Kaj mmi si ori
V »Domoljubu« smo že pisali o novi uredbi, po kateri se znižajo dolgovi kmetov. Sedaj je izšel tudi tako imenovani pravilnik, ki posamezne paragrafe uredbe bolj podrobno pojasnjuje. Pravilnik je obširen, skoro kot uredba. Zaenkrat hočemo podati le nekaj navodil, kaj naj store kmetje sedaj, da pravilno postopajo v smislu uredbe in pravilnika, če žele, da jim bodo dolgovi znižani.
jVs občino po potrdilo I
Prva stvar je, da si vsak kmet preskrbi potrdilo, da je res kmet. To potrdilo izda občina na "čisto novem obrazcu, ki je bil v pravilniku natančno predpisan. Če je tedaj kdo imel staro potrdilo, to ni več porabno. Dobiti mora novo. Za potrdilo se ne plača nobene pristojbine. Občina mora to izdati brezplačno. Delo, ki ga bodo morale v nekaterih krajih Izvršiti občine, bo ogromno. Zato je rečeno, da mora izdati občina potrdilo v 14 dneh potem, ko se zaprosi. Če bi občina potrdila ne izdala; mora tudi v M dneh povedati, da ga ne da. Če bi občina v 14 dneh potrdila ne dala in ne povedala, da ga ne d4, se lahko pritoži na okrajno načelstvo. Občine bodo morale postopati natančno, ker se lahko upniki pritožijo na sodišče.
Kdor gre zahtevat na občino potrdilo, naj prej dobro premisli, koliko znašajo njegovi dolgovi in kje jih ima. V potrdilu je namreč treba navesti vse dolgove pri denarnih zavodih in pri zasebnikih. Koliko znašajo dolgovi pri denarnih zavodih, je itak razvidno iz knjižic. V skrajnem slučaju bi niogel kdo iti vprašati tudi v posojilnico.
Občina sme izdati potrdilo, da je kdo kmet le tistim, katerih giavni poklic je kmetijstvo. Njegovi obdavčeni dohodki iz kmetijstva morajo biti večji od vseh ostalih njegovih obdavčenih dohodkov. Dohodki iz kmetskih dolgov se smatrajo kot dohodki iz kmetijstva. Podatke o obdavčenih dohodkih poišče obči-ua pri davčni upravi.
Potrdilo treba izročiti posojilnici. Vsak kmot-dolžnik mora posojilnici prinesti tako potrdilo od občine. Čim prej kdo to stori, tem bolj olajša delo posojilnici sami. Če bi kdo tega potrdila ne hotel prinesti posojilnici, ima posojilnica seveda tudi sama pravico potrdilo od občine zahtevati. Potrdilo bo morala posojilnica potem izročiti skupaj s celim obračunom in z zadolžnico Privile-| girani agrarni banki. Priložiti bo morala 'udi za vsakega dolžnika in za vsakega poroka številko zemljeknjižnih vložkov, ker se more Privilegirana agrarna banka vknjižiti z« dolg na vsakega kmeta dolžnika in poroka.
kmet dolžnik?
Prvi obrok
Po pravilniku bi moral vsak kmet 20. novembra plačati že prvi obrok Privilegirani agrarni banki. Posojilnica bi morala za vsakega ta obrok že izračuniti in ga kmetu-dolžniku sporočiti. Tisti, ki so dolžni pod 25.000 Din, plačajo prvi obrok od polovice svojega dolga, ker se jim dolg samo po sebi zniža. Pripomniti je, da se vsi dolgovi, če so na raznih krajih, seštejejo. Kdor pa je dolžan nad 25.000 Din, bi moral kot prvi obrok plačati od cele vsote. Šele potem, kadar mu bo sodišče njegov dolg na prošnjo znižalo, se to končno pri Privilegirani agrarni banki izravna.
Prošnje za znižanje
Vsi, ki dolgujejo nad 25.000 Din, morajo vložiti prošnje za znižanje v dveh mesecih od dne razglasitve posebnega pravilnika, ki bo določa! način cenitve vrednosti zemljišč in ostalo imovine. Tega pravilnika še ni. Zato ta rok za vlaganje prošenj še he teče. Zaenkrat se torej še ne mudi, da bi kdo vlagal prošnjo za znižanje.
Pri tem opozarjamo, da se zniža dolg nad 25.000 Din po besedilu uredbe največ za 30%. Vendar pa je v isti uredbi spet rečeno, da sme zahtevati znižbo dolga do 50% tisti, čigar dolg znaša več ko 50% vrednosti njegove imovine. Kdor bo torej to mogel dokazovati, more prositi tudi za polovično brisanje dolga, čeprav znaša njegov dolg nad 25.000 Din.
K prošnji bo moral priložiti dolžnik te-le listine: potrdilo, da je kmet, seznam vseh upnikov i. navedbo višine in pravne osnove dolgov, seznam in označbo vrednosti vse premične in nepremične imovine kakor tudi vseh dohodkov, potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup, potrdilo občin-
Neradi se spuščamo v prerekanja gospodov, ki se zbirajo okoli Kmetskega lista v Ljubljani. To je po večini brezplodno delo. Včasih pa le nastopijo trenotki, ko je treba našo javnost informirati o tem, kaj se v vrstah teh kmetskih gospodov dogaja in pa, ker je tako dana prilika, da povemo tudi nekaj načelnih stvari. To je tembolj potrebno, ker opazujemo prav v teli vrstah neko novo smer in nov način napadov, s katerimi bi radi razrf.ro-jili, kakor so to delali nekdaj, našo slovensko vas«
ske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima.
Odločalo bo sodišče. Pri tem bodo morala sodišča zlasti upoštevati te-le okolnosti:
a)	Znesek vsote znižanega dolga proti velikosti in vrednosti celotne dolžnikovo imovine.
b)	iiazmerje vsote dolga proti povprečnemu skupnemu letnemu dohodku dolžnika.
c)	Kako je dolžnik s Številom članov svoje hiše obremenjen.
č) Pravna osnova dolga, pogoje, po ka« terih je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi, zakaj se je posojilo porabilo.
Kako je s zasebnimi dolgovi ?
Ločiti moramo dvoje:
1.	Dolgove, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela. Ti dolgovi se plačajo v 12 letih v enakih letnih obrokih.
2.	Dolgovi, ki so nastali iz drugih pravnih razmerij. Ti dolgovi se znižajo za 50% kot v posojilnici (če so namreč pri posojilnici pod 25.000 Din), odplačujejo se pa v 12 letih s 3% obrestmi. Pri tem je pripomniti, da dotični kmetje te zaščite ne uživajo, če odloči sodišče, da so v boljšem gmotnem položaju kot je tisti, ki jim je denar posodil.
Treba je opozoriti, ,da se morajo vse obstoječe dolžniške listine za take zasebna dolgove nadomestiti z novimi zadolžnicami. Ta zamena se opravi pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika, po obrazcu in postopku, ki bo predpisan a posebnim pravilnikom.
To so v glavnem one stvari, na katere naj kmetje v prihodnjih tednih pazijo, da bodo deležni olajšav iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. O stvari bomo še pisali, ko izidejo razni pravilniki. Skušali bomo pojasniti tudi razne težave, ki se bodo tu in tam pojavile ob izvajanju te uredbe, ki je, kot j« pri nas navada, delana za vso državo, četudi so razmero pri nas in kje doli na jugovzhodu čisto različne.
Najprej si moramo to gospodo ogledati od bliže, kakršna se je pokazala v času, ko je prišla iz naročja slovenskega liberalizma neposredno po vojski in hodila potera svojo žalostno politično pot do današnjega dne, Kdo so torej ti gospodje? Rodil jih je liberalizem v samostojno kmetsko stranko z namenom, da razcepijo strnjene vrste kmetskega ljudstva r Sloveniji in da jih potem vprežejo za politične cilje liberalizma v novi državi. To je sedaj zgodovinsko dejstvo. Tc nalogo so ti gospodje tedaj prekrasno izvršili. V povojni vihri jih j«
Naša pas
mnogo na deželi izgubilo usmerjenost, pa so podlegli demagogiji te salonske kmetske gospode. Pri prvih volitvah leta 1920 — to so bile najvažnejše volitve, kar smo jih do sedaj imeli — s odobili 8 mandatov. Imeli pa eo jih dejansko 9, ker devetega niso hoteli dolgo časa verificirati za SLS. Ko so imeli mandate, so pozabili na volilne obljube. Preži i so v vlado in a« x vsemi silami gnali za centralistično ustavo, ki je vir vse nesreče države in ljudstva od 1. 1921 naprej. Vseh devet mož te slavne gospode je glasovalo za centralizem najgorše oblike. Slovenskemu ljudstvu so bile z njim zvezane roke in noge. Tudi to je zgodovinsko dejstvo. Ne spravi ga s sveta nobena hujskarija, nobena podtikanja, nobena sklicevanja na »klerikalizem«, in še ne vemo kaj drugega.
