetl dam. Šrmak je sprejeo to ponfldbo i je poslao vsaki den dva k sv. meši ar je sam ne mogeo iti tisto voro. Po ednom meseci je pa vsakši den poslao vso svojo deco k meši, ar šče nieden mesec ne zaslflžo tak dobro kak ravno toga. I ar so deca lepo hodila k svetoj meši, je postao jako bogat. I ka je šče največ vredno, je njegova deca vrla i bogaboječa gorrasla. Če nernate sreče pri svojem deli, hodite radi k svetoj meši i če sami nemrete, pošlite svojo deco i bodete srečni kak te sirmak i drugi, štere smo vidili. Če vas pa Bog blagoslavla pa hodite šče rajši, da ostane blagoslavlajoča roka boža nad vami i nad vsemi vašimi. Posebno pa že rano navadite vašo deco, da bo rada hodila k svetoj meši.
Pobožnost do presv. Srca Jezušovoga.
Začetek te pobožnosti.
V živlenji svete Gertrude čtemo, ka se njoj je nekda prikazao Jezusov liiblenec, sv. Janoš evangelist. Svetnica, ki je z vsem srcom častila bože Srce, je zavupno pitala sv. Janoša, kak je to, ka on, ki je pri zad-njoj večerji meo svojo glavo naslonjeno na Jezušove prsi, ne več povedao od Njegovoga presvetoga Srca, ka bi gvišno nam bilo v velki duševni hasek. Sveti Janoš njoj odgovori: „Jaz sam meo naročeno pisati od večne Reči bože; dobrote i sladkosti, štere so skrite v Jezušovom srci, bodo . razkrite v »novejšem čaši", da se to presv. Srce bole spozna i da se mlačni svet segreje v ognji nebeške liibezni."
Če dnesden malo poglednemo po katoličanskom sveti, lejko spoznamo, ka je zdaj te novejši čas nastopo. Ešče nikdar so ne Iiidje s takšov ra-dostjov, s takšim veseljom -častili presv. Srce Jezušovo; še nikdar so se ne krščanske družine tak lepo posvečiivale tonii božemi Srci. Po vsem krščanskom sveti se lepo širi pobožnost do presv. Srca Jezušovoga.
Kak je pa nastanola, kak se je razširila ta pobožnost od začetka pa do zdaj ? i kak je to, ka je zdaj vsešerom poznana i se vsemi krščan-skomi liidstvi tak dopadne?
Smemo praviti, ka je pobožnost do presv. Srca Jezušovoga ne nova reč v sv. cerkvi. Začnola se je, bi smeli praviti, že na Kalvariji, gde je eden izmed vojakov s sulicov prebodno prsi Kristušove i tak tudi Njegovo presv. Srce. Bože Srce Jezušovo je dariivalo zadnje kaplice krvi za nas. Od hipa, gda je Zveličar začno živeti kak človek na zemli i do Njegove smrti na križi, je Njegovo presv. Srce bilo (tuklo) samo za nas. 1 v zadnjem hipi svojega živlenja na zemli, je Jezuš Kr. dopiisto, naj si človek odpre to Srce, štero je vretina vseh milosti, Srce, v šterom so shranjeni vsi zakladi modrosti i znanosti, Srce, štero je puno liibezni i dobrote, Srce, ki je bogato za vse, ki ga na pomoč zovejo, ki k Njemi pribežijo. Iz toga spoznamo, ka je ne bila sulica, ki je odprla Srce Jezušovo, nego nezmerna liibezen boža do nas liidi. Samo toga so Iiidje ešče te ne spo-
- ib -
znali. To je bila skrivnost lubezni Srca Jezušovoga. Samo tisti so spoznali i zarazmili to skrivnost, ki so živeli z Jezušom edno živlenje, ki so z njim čutili v veselji i v žalosti, v radosti i v trplenji, kak preblažena Devica Marija i sveti Janoš evangelist. Zato po pravici lejko pravimo, ka je Marija Devica prva začnola pobožnost do Srca Jezušovoga; po njenoj peldi so sv. Janoš i drugi apoštolje častili bože Srce Jezušovo i navajali tiidi prve kristjane k toj pobožnosti. Ta pobožnost se je včasi od začetka tak zarasla v srca kristjanov, ka je nikdar več ne vgasnola. Vsikdar so bili vorni častilci Srca Jezušovoga. Čem dele smo od časa apoštolov, tembole je prilublena ta pobožnost. Tak nam je znano, ka je sveti Anzelm častio presv. Srce Jezušovo (vmro je 1109) i ravno tak sv. Bernard, sv. Bonaventura i sv. Gertruda (+ 1302). V petnajstom veki so posebno častili srce Jezušovo sv. Bernardin, sveta Frančiška rimska. V 16. i 17. veki je živo velki častilec presv. Srca Jezušovoga, to je bio sv. Ferenc Šaleški. On je tak liibo i častio bože Srce, ka je večkrat pravo: „Če bi znao, ka je v mojem srci edna žilica, štera ne bije za mojega Boga, včasi bi jo iztrgao." Gda je le vtegno, je stopo v cerkev pred Najsvetejše, tam je goreče pozdravo Jezuša i ga proso: »Jezuš, ki si navzoči v Najsv. Sakra-menti, včini moje srce podobno svojemi božemi Srci!" 1 Jezuš v Najsvetejšem je posliihno to svetnikovo prošnjo. Postano je krotek i ponižen ešče bole, ves je goro v lubezni do Jezuša, ki je iz lubezni do nas zaprt v tabernakelni. V toj lubezni je liibo vse liidi, ešče svoje sovražnike je tak liibo, ka je z liibeznostjov vse pridobo. Eden njegov življenjepisec pravi, ka je sv. Ferenc Šaleški bio najlepša živeča podoba Jezušova, ar je bio tak liibezniv, tak krotek, tak ponižen, tak goreč kak dober Pastir. On je živo vsikdar zdriižen z Bogom. Jezuši v Najsvetejšem je potožo vsako svojo žalost i bridkost, i ravno tak je Njemi dariivao v zadoščenje vsako svojo radost, vsako veselje, vsakše dobro delo. Znao je, ka srce Jezušovo v Najsv. Sakramenti najbole žele, naj bi ga tiidi mi liibili kak ono nas, naj bi Srci Jezušovomi povračali lubezen z liibeznostjov. To pravično želo presv. Srca Jezušovoga je spoznao sv. Ferenc Sal., zato je napisao prelepe knjige od bože lubezni, ka bi tiidi drugi spoznali i tiidi liibili i častili Srce Jezušovo, ki je v Najsv. oltarskom Svestvi skrito pod podobov male hoštije. Te svetnik je skiipno s sv. Frančiškov Šantal ustano\o novi red niin (sester) pod imenom „Red obiskavanja bi. Device Marije". Smemo praviti, ka je svetnik tomi novomi redi dao eden tao svoje velke pobožnosti i lubezni do Srca Jezušovoga v Najsv. oltarskom Svestvi. Te red je vsikdar hrano gorečo pobožnost do Jezuša Kr. v Najsv. oltarskom Svestvi. I boži Odrešenik je petdeset let kesnej ravno iz toga reda izbrao tisto peršono, šteroj je razodeo potem skrivnosti svojega božega Srca. Ta izvoljena per-šona je bila ponižna, pobožna Margeta Alakok. Kak je ona postanola oznanjevalka i širitelica pobožnosti do presv. Srca Jezušovoga, od toga bomo čteli v najslednjem meseci. Zdaj pa prosimo sv. Margeto Alak6k, naj tiidi nam izprosi velko lubezen do presv. Srca Jezušovoga.
srna
Marija, — vrata nebeška.
Od visokih nebes i do naše zemle, od božega prestola i do vsakoga človeka v pozemelskom živlenji, je neka duhovna pot, po šteroj nebeški darovi neprestanoma prihajajo od Boga, do posa-meznoga človeka. Človek, kak ga na sveti z moralnov prostost-jov vidimo, zamore po svojem pobožnom živlenji zmirom stati pri toj dOhovnoj poti i se vdeležGvati nebeških darov. Na toj duhov-noj poti med Bogom i človekom stoji Devica Marija kak sred-nica. Ona je .nebeška vrata", skoz štere vse milosti i dobrote z nebes na zemlo prihajajo. Tak nas vči sveti Bernard rekoč: To je vola boža, da mi vse samo po Mariji dobimo.
Skoz teh nebeških vrat — skoz Marijo — je prvi prišeo naš OdkGpiteo Jezuš Kristuš na te svet. Da bi zagrešeni človeči rod z Bogom znova sprijazno, je mogo, na sebe vzeti človečo naravo, se v Mariji včlovečiti. Kda je pa svojo nalogo končao tO na zemli pa se je v nebeško veličanstvo nazaj vrno i tO z Očom vred vsemogočno vladarstvo prevzeo, je za kratek čas tiidi Marijo z dOšov i telom v nebo vzeo, kak na Velko Mešo svetimo i jo postavo za posrednico med nebov i zemlov, naj bi takrekoč s svojov ne-dužnov dOšov do nebeskoga prestola, s prečistim telom pa do zemle segala i na te način človeka z Bogom vezala. Od tiste dobe stoji Marija med Bogom i človekom kak vrata nebeška, skoz Šterih nam nebeški darovi prihajajo.
___Prestavo: Bogoslav.
„Oča naš!"