Pri prihodnjih volitvah i. 1923 Je slovensko ljudstvo s to salonsko gospodo temeljito obračunalo. En sam se je zrinil v narodno skupščino, toda ne s številom glasov, marveč po milosti tedanjega volilnega zakona. Ta mož je iskal strehe na vseh straneh in končno jo je dobil pri Hrvatski seljački stranki, ki ga je sprejela pod streho in ga napravila tudi za ministra. S tem je Hrvatska seljačka stranka dvignila pest proti velikanski večini slovenskega kraeUkega ljudstva. V tem dejanju je ves narod videl pravo izzivanje. Ta gospod pa je kmalu dobroto grdo poplačal. Nekaj časa je šel skozi dra in stm s hrvatskim uarodnim gibanjem, podpisoval in sprejemal sklepe te stranke. Sel je celo tako daleč, da bi bil pristal on, oče centralizma, tudi na federacijo in ne vemo ie na kaj. Ko se je pa prva prilika nudila, je svojim dobrotnikom obrnil hrbet in prešel v strankarsko absolutistični tabor JNS.
Stranka slovenskega ljudstva nt mogla m ni hotela radi načelnih razlogov podpirati centralističnega absolutizma. Vsa vrata so ji bila odprta in vsi mandati so ji bili na razpolago, toda radi svojih slovenskih načel in radi svojega, v slovenskem ljudstvu zasidranega programa je vse to moško odklonila. S tem je nastopila krifevo pot preganjanja 5n trpljenja v vseh svojih udih. To je najtemnejša doba slovenske zgodovine. V debelih knjigah se ne bo moglo obraniti potomcem vseh grozodejstev in nezakonitosti, ki so jih izvršili nad slovenskim ljudstvom. In kdo so bili rablji slovenskega ljudstva v tej najtemnejši dobi slovenske zgodovine? Nočemo imenovati imen, ker bi bilo preč&stoo za nje, da bi stali na tem mestu zapisani. Slovensko kmetske ljudstvo jih pozna in jih bo zžalostjo v srcu obžalovalo, da so se rodili na slovenski zemlji.
Tukaj pripominjamo, da to ni hujskanje in ne obrekovanje. To je le konštatiranje žalostnih zgodovinskih dejstev. Junaki teh žalostnih dni se morajo pač sprijazniti z zgodovinskim! dejstvi.
Sedaj smo povedali, s kom imamo opravka. Ti ljudje skušajo sedaj v svojem glasilu pogrniti plašč pozabljenja nad vso zgodovino in svojimi zablodami. Kar je bilo, si mislijo, je bilo. Mi srno pa tukaj in imamo pravico Se dalje opravljati in zavajati naše kmetsko podeželje. Delajo se, kakor da se med tem ni ničesar zgodilo in da na teh gospodih ni nobenega madeža. V tej zablodi si prisvajajo pravico izvrševati učiteljsko službo med slovenskim ljudstvom in na vse strani metati očitka in drugim podtikavati odgovornostL V resnici dobrovoijna in pozaMjlva je ta gospoda. Ka- j kor spreten čarovnik čarajo sebe v nedolžni obliki na dan. Prav zato je pa bilo potrebno, '
da smo posegli malo v zgodovino in samo v splošnih obrisih obnovili pravo podobo teh ljudL
Ko smo to storili, bi bilo prav za prav naše delo z ozirom na to gospodo končano. Prvič jih naše ljudstvo že iz preteklosti dobro pozna. Drugič smo pa tudi poklicali zgodovinska dejstva pozabljivim ljudem zopet v spomin.
Ce o njih le še govorimo, deloma to radi tega, ker hočemo ob tej priliki povedati slovenski vasi nekaj načelnih besed.
Najprvo vprašamo:
Kdo naj naši slovenski vasi govori o naši slovenski miselnosti in kulturni načelnosti slovenskega kmeta? Mar ti ljudje, ki nikdar nobenega načela niso imeli, ali ga vsaj spoštovali niso? Mar ii ljudje, ki so slovensko vas celo dobo svoje žalostne zgodovine izdajali, zdaj centralizmu, zdaj radičevščini? Ti ljudje nimajo pravice govoriti in ne učiti slovenskega kmeta, kaj je slovenstvo naše vasi in kmetska miselnost našega podeželja. Sami so se s svojim delom izobčili iz kmetske skupnosti in v kolikor hodijo in šarijo po podeželju in po slovenski vasi, pripravljajo samo pot neslovenski
SaSBSSBBaBBBBBHBBBBflaBBBttBBBBBaa
&jEODIBNmC
JE VODILNI SLOVENSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. PiftE V DUHU KATOLIŠKE AKCIJE. STANE NA MESEC 25 DIN. PIŠITE. OA V&RS POŠLJEJO NEKAJ ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
■SBBBBBflBaaHBBliausaBB&SSSSHK&SiHSia
ln nedosneči miselnosti v vas. Neša vas pa hoče ostati to, kar je vedno bila, slovenska, kmet-aka, krščanska in iz teh virov avoje kulturne bitnosti hoče piti poživljajočo vodo kulture in iz teb misli hoče rasti in se razvijati k vedno večjemu napredkn in samobitni slovenski kmetski kulturi. Ta gospoda, ki ji je glasilo »Kmetski list« v Ljubljani, pa s tvojim delom ruši vee prvine slovensko-kmetske miselnosti in kulture. S svojim pisanjem in govorjenjem se drži izhojensh potov svojih očetov, ki so rojeni is liberalizma. Ni prav nobenega miselnega razločka med glasili slovenskega napted-njaitva in med glasili te gospode. Enotni so si v naziranju, kako bi zrušili moralne temelje slovenske vasi Ne delajo tega naravnost, marveč v ovčji obleki dobrohotnih ljudi, ki jim je na srcu slovenska vas, ki živi iz slovenskega kmetskega sporočila in krščanske miselnosti Ne štejemo se med tiste, ki bi videli na deželi vse v lepih barvah in bi iz samoljubnega oboževanja vasi ne opazili napak. Vemo pa eno in v tem smo edini * pravo slovensko vasjo, da je jedro naše vasi, ki je vedno živelo iz nravnih korenin krščanstva, ateber slovenstva in steber krščanskega življenja in s tem tudi steber cerkve. Ko je v polpretekli dobi vse, kar ni zakoreninjeno v kmetski zemlji, upognilo hrbet pod bičem diktatorskih nasilnikov, je to zdravo jedro naše vasi stalo trdno kci skala, ker je imeio oporo v svojem krščanskem nrav-stvu. Samo to je ostalo. Tudi na kmetih se je upognilo mamilu in nasilju vse, kar je izgubilo oporo krščanske nravnosti.
Ti ljudje pa so bili že pred vojsko in seveda tudi po vojski v taboru nasprotnikov večine slovenskega ljudstva. Njihova duševna
V vsako hišo »Domoljuba«!
I hrana so bili liberalni časopisi, ki so jim polagoma izpodkopavali versko trdnost in s tem tudi nravnost, ki je v vsej rvoji resnosti živela v naših kmetskih domovih. Vzporedno z versko mlačnostjo je korakala pri teh ljudeh tudi narodna neorijentiranost. Nič ni čudnega, da so se tem ljudem zatemnili pogledi, kaj je bistvo slovenstva in slovenskega programa. Lovili so se spočetka na vse strani, končno so pa premišljeno podpirali politiko in politične stranke, ki so naravnost rušile slovenstvo in tajile samobitnost slovenskega naroda. Vse to io delali z mirnim duhom, prav tako kakor v prejšnjih letih oni slovenski odpadniki, ki so pravtako z mirno dušo podpirali ponemčeva-nje naše zemlje. Tako, se zdi, je slovenstvo bistveno povezano z ono našo vasjo, ki živi iz vere in slovenskega izročila. Nasprotno pa so vsi oni mrtvi udje na stebru slovenstva, ki so se ločili od tega živega izročila naše vasi.