1. Nikšemi kmeti je ogenj vničo hišo i vso vrednost, ,Ar pa ne bio zavarOvan, je na te način postao kodiš. Eden den njemi je neka dobra ženica tanačivala, da naj ide v bližnji grad k knezi, ki je sloveo zavolo dobrotljivosti nasproti siromakom. Tam je šteo potožiti svojo nesrečo i ga poprositi za mali darček. Kda pa je prišeo v bližino grada, ga spreleti veliki strah. Ne znao s kakšnim naslovom bi nagovoro kneza. Na pamet so njemi prišli razni naslovi, kak: milostljivi, vaša visokost, vaša ekscelenca i. t. n. Toda ne znao, šteri bi bio pravilen. Ar pa se je bojao razžaliti kneza s kakšim napačnim nagovorom, se jc obrno i šo domo ne
da bi kaj opravo. — Na poti domo je pa šo mimo cerkve. Vstopo je i pobožno odmolo eden „Očanaš" k Bogi za pomoč. Na miseo njemi pride :„Kak priprost je naslov, šteroga dajemo našemi ljflbomi Bogi. Če z Bogom govorimo, nikdar nesmo v zadregi, da bi ga napačno nagovorili. — Na poti domo, je zmolo šče več ,,očana-šov." Kda pa je prišeo domo, je v svojo radost opazo, da njemi je Bog pomagao. Žena njemi da precejšnjo svoto penez, štero so zbrali dobri ljGdje za njega; v mes pa je bio tOdi lepi dar imenovanega kneza. — Kak dober je naš nebeški oča — je vz-dehno.
2. Siromaški deček je stao nekda pred grobom i se bridko jokao. V tom grobi je ležao njegov dober i ljObeči oča. Pred par dnevi so njegovo telo se odnesli i ga tfl zemlji izročili — Deček je bio dvakratna sirota; ar je že, pred več leti zgObo svojo dobro mater — i zdaj ga e zapusto tOdi oča. Kak strašno njemi je bilo biti tak zapuščen! ,,Ah je zdihavao, zdaj tfldi oče nemam več! Roka, ki je za mene delala i me hranila, je zdaj mrzla i v zemlji gnili. Nikdar ne bom vido več prijaznoga nasmeha svojega oče — s šterim me je bodrio, če sem bio priden; vusta štera so mi davala tak lepe navuke, za vsigdar mučijo. Nišče me več ne ljflbi tak kak me je ljflbo moj dober, ljflbi oča; ah kak bridko, kak žalostno je ne meti več oče!" Tak je siromaček jamrao i kapala njemi je skuza za skuzov na očin grob. — Medtem pa je upro svoje objokane oči na križ, šteri je stao nad oči-nim grobom i na križi zapazi izrezanoga angela, ki je z ednov rokov kazao na nebesa v drflgoj pa je držao listek, na šterom so bile zapisane te reči: „Oča naš, ki si vu nebesah!"— Te reči so ga razvedrile; kak žarek nebeške svetlobe so segale v srce zapflščenoga dečka i njemi sflšile skuze. Potolažen sklene roke i moli: „0, da, na tebe ljObi Bog, bi skoro pozabo; Ti si mi šče zmerom ostao oča — Tebe nesam zgObo. Ti si mojega očo k sebi vzeo i zdaj hočeš biti moj oča. Ti šče bole ljObiš deco kak jih zamore ljflbiti zemeljski oča. Ti si nam dao svojega jedinoga sina za brata i po njem si nas sprejeo za svojo deco. — Zato, oča v nebesih! ne zapusti mene ubogo dete — bodi i ostani od zdaj moj oča!" Tak je molo siromaček na očinom grobi i je bio potolažen. Nebeški oča je skrbo zanjega, da je postao toti ne bogat pač pa pobožen, zadovoljen i zato srečen mož. — Še v visokoj starosti se je rad spominjao i pripovedavao kak so ga nekda na očinom grobi potolažile reči: „Oča naš, ki si vu nebesah!"
»Včini zdaj, da šče k Tebi pridem!"
Sveti Bernardin Sienski nam naznanja sledečo, dflšopodbfl-jajočo zgodbo.
Neki plemenitaš iz Provanskoga je šo na božo pot na sveto zernio. Tfl je prvikrat v svojem živlenji vsa mesta i kraje obiskao, kde je Jezuš v svojem zemelskom živlenji hodo i včio. Bio je naimre v Nazareti, kde se je boži Sin včlovečio; od tO > ide v Betlehem, kde je bio Jezuš rojen; od tarn se poda k Jor-dani, v šterom je bio Mešijaš krščen; potem roma v pOščavo, kde se je Jezuš pošto i bio od šatana skflšavan; iz puščave ide na goro Tabor, kde se je bio Bog — človek spremeno ; od tam k Cedron potoki, preniišlava Jezušov krvavi pot v ogradi Getze-manskom, njegovo zasramOvanje, bičanje i s trnjom kronanje v Jeružalemi, potem bridko smrt na Kalvariji; obišče Jezušovo pokopališče i trg Emaus, nazadnje ide na Oljsko goro, kde se je Ijflbi Jezuš v nebesa vzdigno, i kde šče zdaj se vidijo sledi Njegovih v kamen vtisnjenih nog. Tfl zdaj plemenitaš poklekne, sveto znamenje kfišflje, povzdigne proti nebi svoje oči i svoje roke pa iz globočine svojega srca vzdehne rekoč: „0 moj presladki Jezuš! nevem se na sveti več kam obrnoti, vse kraje i mesta, po šterih si nekda hodo, sem obiskao, včini zdaj, da šče k Tebi | pridem, kde na desnici svojega Oče sediš." I resan, spregovo- I reči te reči, omedle, vkflp spadne i vmerje. Zdravniki so njegovo telo odprli, i v srci te reči zapisane našli: „Jezuš moja ljflbezen". Njegova dflša je dosegla, ka je srce poželelo.
Dragi čtevci! k Jezuši smo tfldi mi pozvani, ar smo v sve-toj katoličanskoj veri rojeni i odgojeni pa k Njemi bomo prišli samo tak, če ga bomo verno nasledflvali i po svetoj veri živeli. Kak je više omenjeni plemenitaš šo na sveto zemlo na božo pot, i vse kraje obiskao, štere je Jezuš s svojov navzočnostjov po-sveto, tfldi tak pojdimo mi v dflhi na božo pot k Jezuši na sveto zemlo. Nasledfljmo ga v Nazaret s svetov čistočov, v Betlehem z globokov poniznostjov, v pflščavo s postom, na goro Tabor z zvelicavnov miloščinov, v Getzemanski ograd s srčnov molitvov, v Jeružalem s potrpežlivostjov, na Kvarijo s vsov svojov Ifl-beznijov i s popolnov vdanostjov v Njegovo slflžbo. Pojdimo i bodimo od zdaj naprej Jezušovi verni slflžabniki i služabnice, da bomo, kda pridemo, na oljsko goro, to je, na smrtno postelo lehko pravili: Moj presladki Jezuš! vse smo včinili i točno vse spunili, ka si nam bio zapovedao, zdaj Te ponižno prosimo,
vzemi nas k sebi v nebesa. I vOpam se, da nas ne bo zavrgeo. Naše zemelsko Živlenje bo toti vmrlo, i naše telo v grob položeno, ali naše dOše pa se vzdignejo v višave, proti nebesam i pojdejo vživat k ljubeznivomi Jezuši večno veselje.
Z vogrskoga: Bogoslav.
Zdrava Marija, nebeška, kraljica!
Stojim pri okni v svojoj sobici i gledam vo v prekrasno naravo letne lepote. Oči se mi stavijo na gorečem zapadi zahajajočega sunca, štero že režejo gorske špice, naznanjajoč sveti, da je znova končati eden letni deti. Zadnji sunčeni, trakec ktišne pozlačeni križ na cerkvi i nastane tihi večer. Na poli i v vesi je vse mirno. Ljudstvo se je v hiše potegnolo, da bi si odpočinolo i nabralo nove moči za prihodnji den. — Vetriček se tiho igra i šošnja z drevenim listjom i mi v sobo prinaša dišavo cvetlic. Ftičice so zamučale. Vse je tiho! . . .
Naednok pretrga to veličanstveno tišino doneči glas večer-noga večernoga zvona. Milo i sladko doni, — nerazumlivo še-
peče: „Zdrava Marija!"
DGša mi od radosti vskrikne, roke se mi na molitev sklen-
javlejo i vGsta mi z zvonom vred zašepečejo: ,,Zdrava Marija!" Proti nebi se zglednem i dodenem ,,nebeška kraljica." Na Velko Mešo obhajamo god, da je v nebo vnešena naša mati. Neje ešče toti kak verska istina razglašeno, ka je Marija z dGšov i telom v nebi, nego v vsakom detinskomi srci je potrjeno, da je ona tam, da je ona tam ne samo z ljflbeznostjov, nego tudi z oblastjov, kak nebeška kraljica. Ljubi nas i zato nam šče pomagati vu vseh nevolah. 1 ar ma oblast i moč pri Bogi, nam tudi lehko pomaga. Mati je i kraljica je, ljGbi nas i pomaga nam. ZaslGži zato od naše strani zavGpanje, dvojno zavGpanje, kak mati i kak mogočna nebeška kraljica. To dvojno zavGpanje njej dajmo vsele, gda ČG-jemo Zdravo Marijo zvoniti. V nebo se zglednimo k njej kak k materi i kraljici sveta z trdnim zavupanjom ka nas ostaviti ona nemore, ki k njej prihajamo. Tak molimo svoj „Angeo Gospodov,"
—	Nove sv. meše v Slov. Krajini. Slavna torjanska fara je slovesno sprejela 3. jula svojiva novomešnika i sprevodila v cerkev, iz cerkve pa na njihov dom, Bakan Štefana iz Tornišč, pa Kolenc Franca iz Gomilic. Prvi je 10. jula služo svojo sveto mešo, driigi pa 24-ga. Prvotni so predgali č. g. Jerič Ivan, kaplan v Soboti, drugomi pa č. g. Greif Ivan, torjanski kaplan. Devici Mariji jihva zročimo i prosimo dobro nebeško mater, naj jihva čuva i podpira, ka ta svoje teške duhovniške dužnosti spunjavala kak to žele Srce njenoga božega Sina, Jezuša Kristusa.