V zadnjem času opazujemo nov pojav v našem javnem življenju. Iz naših industrijskih središč se trudijo nekateri mladi ljudje, da bi zanesli boljševiške ideje tudi na kmete. Kdor pozna in zasleduje miselna gibanja na deželi, vidi, da se po vseh delih dežele pojavljajo ljudje, ki so se nekje navzeli duha, ki je zelo soroden boljševiškim idejam, če ni to boljševizem sam. Ne rečemo, da so ti boljševiški agitatorji pravi komunisti ali boljševiki. Ne I To niso! Pač pa so prišli pod vpliv psavih komunistov, ki razpenjajo mreže te prostorov raznih višjih in nižjih šol, delavnic in raznih pisarn tudi po deželi. Tam je nekaj pravih komunistov, razgibanih in razgaljenih, ki skušajo zajeti tudi podeželje in ga vzgojiti v komunističnem smislu. Izkušnje, ki jih imamo iz zad-ujih volilnih bojev za občinske volitve, nam pravijo, da »e je pravim komunistom, posrečilo, nekaj naših ljudi zajeti v svoje mreže, druge zopet omamiti s pripovedovanjem o komunističnem raju, ki ga po zgledu Rusije in Španije pripravljajo na svetu. Kateri so ti ljudje, ki tem novim prerokom prisluškujejo ali se jim celo udajajo? To je zopet oni del ljudi, ki je versko mlačen, ki so leta in leta čitali versko-trilačne ali brezverske časopise in »o s tem izgubili ono oporo, ki odlikuje našo vas. Nič ne dvomimo, da se bo to gibanje v tej smeri širilo tudi po deželju, kolikor se bo v vasi zmajala živa vernost in nravnost. Zato je pa tudi boj tah ljudi v tem smislu usmerjen. Vero in cerkev napadajo, ti dve sili, ki sta nosili kulturo in versko zavest podeželskega ljudstva. Zato je pa edino obrambno sredstvo v tem, da s® izročila naše vasi skrbno varujejo, razvijajo in učvrščujejo.
| Boj proti prevratnim mislim boljševizma
! bo uspešen v naši vaši — če se seveda ustvarijo mimo tega gospodarski predpogoji —, če bo v njej živo živela verska in slovenska zavest. To sta dva jezova, ob katerih se bo zlomilo boljševiško valov jc. Zato je pa tudi delo za ti dve misli delo sa slovensko vas in največje obrambno sredstvo proti boljševizmu, Tega dela pa ne bodo opravili ljudje, ki so se odtujili živim virom moči naše vasi. Dosedanje izkušnja nam govore, da so ti ljudje, pa naj se zovejo v raznih dobah tako ali tako, rušitelji prave slovenske vasi in njenega življenja- Kar je v naši vasi neslovenskega, tujega in zlega ter pokvarjenega, je prišlo iz dela teh ljudi. Ne rečemo, da nekateri od njih niso imeli morda dobrih namenov. Sami »o bili iz slovenske vasi in njenega mišljenja in življenja izkoreninjeni, zato pa je bilo njihovo prizadevanje sanjo fušiluo.
KAJ JE NOVEGA
w
Se bomo volili
V zadnjem >Službenem listu« je izšel razpis volitev občinskih odborov za nedeljo, dne 6. decembra 1936 v naslednjih občinah:
Okraj Celje: Dramlje, Nova cerkev, Pet-rovče, Polzela, Sv. Jurij pri Celju (okolica), Sv. Jurij pri Celju (trg), Sv. Pavel pri Preboldu, Šmartno v Rož. dolini, Tabor, VeL Pirešica, Vojnik (okolica) in Vransko.
Okraj Črnomelj: Adlešiči, Gradac in Semič.
Okraj Gornji grad: Bočna, Ljubno, Mozirje (okolica) in Rečica ob Savinji.
Okraj Kamnik: KraSna, Lukovica in Vodice.
Okraj Kočevje: Sodražica.
Okraj Konjice: Konjice (trg).
Okraj Kranj: Naklo in Smlednik.
Okraj Krško: Leskovec pri Krškem, Radeče in Vel. Dolina.
Okraj Laško: Hrastnik-Dol in Trbovlje.
Okraj Litija : Dole, Kolovrat-Mlinše, Kresnice, Polšnik, Sv. Križ, Šmartno p"ri Litiji in Višnja gora.
OSEBNE VESTI
d Notranji minister dr. Korošec se je
mudil te dni v Mariboru in Zagrebu.
d Vodstvo avstrijskega konzulata v Ljubljani je prevzel dne 3. novembra novoimeno-vani generalni konzul dr. Herbert Schmidt.
d 70 let je dopolnil župnik Davorin Roš-iar pri St. llju pri Slovenj, gradcu. Bog živi odličnega duhovnika še mnogo let!
d Srebrni masniški jubilej je praznoval 18. oktobra bivši župnik v Radomljah pri Kamniku in sedaj izseljeniški dopisnik v Buenos Airesu v Argentini. Na mnoga letal
DOMAČE NOVICE
d Prosvetno društvo Ljubljana — mesto pripravlja v nedeljo, due 15. novembra t. L mogočno manifestacijo naše misli v Ljubljani. Društvo, ki je bilo ustanovljeno šele pred dobrim letom dni, si je nabavilo krasen prapor, ki je iz beie, plave in rdeče barve, prapor, ki bo vsemu članstvu v ponos, čast in veselje. Da bo naša prireditev izpadla čimbolj slovesno, vabimo tem potom vsa bratska društva na deželi, da se udeležijo po svojih zastopnikih in zastavami svečanega razvitja in blagoslovitve našega prapora. Zbirališče jo ob 9 dopoldne na dvorišču nove stavbe Vzajemne zavarovalnice, točno ob 10 se pa začne slovesnost v cerkvi Marijinega Ozna-nenja. Prapor bo blagoslovil sam Prevzviše-ni g. knezoškof dr. Gregorij Rožman. Po končani slovesnosti v cerkvi, bo pa v veliki dvorani Uniona društvena proslava, pri kateri sodeluje Članstvo, godba >Sloge< in pevsko društvo »Ljubljana«. Prapor, kateremu je boter ugledni odvetnik iz Ljubljane g. dr. Ivo Cesnik in botrica ugledna gospa Sfiligo-Jova, je eden najlepših, kar so si jih v zadnjih časih nabavila n«Sa društva. Vsa dru-
ki mislijo poslali zastopstvo z zastavo, Prosimo, da so takoj javijo našemu tajniku
Okraj Ljubljana: Dobrova, Dol, Dolsko, Grosuplje, Log, Podgorica, Preserje, Račna, Rudnik, Slivnica-Zalna in Šmartno pod Šmarno goro.
Okraj Ljutomer: Veržej.
Okraj Maribor levi breg: Cerkvenjak, Jurovski dol, Pesnica, Sv. Benedikt v Slov. goricah in Ščavnica.
Okraj Novo mesto: Crmošnjice, Dvor, Trebnje in Velika Loka.
Okraj Ptuj: Grajena, Kog, Majšperk, Osluševci, Rogoznica, Slovenjavas, Sv. Andraž v Slov. goricah in Sv. Miklavž.
Okraj Radovljica: Kamna gorica in Koroška Bela.
Okraj Slovenjgradec: Slovenjgradec, Šo-štanj-okolica in Velenje.
Okraj škofja Loka: Stara Loka in Škofja Loka.
Okraj Šmarje pri Jelšah: Rogatec, Podčetrtek, Sedlarjevo, Stoperce in Žetale.
Okraj Dolnja Lendava: Turnišče.