—	V. Polana. Den cerkvenoga svojega patrona, presladkoga Srca Jezušovoga so Polančarje letos pali z tridnevnicov obhajali. Na zadnji den se je razvila velikanska procesija, štere se je vdeležilo več jezer ljudi.
—	Dar novomešnika. Naš novomešnik, č. g. Bakan Štefan so se odločili, ka na spomin svoje prve svete meše dajo svojemi ljudstvi do rok eden lepi življenjepis pobožnoga mladenčka. Življenjepis bo obsegao dva M. Lista i to septemberskoga i oktoberskoga, šteriva zato skupno prideta, ka de čtenje nepretrgano i tak z vekšega haska. Naj dobra nebeška mati obilno plača to ljubezen mladomi duhovniki, štero do svojega ljudstva kažejo z tem darom.
—	Carigrad. Francoski podpornik cerkvenoga edinstva i pomirenja med krščanskim narodom Frančišek Pariz (iz Pariza) je 15. ino 22. ok-
, tobra 1926 napravo v Carigradi dve predavanji, šterivi sta bile združeni z velkov manifestacijov za cerkveno zjedinjenje. Te prireditvi so se vdele-žili vnogi katoličanski i pravoslavni pušpecje, duhovniki i verniki vsakoga stana. Prvo predavanje je bilo od vzhodnih obredov (liturgijah); predavanja so sprevajali skioptični kepi i lepa razstava cerkvenih oblačil raznih obredov. Drugo predavanje je z rečjov ino s kepami razlagao češčenje Bogarodice pri vzhodnih krščenikih. „Či se v kakšoj drUžini sposvadijo bratje i ščejo raziti, tistoga časa mati s svojim nastopom, s svojimi prošnjami, z nežnov lubeznostjov ino navadno tiidi z svojimi skuzami
pribeži ino spravi brate k miri, da se pali obimejo, da se obnovi red, mir ino radost v družini. Takša bo vloga blažene Device Marije v pitanji cerkvenoga zjedinjenja." Tak je dokončao drugo predavanje. Ta prireditev je katoličancom ino pravoslavnim segnola globoko v srce. 23. oktobra je predavatelja sprijao carigradski grčki patriarh Bazilij HI. ki je v govori povdarjao, da je v denešnjih razmeraj cerkveno zjedinjenje jako potrebno; predavatelji je povdaro svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom,
—	Bolgarija. Katoličanski Bolgari vzhodnoga obreda so več let ne meli piišpeka. Na konci lanskoga leta, 5. decembra, je bio v rimskoj cerkvi sv. Klementa, na grobi sv. Cirila posvečen novi bolgarski piišpek Ciril Kurtev. Bolgarski rimski romari so zbudili hvalevredno miseo, naj bi se popravo ino okinčo zapuščeni grob sv. Cirila v rimskoj cerkvi sv. Klementa. Bolgarska vlada je dala v te namen 200,000 levov, to je na naše peneze 100.000 dinarov. Naj bi ešče drugi slovanski narodi pokazali, da ešče cenijo spomin sv. Cirila, slovanskoga apoštola ino ustanovitelja slovanske krščanske prosvete.
—	Mantrniki se rodijo za nebo v Mehiki. V Mehiki (Meksiki) divja strašno preganjanje katoličancov. Šteroga najdejo, ka vrši svoje verske dužnosti, ga kruto preganjajo i vmarjajo. Več duhovnikov, šteri so proti prepovedi brezbožne vlade iz čiste ljubezni do Jezuša i njegovih ovčic ostali med temi, je vlada spolovila i pred naprejskopanimi grobi spostrliti dala. Oda so je spostrelali, so je zakopali ne gledoč na to, so mrtvi ali ne. Jamar (pokopič), ar je še žive mogo zakapati, je odnoro od te grozote. — Brezbožnežim se ne smili ni nedužna mladost, kolejo vse, ka kre dobroga Boga vodrži. Pa kak lepe duše so med temi junaki. Mladenčka 15 let staroga pošlje vojak v varaš samo zato, naj se deček reši. Pa deček ne je vujšo, čeravno bi lehko, prišo je nazaj med svoje spolovljene brate. Gda to trdokoren vojak ovara, ves genjen ga pita, zakaj si pa ne vujšo, ve sam te pa .zato poslao v varaš? Mladenček odgovori, ka zato ne, ar je katoličanec i ka z svojimi bratci šče mreti za vero Jezušovo. I dao je življenje za njo. — O molimo, dosta molimo za zmago sv. Matere-eerkvi. To je zdaj dužnost katoličancov ne pa samo po veselicah hoditi. Teh naj najmenje bo, molitvi, sv. obhajil pa največ. Molimo za Mehiko i mehikanski mantrniki naj molijo za nas.