Skupaj bo torej volilo 6. dec. 80 občin.
na naslov: Slavko Zupan, Ljubljana, Holz-apflova ul. 19. Bog živi!
d Slovesen sprejem novega g. župnika. Vrli verniki ljubljanske šentpetrske fare so svojega novega župnika g. Alojzija Košmerlja kaj slovesno sprejeli. Preteklo soboto so napravili umetno razsvetljavo z bengaličnim ognjem in godba in pevci so priredili krasno podobnico, kjer so sodelovale narodne noše in stotine vernikov s prižganimi svečami. Razna odposlanstva so izrazila g. župniku svojo vdanost. V nedeljo 8 novembra pa je bilo slovesno usloličenje. Od župnišča do cerkve se je razvil velik sprevod. Na pragu hiše božje sta pozdravila cerkvena ključarja in izročila ključe. Novega župnika je ustoličil , stolni kanonik g. dr. Tomaž Klinar. Naj ob- I
Oj!»« je regidtr. p<,d S. St 1753 od IJ. XII IMS.
sipa ljubeznjivi Bog novega šentpeterskega župnika z obilnim božjim blagoslovom.
d Državni in banovinski cestni fond. Pisali smo že, da se pripravljata omenjena cestna fonda in je bil tozadevni zakonski načrt poslan pred dnevi gospodarskim organizacijam v izjavo. Poglejmo si kratko njegove odredbe: Ustanovita se dva fonda, eden pri gradbenem ministrstvu, drugi pri banovini; prvega upravlja gradbeni minister, drugega ban, izplačila iz njega pa dovoljujeta iz prvega finančni minister in ministrski svet, iz drugega gradbeni minister. Namen jima je izboljševanje obstoječih državnih in banovin-skih cest, ne pa gradba cest Dohodki fondov bi bili (številke pomenijo dohodek v milijonih); naštejemo najvažnejše: od registracije vseh vozil (7), avtobusni vozni listki (4), H carine od uvoza nafte in 'A od mešanega ali čistega bencina (1.7), % trošarine na bencin in nafto (30), od nakladanja ali razkladanja blaga na državnih železnicah in v pristaniščih, 10 Din od tone (1201). Še mnogovrstni bi bili ti dohodki, ki bi znesli letno po proračunu 244 milijonov. Za zboljšanje banovin-
skih cest se sme porabiti le H drž, cestnega fonda, K pa menda aa državne ceste, — Ne moremo razumeti, zakaj bi izplačila te banovinskega fonda ne dovoljeval ban.
d 600 iivib lajcev so ujeli. Pri Cakavcu eo priredili te dni lov na zajce. Uspeh je bil velik in so ujeli kar 500 živih ln jih odposlali v Švico, kjer jim »a vsak par plačajo po 100 dinarjev. Na nekem mestu so nastavili zelo dolgo mrežo in v ta prostor nagnali zajce. Zajci so se vsi zaletavali v mrežo in se tako ge bolj zasedli. Posebni za to izurjeni ljudje pa ao jih polovili in jih spravili v kletke.
d Niso rs« sadoroljni. Učitelji novosad-ske podružnice JUU so na zadnjem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo delo glavne uprave JUU, čeS, da ta uprava svoje delo prestavlja na politično področje, namesto, da bi skrbela za učiteljstvo in golo. S tem uprava učiteljske stanovske organizacije ruši vse mostove med učiteljstvom !n reed prosvetnimi oblastmi. Resolucija zahteva, naj se politika v stanovskem društvu io enkrat neha in onemogoči, ker pomeni politiziranje sa stanovske koristi učiteljstva samo škodo. Učiteljstvo obsoja nepravilni postopek pri izključitvi treh članov iz JUU. Obsoja tudi pisanje glavnega glasila organizacije »Narodne prosvete« ter izreka zaupnico prosvetnemu ministru Stosoviču in načelniku oddelka za osnovno šolstvo pri ministrstvu za vse uredbe sedanje vlade v korist učiteljstva. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen kandidat opozicije učitelj Zagorčič.
d Zopet naiaj v stare čase. S petrolej-skimi svetilkami bodo razsvetljevali ceste v Virovitici. Mestna občina je sklenila to zaradi previsoke cene električnega toka.
d Najstarejše ladjedelnice na Jadranu so baje one na Koržuli. Znane so še iz dobe Li-burnov, ki so s svojimi ladjicami ogrožati vso jadransko italijansko, takrat rimsko obalo. Korčulani so v graditvi ladij mojstri, a na žalost so danes skoro brez dela in brez zaslužka. Največji udarec je bil zanje v času, ko so začeli prihajati v promet parniki "iz železa, najhujši pa je bil oni v svetovni vojni. Da bi si odpomogli, so pred desetimi leti ustanovili svojo zadrugo, ki ja sicer dala nekaj več zaposlitve, vendar propadanja te obrti ni mogla zavreti.
d Tri manjše potrese so <Soti!i na dan Vseh svetih v Zagrebu. Dognali so, da je bilo njih središče nekako 10 kilometrov od Zagreba proti Zagrebški gori Znanstveniki pravijo, da je Zagrebška gora prav za prav aeko potresno središč«, ki leži oSenens na Črti Zagreb—Ljubljana. Ta črta je podaljšek one iz Neaplja in doživlja zelo pogostokrat potrese.
d Tndi Slovenci so prejeli nagrade wt umetniška dela v poslopju nove narodne skupščine v Belgrad«. Na Slovese« odpade četrtina «0.000 Din. Nagraden® »& med drugimi umetniška dela Toneta Kralja, llneta Kosa, Dolinarja Lojzeta, GorSeta Franceta ln Slapernika.
d Hrvatje se organizirajo. ^V Ljubljani živeči Hrvatje ustanavljajo avoje organiza-
Brun*« Mi 1937
jc dotiskana m si dcMvt za mo £ Din v vseh knjigarnah in trgovinah po Stavinijl. Opszarjamo posebej na razpisano nagradno tekmovanj« v s»vi pratiki
cije, Pred nedavnim so ustanovili podružnico prosvetnega združenja »Napredak«, sedaj so pa ustanovili tudi podružnico t Hrvatskega Radiše« za gospodarsko vzgojo mladine, in sa vzgojo organizatorjev,
d Ukinjene mestne takso na vstopnice. Zagrebška mestna občina je na prošnjo športnih klubov ukinila vse mestne takse na vstopnico nogometnih tekem. Prireditelji so namreč vedno trdili, da se jim Se tako dobro obiskane tekma ne obnesejo, ker morajo plačevati preveliko davščine tako državi kakor mestom. V Zagrebu je mestna taksa znašala. 5 odstotkov kosmatega dohodka.
d Postrežnice. Zavarovanja postrežnic posvečajo delodajalci malo pozornosti. Zato nastajajo ob obolenju prizadetih spori o zavarovalni obveznosti, težave pri plačilu pred-pisanih prispevkov; opustitev prijav ima neprijetne posledice zlasti za gospodinje. Po-etražnice so zavezane zavarovanju, če zaslužijo bodisi v naravi ali v denarju skupno več kot 200 Din na mesec. Zaslužek do vštevši 200 Din na mesec ne ustvarja pri poetrežrii-cali zavarovalne obveznosti. Vendar pa zava-
stanovska ©rgaBisaclJ®
Kmteka »»!
d Uslašbenci finančne kontrole v Sarajevu so našli večje količine italijanskega cigaretnega papirja, ki je bil vtihotapljen v figah.
d Komisarju je dobila tudi belgrajska delavska zbornica, v kateri so vseskozi imeli v rokah škarje in platno socialni demokratje.
d Letošnja zima bo po izjavah vremeuo. slovcev precej huda. Vreme ima sicer svoje muhe, vendar se da vsaj na splošno kaj povedati o bodoči zimi. Pege na soncu so letos vidnejše, nego v drugih letih, in v tein je po mnenju vremenoelovcev verjetnost, da bo letos in tudi prihodnje leto mnogo padavin, dežja in snega. Mokremu poletju običajno sledi suha jesen rn suhi jeseni zima z obilnim snegom in hudim mrazom. Pričakujejo, da bo celo že mesec november snežen in da
Jngoslav. P, Beiersfior! Js ao. d. «. o. ]. Maribor
rovalna obveznost nastane tudi, če znaša zaslužek nad 200 Din na mesec pri vseh delodajalcih Bkupno, pri katerih opravljajo dela p »strežnice, Starost, trajanje zaposlitve ali zakonsko razmerje ne vpliva na zavarovalno obveznost. Delodajalce proei Okrožni urad za zavarovanje delavcev, da po teh smernicah presojajo *a varovalno obveznost poetrežnic.
V	dvomljivih slučajih naj ge gospodinje obrnejo sa pojasnila na urad.
d Sfevno stolno cerkev v Djskovem, ki jo je postavil pokojni škof Juraj Strossmayer, je pred tremi leti poškodoval požar. Zgorele so orgije, poškodovane pa »o bile tudi vse freske to ostala slikarija. Pred dnevi so pa postavili nove orgle, ki jih je zgradil Slovenec, strokovnjak Franc Jenko iz št Vida nad Ljubljano. Stale >o visoko vsoto sedemsto tisoč dinarjev, čemur pa odgovarja njihova izredna velikost.
V	nedeljo so orgije posvetili, nato pa je bil koncert, na katerem je igral tudi dekan stolnega kapitlia v Ljubljani kanonik dr. Kimovec.
d Podpisanih je že 34 milijonov ljubljanskega obligacijskega posojila.
d 307.000 potnikov je prišlo v Split od 1. marca do 31". avgusta 1036.
d 1 bilijon dinarjev z« razširjenje poitne-ga poslopja v Banjaluki je dovolil poštni minister.
d HirstsH kultom! dom so začeli graditi I na Sušaku. Gradbena dela ao preračunana na 16 milijonov dinarjev.	j
ostane njegov sneg do vigredi. Pa to so slutnje in najboljše je počakati.
d Delavci lesne stroke so ae zbrali v Sarajevu na zborovanju. So ugotovili, da se razmere na lesnem trgu zboljšujejo, istočasno pa m položaj delavstvu poslabšuje. Podjetniki se vse preveč oprijemajo prakso, da svojim delavcem plačujejo nadure, delavstvo pa v velikem številu čaka na delo. Zato se bodo tudi lesni delavci borili za strogo izvajanje 8-urnega delavnika,
d Vse gre prš dobri volji. Te dni je potekla kolektivna pogodba v zagrebški tekstilni tovarni »livar«. Vendar je nobena od strank ni odpovedala in se ja sato samo od sebe podaljšala. Tovarna je pri tem sprejela neko izpopolnitve, ki ao jih predlagali delavci, Nekaterim vrstam delavstva so bile mezde povišane. Podjetje se je obvezalo, da bo delavcem tudi letos izplačalo božične nagrade, le da bodo letos za 5000 dinarjev višje.
d 6000 din podpore je pravosodno ministrstvo nakazalo »Slovenskemu pravniku« v Ljubljani.
d EkkiriBna luč j» dobilo ono soboto Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem. Tržišče je sedaj nekako središče prometa pri gradnji žeieznico St, Janž—Sevnica, zakaj tu so vsi obširni pisarniški oddelki podjetja ini Dukiča, ki gradi važno železniško proge.
d Siaa je pripeljal is Španijo. Komaj 18-letni sin Andreja Viličiea is Splita je pobeg-
nih z dvema Bosancema kot slepi potnik od doma in prispel z ladjo v Špansko pristanišče Alicante. Tam ao zahtevali, da se jim izroče slepi potniki, da jih bodo poslali na oojišče. Kapitan ladje je res izročil vtihotap-Ijence miličnikom, ki so jih vtaknili v svoje vrste in jim plačevali po petnajst pezet na dan. Hoteli so od njih tudi to, da se vpišejo v milico, vendar tega pustolovci niso hoteli narediti. Kmalu pa jih je veselje, bojevati se za tuje koristi, minilo in so vsak dan pohajkovali ob obali in iskali parnik, ki bi jih odpeljal domov. Na srečo pa je bil Viličičev oče tako korajžen, da je odšel po svojega sina in ga srečno pripeljal domov.
d 25 let je minulo te dni, odkar so v Ljubljani odprli prvi pomožni razred za manj nadarjene otroke. Pomožna šola je sedaj nastanjena v poslopju na ljubljanskem Grabnu in ima Sest razredov. Pomožno šolstvo pa se je razvilo tudi po drugih slovenskih krajih, tako v Mariboru, v Mostah, na Viču, v St. Vidu nad Ljubljano, v Polju, v Trbovljah, v Celju, v Šoštanju in v Murski Soboti. DuSa ljubljanske pomožne šole, ki je bila tudi prva učiteljica v prvem razredu sedanje pomožne šole in opravlja to težko službo že 25 let, je gdč. Anica Lebarjeva. Bog jo živi!
d V&žea istim našega rojaka. Slovenec Feliks Križan, ki živi v Tuzli, se je dolga lela bavil z vprašanjem, kako bi nadomestil bencin kot pogonsko sredstvo za avtomobile z drugim, ki bi bilo cenejše in bi pridobivanje ne bilo odvisno od tujine. Sedaj se mu je posrečilo izumiti tak stroj, za katerega pravijo časopisi, da je ne samo odličen po tehnični izvedbi, temveč tudi ekonomičen v uporabi kuriva. Za pogon se uporablja plin iz premoga. Tako porabi avtobus na 100 km le 35 kilogramov premoga, dočim je do sedaj porabil za i3to daljavo 20 kilogramov bencina. Novi stroj so že preiskusiii in se je povsod obnesel v polni meri. Ce preračunamo stroške pri uporabljanju obeh pogonskih sredstev, vidimo, da bi avtomobil porabil za 100 km 140 Din, dočim porabi novi stroj s premogom le 17.50 Din. Za ta novi stroj in tudi za izumitelja vlada veliko zanimanje, "ajti izum pomeni v mnogočem osamosvojitev od tujine in uporabljanje premoga, ki ga Imamo v izobilju.
d Te dni je nekdo ukradel v pisarni okr. cestnega odbora v Novem mestu iz zaklenjene železno blagajne 7181 din. Pisarno je odklenil. prav tako tudi blagajno, k! je bila zaklenjena a tremi različnimi ključi. V blagajni je bilo še več vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 250.000 Din. Toda teh papirjev 'at ni vrel, le razmetal jih je po sobi. Ko je zjutraj hišnica odprla vrata v pisarno, da bi
pospravila, je zagledala odprto blagajno in razmetane papirje. Takoj je obvestila gospoda blagajnika, nato pa še tajnika, ki sta vao zadevo takoj javila orožnikom.
d Telefonsko centralo so »tvorili s 1. novembrom pri pošti Kropa.
d Finančni upravni odbor dobe vsa naša državna gledališča. V teh odborih bodo poleg upravnika še načelnik Šolskega oddelka banske uprave ter uradnik finančne direkcije. Ta odbor bo skrbel za denarno stran gledališč.
d Cene pšenici se bodo najbrž« dvignile in to zato, ker prične družba Prizad nakupovati pšenico. Dobaviti mora Nemčiji 5000 vagonov tega žita.
d Kruh se je t Ljubljani podraži! ter velja odslej kg belega kruha 4.50 din, polbe-lega 4 in črnega 3.50 din.
d Neopravičljivo povišanje krušnih een, Ze nekaj časa je bilo med pekovskimi mojstri v Ljubljani, opaziti gibanje, ki je Slo za tem, da se zvišajo cene kruhu. Oni ponedeljek so Ljubljančani na svoje začudenje morali plačati za kruh pri kilogramu 50 par več, kakor prej. Dejansko imamo torej zvišanje cen pri kruhu 50 par pri kilogramu. Peki opravičujejo to zvišanje cen g poskokom cen za moko, češ da so cene poskočile tudi pri moki. Pri tej priliki se spomnimo na podoben ukrep pekov v Zagrebu, kjer je posegla vmes mestna obrtna oblast, ki je povišanje cen preprečila ter zagrozila za vsak dvig cen pri prodajanju kruha s strogo kaznijo. Peki so hoteli v Zagrebu — ko jim ni uspela želja za povišanje cen — odtrgati pri količini kruha toliko, da bi namesto 1 kilograma prodajali samo 90 dkg kruha. Oblast je preprečila tudi to. V Ljubljani so narasle cene moki v špecerijskih trgovinah za 25 par pri kilogramu. Peki, ki kupujejo moko na debelo, plačujejo sedaj moko k večjemu za kakih 5 do 10 par višje kakor prej. Zato še torej no more biti opravičljivo, da bi se pri kruhu podražila cena kar za 50 par. To tem manj, ker so peki do sedaj žo pri belem kruhu toliko zaslužili, da bi bilo povišanje »edaj po zatrdi-
$isw«siii itaii
J® NAŠ CENENI POPOLDNEVNIK, Ki GA SVOJIM ČITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ©NEGA, KI SI NE MOKE NAROČI?! »SLOVENCA« JE »SIjO VENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI > SLO VENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJf VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
lih, ki nam jih dajejo poučeni obrtniki, res neopravičeno.
d Dalmatinski vinogradniki upaj®. Trgatev v Franciji je bila letos slaba Tako bodo morali Francozi začet! kupovati vino diru. gje. Na to polagajo velike nade in pričakovanja tudi dalmatinski vinogradniki, ki imajo kljub temu, da je bila letošnja trgatev veliko slabša, kakor lansko leto, še vedno skoraj polne kleti.