—	Črensovci. Od „Doma sv. Frančiška" smo zadnjič poročali. Zdaj nekaj dodenemo. Jula 10. so voditeo tretjeredniške skiipštine vlč. g. Klekl Jožef meli dva shoda. Prvoga v cerkvi, gde so nam po dugom betegi prvič držali navuk. Po navuki smo se tretjeredniki zbrali na njihovom domi i obdržali tam drugo zboruvanje. Na tom shodi so oni kak predsednik odbora za zidanje „Doma sv. Frančiška" poročali kak stoji delo z našim domom. V začetki govora so omenili, ka jih je dober Bog posluhno, ka so ga lani
rta rimskom i assiškom romanji prosili, dao njim je na prošnjo sv. Frančiška njegovoga duha. Te duh je duh ponižnosti, pokore, trpljenja. Toga njim je dao dober Bog v dugom, teškom betegi. Nato so se nam vsem zahvalili za molitve, štere smo za njih opravili. Te molitve so jih rešile teškoga betega, gotove smrti. Po tom uvodi so nam sporočili, keliko darov smo dobili že na ,,Dom sv. Frančiška", počem so kupili njivo za funduš, kak so sprejeli varstvo nad celim delom prezvišeni g. hercegpiiš-pek. Naznanili so nam tiidi vzgledno življenje i sveto smrt tretjerednika, predsednika delavnoga odbora za zgradbo „Doma sv. Frančiška" pri Nedeli i v okolici, preč. g. Kuhar Alojzija, pleb. pri Nedeli. Na njihovo mesto so priporočali njihovoga naslednika preč. g. Čirič Antona pleb. ka je skiipština ednoglasno sprejela. Predsedništva v delavnom odbori za Bogojino so se zavolo prevelikoga dela v duhovnom pastirstvi i pri zidanji nove cerkve odpovedali preč. g. Bašša Ivan, pleb. v Bogojini, ar so sami i ne ladajo z delom. Njihovo odpoved je skiipština vzela na znanje i jih oprosila, naj mesto sebe koga driigoga oprosijo na to častno službo i njim z ednim naznanila, ka v njihovoj fari ne de pobirala, dokeč svoje cerkve v red ne spravijo. Ednoglasno je skiipština ešče sledeče sklenola: 1. na mesto v Kanado odišloga tajnika Hanc Štefana je zvolila za tajnika vlč. g. Meško Jožefa, kaplana, v Črensovcih; 2. naj se pošlje pismena zahvala Prezvišenomi da so sprejeli varstvo nad zidanjom „Doma sv. Frančiška" i veleposestvi v Beltincih za dariivano zemljo v Orlovčaki za delanje cigla; 3. odbor se pooblasti, da da dužno pismo posojilniki, ki je peneze posodo za izplačilo njive' na intereš, kakšega bi v kasi noso njegov penez i ne za vekšega; to vala i za vsa bodoča posojila. Posojila bo odbor povrno iz nabranih darov; 4. letos zavolo vnoge raznovrstne kuge i preslabe letine se ne bo pobiralo na „Dom sv. Frančiška"; 5. „Dom sv. Frančiška" ze vsem imanjom se izroči šolskim sestram, štere pri sv. Petri poleg Maribora majo svoj sedež, s pogojom, da bo vodstvo zavoda vsikdar v celini prekmursko. Za naraščaj sester je to prepotrebno. Pa naše ljudstvo, štero da hišo sestram i teliko duš — sester redi — si to zasluži. Tak so gučali naši možje tretjeredniki. Po kratkoj molitvi se je pu-noštevilno zbrana tretjeredniška skupščina v najlepšem redi i z velikim zadovoljstvom razišla.
— Predge, držane pri novoj meši našiva novomešnika, bomo objavili v M. Listi. To smo tiidi dozdaj delali, naj novomešnik ma en spomin na tisti blaženi i najsrečnejši čas, gda je obprvirn stao pred božim oltarom. Rože povehnejo, veselje mine — a reč boža pa ostane. Marijin List zato objavlja predge držane pri naših novih mešah. Oba g. predgara smo že prosili, naj nam zročita držane predge, to včinimo zdaj ešče ed-nok. — Poznamo velikoga gospoda, cerkvenoga dostojanstvenika, ki na-telko poštuje predgo pri njegovoj prvoj svetoj meši držano, ka jo vsaki
den p reč te. Pa znate kak dugo jo že čte? Pet dvajset i let. O kak lepi spomin na prvo sveto mešo!
—	Marijina Lista za mesec julij i august zdaj vkiipdamo. To pa zato, ar se je začnolo štampanje kalendara, šteri zdaj začne obhajati svojo petdvajsetiletnico. Da de kalendar pali vekši kak lani, de preči posla z njim i zato naj more pravočasno priti naročnikom do rok, smo se popa-ščili z augustuškim Marijinim Listom i ga skupno dali z juliuškim, ka de štampanje kalendara nezavirano šlo naprej. To vzemite naznanje.