IZ DOMAČE POLITIKE
d Nad 70% ia JRZ. Dne 8. novembra ao bile občinske volitve v vsej drinski banovini. Volitve so potekle povsod v redu in miru razen na dveh, treh mestih, kjer* je prišlo med volivci do manjših sporov. Drinska banovina ima 37 okr. z isiotolikimi mesti. Toda volitve so se vršile samo v 30 okrajnih mestih, ker ostala okrajna mesta volijo občinske uprave po zakonu o mestih občinah. V teh 30 okr. mestih, kjer so bile 8. t. m. volitve, je dobila JKZ 23 občin, celokupna opozicija pa 7, kar predstavlja 77% v korist JRZ. Za kmečke občine volivni uspehi še niso popolni ter končnoveljavni, toda že po doslej dobljenih podatkih se lahko z gotovostjo računa, da bo JRZ dobila nad 70% vseh občin, dočim bodo ostanek občin dobile vse ostale opozicijske skupine in stranke, ki so se volitve udeležile.
d Ta presneta cenzura. »Delavska politika« se je spomnila, da je oblast leta 1920 zaplenila dve brošuri, ki jih je napisal Fran Erjavec, sedanji poročevalec v prosvetnem ministrstvu. Notico je brž pograbi! »Slov. Narod« in za njim šs »Jutro«. To pogrevanje cenzure pred 16 leti pa je nekatere rodoljubne kroge spravila v veliko zadrego. Pravkar so namreč nameravali izdati zbirko rodoljubnih popevk sedanjega podstaroste SKJ Engelberta Gangla, ki jih je proizvajal ta veliki buditelj naše mladine še pred letom 1920 in jih poklanjal šoiski mladini in učiteljem, ki so prirejali rodoljubne akademije. Pa ti začno socialistična in »nacionalistična« glasila govoriti o cenzuri in zbirka bo najbrž padla v vodo. Zgodovinarji jo bodo zelo pogrešali, ker na književnem trgu teh popevk ni več.
d Velja tudi za Slovenijo. V Iinotskem v Dalmaciji je imela te dni shod bivša Hrvatska stranka, na katerem je med drugimi govoril tudi dr. Pernar iz Zagreba. Ta je naj-prvo ostro napade! komuniste. Z vso silo je bičal pisatelja Krležo. V ostrih besedah je obsojal komuniste ter jim očital, da komunisti hrvatskemu narodu streljajo v hrbet. Take kukavice, gosenice in kobilice bo najprej treba dejati v verige ter jih postaviti pred sodišče naroda. Nekateri danes kličejo:
K« spuuske bele čete vkorakaj« v ozemlje, ki so ga osvobodile rde?ega< jarma, jih povsod navdušeno pozdravljajo
Naj živi ljudska fronta I Toda Stjepan Radič je na Hrvatskem že pred 35 leti napravi! ljudsko fronto. Nekateri šepečejo, češ da dr. Maček ni dosti radikalen in socialen. Zapodite take ljudi od sebe.ker vam streljajo v hrbet!..
d Povest o nevernih Tomažih. V Mionici okraj kolubarski v Srbiji je ono nedeljo imela JRZ svoj javni shod, na katerem je govoril minister Juraj Jankovič, ki je med drugim dejal: >Bili so tudi neverni Tomaži, ki so vladi g. dr. Stojadinoviča prerokovali kratko življenje. Pa so se ogoljufali. S svojim delom bomo dokazali, da srno vredni voditi politično in gospodarsko življenje jugoslovanske države v boljšo prihodnost. Prepričani smo, da smo svojo stranko JRZ ustvarili z ljudsko voljo, ne pa od zgoraj.«
d Zopet eden. Zanimiv, a poučen, primer se je pripetil v Novem mestu v času pred občinskimi volitvami. Te dni je imel dogodek svoj konec na sodišču, kjer je bi! bivši naš župan iz JNS-arskih vrst g. Klemenčič, obsojen na 800 din kazni. Nekoč pred volitvami je banovinsko tajništvo JRZ poslalo na naslov g. Grebenca Leopolda v Novo mesto dopis, ki pa ga g. Grebene ni dobil nikdar v roke. Poizvedbe niso mogle ničesar ugotoviti. Lepega dne pa se je izvedelo, da je to pismo kazal okrog po Novein mestu bivši upan g. Klemenčič Bile so za to na razpolago tudi priče. Lastnik dopisa, t. j. tajništvo JRZ, je vložilo proti g. Klemenčiču kazensko ovadbo zaradi tatvine pisma. Na razpravi se je g. Klemenčič zagovarjal tudi s tem, da ni kazal okrog originala, marveč prepis dotičnega pisma. Sodišče pa se je prepričalo, da je kazal original, zaradi česar je bil g. Klemenčič obsojen. Sedaj bi bilo vsekakor dognati tudi drugo okolnost: kako je moglo priti pismo g. Klemenčiču v roke.
d Iz Jugoslov. strokovne zveze je izstopilo katoliško delavstvo pri podjetju Belcijan Boštjan v Komendi. Delavci so se na novo organizirali v Zvezi združenih delavcev, ki hoče korakati in se boriti za svoje pravice vzajemno z večino slovenskega kmetskega naroda.
d Zločinsko delo političnih nasprotnikov. Matijo Stepinca, brata zagrebškega nadškofa pomočnika, so v rojstnem kraju v Krašiču pri 2umberku napadli neznanci' in ga težko ra-0'
Madrid, kakršnega vidijo žete belik z ie««!«. _ Levo v ozadju bivša kraljeva palača » parkom.
NESREČE
d Gospodarska poslopja so egorela do tal
posestniku Francu Fakinu v Sikolah na Dravskem polju.
d Hiša jc zgorela posestniku Alojziju Raku na Zg. Hudinji pri Celju.
d Požar za požarom. V mariborski okolici so bili te dni veliki požari. V Zgornji Bistrici je v noči na ponedeljek uničil požar gospodar. poslopje posesti)ice Ozimič, Ogenj je bil tako velik, da so mislili ljudje, da gori bistriška tovarna. — V St. Vidu pri Vuzenici je zgorela hiša posestnika Mihe Pačnika. Uničena je tudi zavarovalna polica, škoda pn se ceni na 24.000 din. Pri §v. Primožu nad Vu-zenico je ogenj upepelil hišo in hlev posestniku Francu Lorenciju ter je škiKie 82.000 dinarjev. V Bukovcu pri Pragerskem je zgorela shramba za sadje posestniku Jož. Vre-čku in je uničenih nad 1000 kg jabolk. — V Selah pri Zg. Poiskavi je uničil požar gospodarsko poslopje župana Karla Poharea.
d Pri padcu z zidarskega odra je počila lobanja desetletni delavčevi hčerki Anici Cer. kovnik v Tržiču.
d Tovorni vlak Sipadove železnice je pade! v brezno v bližini Drvarja. Štirje železničarji so bili ubiti, dva pa hudo ranjena
d še dva pogerelca. V Leviču pri Slov. Bistrici je bil velik požar, ki je uničil imetje dveh posestnikov. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Ivana Kegu. Poslopje je ogenj uničil do tal, z njim vred pa vso zalogo krme in slaine ter gospodarsko orodje. Škoda se ceni na 22 tisoč Din. Z gorečega poslopja je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Cernejšeka, kateremu je zgorela poleg hlevov tudi še hiša. Oboje poslopij si je Čemejšek postavil na novo šel- letos, ker je januarja meseca pogorel Ogenj mu je uničil tudi četirlnjak, v katerem je imel 26 velikih oanjev čebel. Škode trpi 43.000 Din. Pri posestniku Kegu je spal hlapec Bernik na hlevu v senu ter se je prebudil šele, ko je vse naokrog gorelo. V zadnjem hipu se je rešil s skokom iz višine na tla, zadobil pa je močne opekline. Gašenje velikega požara je bilo zelo otežkočeno, ker je gasile a radi oddaljene vorle i'pdo<-'*aialo
nili. Na poti domov so ga prijeli in ga tako neusmiljeno pretepali, da se je krvav zgrudil. Zločinci so nato naglo jiobegnili. Stepinac je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za župana na listi bivše HSS in se zaradi tega ne zdi ne-opnovana sumnja, da je zločinec delo političnih nasprotnikov.
d Minister Hpaho je imel po Bosni shode, na katerih je tudi napovedal zakon o minimalnih plačah in nov volilni red s tajnim glasovanjem
V JUmdituu imajo že sedaj velike skrbi zaradi obleke, ki jo bodo oblekli pri svečanostih kraljevega kronanja prihodnje leto, zakaj v deželi tradicij so natančni predpisi za obleko za udeleženec svečanosti. Bariunasta obleka z dragocenim: Hy kami in dolgo vlefko, obdana s hermelinom, kakor jo vidimo na sliki, je predpisana za žene perov.
Velja »samot okrog 190.000 dinarjev
Bog je povsod. Ce se povzdignem v nebo, o moj Bog, si ti tam; če grem doli v pekel, si I ti tukaj.	(Sv. Pismo.)
»DOMOLJUB«, dne 11. novembra 1936.	__stran 711.
IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
cevi ter so morali s škafi nositi vodo do motor-ke. Vendar se jim je posrečilo, da so preprečili
še večjo m srečo
d Lobanja si je prebila. Delavčeva žena Frančiška Capuder iz domžalske okolice je prišla v nedeljo v Ljubljano, da obišče grobove svojili pokojnih na ljubljanskem pokopališču. — Prenočila je pri svoji sestri. Ponoči je vstala ter šla po hodniku, ker pa ni poznala poslopja je strmoglavila po neraz-svetljenih stopnicah ter obležala nezavestr Capudrov« si je prebila lobanjo ter dol pretres možganov. Njeno stanje je nev<r ,> d Pri padcu v obcestni jarek je ' tni nezaposleni rudar Puh Matevž i' jtoške vasi pri Zagorju dobil poškodbe, k a je v bolnišnici podlegel.
d Mod deloui v gozdu je padel ji r varno pretresel možgane 67 letni Mate' is iz Malega vrha v občini Šmarje pod Lj Ijauo.
d Tilnik si jo zlomila. Ono soboto je umrla 35 letna Angela Koritnik iz Toplic pri Zagorju. Kontni kova je že dolga leta h'*'e-hala na epilepsi, ker se ja nekoč, ko j delala pri bivši steklarni, prestrašila psa je od takrat imela stalno božjastne napat Kljub veliki revščini je kot hči upokojenega rudarja prenašala ponižno in voljno svoje veliko trpljenje. V soboto zjutraj jo je zopet napadla božjast in jo vrgla ua tla. Pri tem pa je padla tako nesrečno, da si je zlomila tilnik in bila v par minutah mrtva.
d Razne sezgode. Ono soboto se je v Ljubljani ponesrečil 31-letni delavec Štefan Kralj z Opekarske cestc. Pod njim se je zlomila deska taVo, da je padel na tla. Občutno si je poškodoval levo nogo. — V Novih Jaršah pri Ljubljani je padla po stopnicah 3-letna Darinka Mi-hovič, hči snažilke. Pri padcu se je otrok poškodoval na glavi ter so se mu pretr^^mož-gani. — V Vižmarjih pri Ljubljani je povozil neznan ljubljanski avtomobilist 6-letno Justino Zevnikovo, hčerko kočarice. Deklica je dobila poškodbe na glavi in po telesu. Stanje obeh je zelo nevarno. — 33-letni drvar Ivan Kortnik iz Šinihela pri Mozirju se je pri delu v gozdu vsekal v nogi jn se močno poškodoval. —- Nogo je zlomilo 'aviracu na rudniški železnici Remsu Ivanu v Trbovljah. — Zaklopka pri vozičku je udarila po vratu in pretrgala sapnik delavcu Zidarju Stanislavu v Trbovljah. -- Mizarski stroj je odrezal prste na desni roki 27-letnemu mizarskemu pomočniku Avgustu Eberlu iz Podkorena pri Kranjski gori. — Pri padcu si je zlomila roko 4-letna Malovt Ana od Sv. Pri-moža pri Celju. — Lesen drog je zlomil nogo 2-letnemu Samcu Alojziju iz Svibna pri Radečah. - Pod voz je padel ter obležal s strto nogo 13-letni dijak Ivan Toličič iz Št. janža na Dravskem polju. — Mihael Vidovič, viničar pri Sv Andražu v Halozah se je pri klanju svinje nevarno porezal na roki. Nastalo je zastruplje-nje krvi in so morali Vidoviča nemudoma prepeljati v bolnišnico v Ptuj. — Z lestve je padla 50-letna Liza Roškar, posestnica pri Veliki Nedelji. Pri padcu je dobila smrtnonevarno poškodbo na glavi.
NOVI GROBOV!
d S« aa deani združimo. — V Blagovici je umrl po-estaik Miha Omahen, brat g. župnika v Dragatušu. — V EMgradu so pokopali Zinko dr. Ribafevo roj. Kastelic, vdovo po ministru. — V Tacnu pod Šmarno goro je mirno v Gospodu zaspala Polona Novak. — V Vurbergu i je »mrla Marija Pupis. — Na Vrhniki je odšel |
Stanovska zavest je predpogoj uspešnega gospodarskega deta
Dasii kmečko zvezo ne obstoja še ruti eno
io in ie bila primorarta dosedaj delali predvsem .ia izpopolnitvi lastne organizacije, se je vendar že očitno pdkazato, da jo čoka največ in najbolj hvaležnega dela ravno pri reševanju perečih gospodarskih vprašanj, da omenimo zn danes le eno, ki je nedvomno najbolj pereče, t. j. kako zagoloviiti našemu kmelu primemo ceno za njegove pridelke, kako mu zagotoviti primeren vpliv n določanje cen kmečkim pridelkom.
Ko pa iščemo pota in načina, kako to doseči, *amo vodno iznova do zaključka, da ie to " edinole potom krepkega blagovnega za-J1' a, t. j. potom zadrug za vnovčevanje km pridelkov. Zato smo na pr. na uslanov-nH ionih zborih, ki so se vršili tekom leioš-r leta, pa tudi pri vsaki drugi priliki, jasno ,.-dvoumno izpovedali, da smatramo za dolž-st današnje generacije (rodu), da gre z isto vnemo na ustvarjanje blagovnega zadružništva, kakor šo sli pred nekaj desetlehi naši predniki, ozir. naši stareiši tovariš«, na ustvarjanje kreditnega zadružništva.
Značilno pa ie, da ko mi pripisujemo zadružništvu toliki pomen in bodočnost v našem gospodarstvu, ko kličemo na zadružno delo, da tolikokrat naletimo na ugovor: »Naše ljudstvo še ni zrelo za zadružno delo « Izgleda, da je to najmodernejša »ugotovitev« v vprašanju našega zadružništva, to je odgovor, ki nam ga da vsaki drugi, tretji, s kalerim o tem razgovarjamo. Ta trditev je toko pogosto, da se mora vsakdo, ki se zaveda, (kako te pri nas rov.no pospešeno gospodarsko delo potrebno, ki se zaveda tudi, dn je od zadružništvo pričakovati največjih gospodarskih uspehov, vprašati: Ali je to res? ln ', zakaj naj bi bilo res?
Medtem, ko so nekatere naše zadružne ustanove obltoj-ale že zlate jubileje, ko so prvi naši zadružni delavci že pod zemljo, mnogi pa osiveli veterani, ko imamo že zadružno književnost, zadružno šoto, ko je zadružništvo vsemu našemu deht vtisnilo svoj pečat (ne le gospodarskemu) itd. itd., pa nekateri tako ravnodušno ugotavljajo: »Naše ljudstvo še ni zrelo . ..«
Nehote se Človeku vsili misel, da to ne more biti res. Toda, če je res — se nehote vprašamo nadalje — da naše Ijudsivo še ni zrelo za zadružno delo, kedaj pa potem bo? Ali nam je treba 'tega le počakati prekrižanih rok, ali ie treba delali? Kako delati?
Zadružno zavest je vrlina, ki uspeva le v družhi z nekaterimi drugimi. Vrline, brez katerih si dobrega (kmečkega) zadrugarja sploh misliti ne moremo, so: živa stanovska zavest, poleg le pa čut 7.0 skupnost, volja za resno in pošteno delo, želja za papredkom vobče.
Toda glavno šele pride. Teh vrlin namreč ni mogoče vcepiti množici enkrat za vselej; nasprotno: vsakega človeka posebej moramo naj-prvo vzgojiti za stanovsko zavednega, borbenega kmeta in šele potem ga začnimo vzgajati za praktičnega zadrugarja. Ljudi, zlasti mlajše, v krajih, kjer zadružništva še ni, ravno lako kot tam, kjer imajo zadrug že dovolj in žc uživajo njihove blagodati.