—	Kalendar Srca Jezušovoga je stopo v 25 leto! To naznanja vsem naročnikom M. Lista vredništvo. 1 gda Vam, dragi naročniki to naznanje domo, Vas oprosimo, da prvo zročite to petdvajstiletnico v vaše goreče molitve, zatem pa, da močno poprimete za delo, ka si nenaroč-niki naših listov naročijo naš kalendar, ka slabi kalendarje, šteri večkrat prido ljudem do rok, se popolnoma odstranijo.
PESEM OD SVEČNICE.
Narodn a.
Marija se na goro podignola; Ona se je močno prestrašila,
Gda je Elizabet' pozdravila. *
I ona s svojim malim sinom k meši Svojega sina Bogi ofrala. [šla,* Gdare sta njidva k vpelavanji šla, S sebov sta si vzela golobeca dva, Lepa no mlada golobeca dva, Liki sta nebeskiva angelca dva.
V	toj cerkvi so se najšli štirje Iiidje,
V	prešecji so nesli Jezoša.
*
Jezoš v ogradi getsemanskom trpi, Pred Pilatošom kronani, bičani; Jezoš na trdom križi leži, Za roke, za noge na križi visi. Za to se naj vsaki kristjan skrbi, Ka li ete žegnjane sveče dobi;
Prle kak človek s sveta mine, Vtižgite njemi svečo, dajte njemi v roke! Naj njemi ta sveča pri srci gori, No oča nebeški naj dušo dobi. Verta vam mi darujemo S patronom svetim Jožefom ; Vertinjo vam mi darujemo Z liibov devicov, Marijov; Pojbiče vam mi darujemo Z ednini zelenim piišlecom ; Deklince vam mi darujemo Z ednim ardečim venčecom; Dečico vam mi darujemo S vsemi nebeškimi angelci; Hrame vam mi darujemo S svetim patronom Forjanom, Ka nete trpeli z ognjom nevole Vi ino vaši sosedje. Srečni ostante na večni čas, Jezoš, Marija naj ostanejo pri vas t
* K pelavanji gda ide ženska po porodi, se pravi posebno na Ravenskom, d3 „k meši" ide. Vr.	_
Oda to pobožno narodno pesem objavimo, prosimo naše čtevce, naj nam dajo do rok „svečniške", „novoletne" i „trikraljovske" pesmi, kak se po hižaj spevajo. Dvoje zadnje spevati po hižaj je na Dolenskom navada. Dajte nam do rok te pesmi, ka je naštampano, ka se ne zgubijo. Jako lepe so med njimi. Vrednik,
PISMO 12 KANADE.
Pozdravleni prekmurski dečki i dekle pa vsi od šterih čiijemo, kak dosta vas ide v delešnje amerikanske ali druge kraje za kruhom. Komi je že musaj, naj bo, liki prle kak se podate na pot, se morete malo pitati, kak de z vami tam na dušo gledoč. Či vas žene pravi diih Jezušovoga Srca, potem de dobro. Znali te priti v jako žalostne kraje, celo v puščavo, gde niti križnoga dreva ne najdete kre ceste. Nego ne obvupajte zato ka poleg božega Srca mamo-ešče Marijo Dev., štera nam vsešerom pomaga. Gda te v zapiiščenosti kak ftice v zraki i rože na poli, te se spomnite na to dobro Mater. Ostanmo vsikdar dobri katoličanje. Kak trbe Marijo liibiti pa častiti, so nam v lepo peldo katoličanje tu v Kanadi. Dečki, moški, dekle i ženske radi nosijo Marijino znamenje na prsaj. Na gosci hodijo k sv. prečiščavanji, najbole pa na Marijine svetke. Žalostno pa je, ka vnogi od tistih, šteri pridejo z našega kraja sem, živejo, kak nema živina. Za Boga se ne brigajo kak tiidi ne za svojo zapuščeno familijo. Mi vsi pa, štere nas je sila spravila v tihino, pokažimo z dobrim življenjom vsem, kak živejo naši dobri Prekmurci tam v starom kraji.
Piše Kovač Jožef iz Čopinec. Pozdravlajo pa ešče vse Vas Miholič Jožef iz Turnišča, Hodnik Štefan pa Žalig Martin iz Črensovec, Antolin Ivan iz Sr. Bistrice.	__
»Fantič le gori stani!"
DUhovna telovadba.
Ka pa, — či si dečko nečistomi grehi — že vdani?... Či je lelija že zamazana?... Ka celo, či ti je greh prišeo že v navado — i se te ta navada drži kak železna robača ?... Či te ma strast vklenjenoga, te vodi na lanci i te potegne za seov, gda šče?... Ka pa te?... Te — te — pa ne bom — vrgeo kamna v tebe. Ne bom te obsodo i zavrgeo. Samo smiliš se mi. Tak močen dečko, pa vklenjeni, v robstvi!... Rad bi te rešo. Rad bi ti, pomagao, da zdrobiš sramotne vezi, da se ztrgaš iz robstva greha i znova slobodno zadihaš. A jaz ti pomagati nemrem, — či si sam neščeš pomagati. Na tebi samom je ležeče, či ščeš biti sloboden, ali pa rob strasti. Ali ščeš ležati zvezani od neprijatela na tleh, ali pa ščeš vstanoti, gori skočiti i vrčti neprijatela na zemlo.
Kruglica prileti dečko pa obleži Marija je mimo šla mil' ga j' poglednola Dečko, le gori vstan'! Tistim dečkom, šteri ležijo v nečistom grehi, vala ta pesmica najbole. Dečko, šteri ležiš na tleh, zadeti od krugle peklenskoga neprijatela, Marija te milo gleda i ti pravi: Dečko, le gori vstani! Vzdrami se, vzdigni se, bodi junak! Zgrabi se s sovražnikom, zastiči se z njim, napni vse moči i ga trešči na tla!
V tom duhovnom boji, šteri ti je jako potreben, či si nagnjeni k grehi, se pa spomni na boj, kak so ga dečki včeni. Vej znaš: dečki se včasi radi probajo i mečejo. Včasi z dobre vole, včasi za istino. Samo pomisli dobro, kak delaš, či se mečeš z drugim dečkom, šteri de zmagao naj bo za špajs ali za istino, Sttčeš se, kak se najbole moreš, upreš se z
obema nogama, zgrabiš z obema rokama, napneš vse moči i zasiikneš neprijatela, da ga liičiš na tla.
Či se ide za istino, te jaj tebi, či prideš ti odspodi! Ka bo napravo s tebov ? Poklekno bo nate i te bo tiščao k zemli i zlejao ves svoj srd i strast nad teov... Ka boš pa ti včino, či ležiš pod njim? Boš li mirno držao, da on kleči na tebi i njemi dopustiš, ka dela s teov, ka šče ? Kabi pa! Vse boš včino, ka znaš i moreš, da bi se ga rešo. Sučeš se, zvijaš se, siinjavleš, kak se li moreš, zbereš vse moči, da se ga rešiš i skočiš gori. Gda si vstano, zgrabiš pa svojega neprijatela, se znova z njim spoprimeš, se zasiičeš i vržeš ti njega na tla i ti si na njem. Pa či bi te tvoj neprijateo desetkrat napadno, se boš desetkrat z njim spopri-jao. Či bi te vrgeo desetkrat, se niti ednok ne boš vdao mirno rekši: zdaj pa delaj z menov, ka ščeš — liki desetkrat se ga boš probao otresti, da nazadnje le ti zmagaš.
Glej, dečko moj, tu maš živo sliko, kak se moreš boriti v duhovnom boji, — prav spodobno kak v telovnom. Kelkokrat se ti peklenski neprijateo približa, nikdar se njemi ne smeš vdati, nego napnoti moreš vsikdar vse moči, ka premagaš ti njega i ne on tebe. Pomisli najprle: Či se njemi vdaš, ka boš meo po včinjenom grehi? Žmetno dušno vest i to bridko zavest: pali sam premagani; ka mam zdaj od toga? Edno rano več, edno zgiibo več... Či pa ti zmagaš, kak sladko zavest boš meo: Hvala Bogi, k-a se nesam vdao, ka sam zmagao! I z vsakšov zmagov de ti raseo pogum, rasla pa tudi moč, vsikdar boš bole priličen boji. Nazadnje t||j neprijateo sprevidi, ka pri tebi nemre nikaj več opraviti. Tak skušnjava mine, grešna navada odide — ti boš pa zmagovalec.
Či te pa denok ešče gda spravi neprijateo pod sebe, či se ti proti najboši voli ponesreči, da spadneš, ne boš ležao na tleh zvezani od greha, nego kak najprle se boš od toga padca vzdigno, raztrgao grešno vez i se spravo na noge. Či bi te pa neprijateo ešče drugič napadno i te pre-magao, ti denok v grehi ne boš obležao, ar či se ti greh zaistino mrzi, se ga boš rešo naskori i se zmero z Bogom. Pa či bi meo to nesrečo, ka bi spadno ešče ob tretjim i četrtič, boš tudi tretjič i četrtič vstano i se naprej ešče močnejše vojskuvao. Nikdar ne boš miriivao, nikdar z grehom premirja sklepao, liki tak dugo se boš z njim siinjavao i ga pobijao, dokeč ga popunoma ne zmagaš.
Edino takše ravnanje je pravo. Samo takši boj je potreben, — Ki se tak bojiivle, je ešče zmirom nekše vrste junak. Ki se pa neprijateli, grehi vdaja i v njem leži, te pri živom teli gnili.
VSEBINA:
Moj „Magnifikat" .... Stran 1 gv> me§a.......
Jezušova presveta krv < . . , 1 Pobožnost do presv. Srca Jez. Mali greh........7 Marija, vrata nebeška . . .
Društva i zveličanje.....9 "?.Č£! "aš." • ' ; • • : , !
n . , . .,	,, Včini zdaj, da šče k Tebi pridem
Pred tabernaklom . . .... 11 Zdrava Marija, nebeška kraljica
Deset zapovedi,......12 Glasi .........
Častimo sv, Ano......13 Pesem od svečnica ....