3nj se skoraj neverjetno sliši, pa je vendar res, dd so v krajih, kjer imajo recimo posojilnico, konzum, mlekarno, strojno in še kakšno drugo zadrugo ravno ieJ<o malo zreli za zadružno delo
po yečno plačilo bivši dolgoletni vrhniški župan, zdravnik dr. Janko Marolt. — V Reki pri Hočah j3 umrla učiteljica Antonija Regel. — V Ljubljani so umrli: 88:letna Marija DOstal roj. Prosčnc, 86-letna Marija Skrajnar, vdova po viš. fin. svetniku Marica Ponebšek roj. Tomičič, Frančiška Zgonec roj. Peterlin, 77-letni posestnik Pavel Povše, pisarniški ravnatelj v p. Fvan Dražil in šolski upravitelj v p. Friderik Repovž. Naj počivajo v miru I
I (zlasti mlajši), kot kje drugje, kjer so v enem m drugem šele začetniki. Zeikai? Na dobrine, ki jim jih zadružništvo nudi, so sc že tako privadili, da iih smatrajo za. samoobsebi umevne, kot nekai, kar bodo imeli, če se zadružni misli še lako izneverijo. Tako prav za prav le črpajo rezerve, ki sp jih nabrali starejši, pridnejši in boljši pred mimi, ko jih bodo izčrpati, bodo vse skupaj po-kopaJi, sklicujoč se na razmere, prihodnji rod pa bo moral začeti iznova.
Le kar pozabljamo, da je freba vsakega človeka posebej slanovsiko in zadružno vzgojiti, doživljamo, da zlasti mlajši, ki so bili dobro« našega zadružništva z nabiti v največji meri deležni, ogorčeno ugoitavijajo. do starejši niso nič naredili Kod rečeno: Tako samoobsebi umevno se jim zdi vse, kar jim zadružništvo nudi, da so pozabili, kolaiko se je moral nekdo pred njimi trudili, de je vse to ustvaril.
2al da je v današnjih težkih in razrvanib časih cclo v naši vasi, ki je slejkoprej najvažnejše torišče našega zadružnega dela. čedalje več sebičnosti, nezaupanja, da celo mržnie in sovraštva. Vsak skuša težo časa in razmer prevaliti na druge, pri čemer se r nogi niti pred očitno krivico nc obotavljajo. Da se v takem ozračju iežlko razvija sianovska in zadružna zavest, ie pač vsakemu jasno. Ce k temu prištejemo še 5i-keme in preganjanj«, ki jih mora trpeti naš kmečki stan, ne izvzt-mša naše zadružne organizacije, nam končno poslane urrvljivo, če kdo trdi, da naše ljudstvo še ni zrelo za zadružno delo, čeprav jc resnica v bistvu drugačna.
Kmečka zveza se zaveda, kolike naloge jo čakajo bas pri povzdigi našega kmetijstvo. Kmečka zveza pa ima tudi dobro voljo, da našemu kmetu v resnici pomaga in to čim prej. Zato se nam je zdelo potrebno, da — v boljše razumevanje poznejših člankov — jasno izpovemo, kaj • ie naš cilj iti kako ga mislimo doseči.
Naš cilj je pozadruženje našega gospodarstva, sianovska in zadružna vzgoja pa sredstvo, ki vodi k temu cilju.
iz pisarne Kmečke zveze
Ustanovni občni zbori Krajevnih kmečkih zvez.
V nedeljo, dne 15. novembra 1936.
Mengeš. Po prvi sv maši v Društvenem domu. Govori g. Benko.
Dol. Logatec. Ob 3. popoldne v Društvenem domu. Govori g. Brodar. No "ranici, pridite v obilnem številu.
Vse krajevne kmečke zveze opozarjamo na ckrožnico, ki smo jo te drti razposlali v zadevi koledarja Kmečke zveze. — Naročite potrebno število izvodov čimprej.
Opozorilo kmečkim dolžnikom
Po določbah Uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. sept. 1936 mora vsak kmečki dolžnik, ki se hoče poslužiti ugodnosti iz le uredbe, zahtevati od občinske uprave, da mu izstavi na predpisanem obrazcu potrdilo o lem, da i« kmet. To potrdilo mora predložili svojem upniku — denarnem zavodu (hranilnici, posojilnici, banki in pod.), najpozneje v t mesecu, da bodo mo-gh denarni zavodi njihov dolg obračunati po določbah uredbe in ga pravočasno prenesti na Privilegirano agrarno banko. Opozarjamo na to prizadete dolžnike, ker jim utegne ev. nastati škoda, ako se ne bodo pobrigali za potrdila.
Pravilnik m izvršitev uredbe določa, da morajo kmečki dolžniki na poziv upniških denarnih zavodov, odposlani najpozneje do 20. nov. 1936^ plačati takoj neposredno Agram btiriki prvi obrok fanuitetoj, Poziv naj vsebuje hidl pripombo, da ima Agrarna banka pravico zahtevati v slučaju neplačila takoj plačilo celotnega dolga po redni sodni poti. Prvi obrok znaša Din 10.60 od vsakih Din 190,- dolgu, kakor bo ugotovljen na podlagi členov 28, 2? in 30 uredbe.
Opozarjamo iudi na Jo, da smo zahtevali od Agrarne banke potrebna pojasnila o raznih nejasnih določbah uredbe in pravilnika ter poltehsia sredstva in tiskovine za razpošiljanje pozivov in obračunov.
RAZGLED PO SVETU
v
Bratomorno Mame v Španiji
Ko to pišemo, je usoda Madrida zapečatena. Ljuti boji — prsa ob prsa — se vrše v vseh predmestjih španske prestolnice. Vladni marksisti so napravili v važnejših ulicah barikade in spremenili mnogo poslopij v mestu v prave trdnjave. Seveda so nacionalistične čete, ki prodirajo v madridska predmestja, od središča Madrida kaj različno oddaljene. Tako poročajo, da so nacionalistični oddelki nenadoma zavzeli veliko kaznilnico v Madridu in osvobodili več tisočev talcev, ki bi Jih bili sicer marksisti najbrž vse do zadnjega pomorili. Druga predmestja, zasedena po nacionalistih, pa so deloma še vedno celo do 4 km oddaljena od središča prestolnice.
Madridska vlada uradno poroča, da se je
NEMČIJA
s Silno napredovanje nemškega oboroževanja . Kako silno je že napredovalo oboroževanje Nemčije, kaže poročilo, ki ga je objavil praški »Venkov« od svojega ženevskega poročevalca, ki je bil te dni v Nemčiji. Ta pravi, da ima danes Nemčija že 10 divizij po 600 težkih tankov in da jih bo imela v dveh letih 12. Utrdbe ob Renu so gotove in v vsaki trdnjavi je 50 letal. Nemci bi mogli v primeru vojne s avoje meje obstreljevati Pariz. Vsak dan se Izdela v Nemčiji 10 težkih topov, 1000 strojnih pušk in na desetine letal. Nemška vojaška uprava ima baje tudi posebna sredstva, da more ustaviti na daljavo delovanje vsakega elektromotorja, s tem tudi vsak avtomobil in vsako letalo.
AVSTRIJA
s Novi koroški deželni glavar. Koroški »Slovenec« piže: Kancler je imenoval za novega dež. glavarja Koroške vodjo domovinske fronte in dosedanjega glavarjevega namestnika dr. Arnolda Sucherja. Novi dež. glavar nam Slovencem ni nikakor nepoznana oseba. Že opetovano je nastopal v naših krajih kot govornik dom. fronte in si s svojim tudi nam Slovencem pravičnim stališčem pridobil splošno zaupanje ljudstva. Novega dež. glavarja čakajo težke naloge. Ne najzadnja med njimi j« potreba ureditve in dokončne rešitve slovenskega vprašanja v deželi. Za to velevažno delo mu bodo stavili Slovenci vse svoje sile aa razpolage.
s Razočarani se vračajo iz sovjetskega »reja«. Listi pišejo, da se je zadnje dni vrnilo iz Sovjetske Rusije več avstrijskih marksistov, ki so bili zbežali tja po polomu socialističnega prevrata v Avstriji. Ti marksisti se žele čez Poljsko vrniti v Avstrijo in se tam javiti obla-a tvora; pravijo, da so tako razočarani, da rajši žive v avstrijskih kaznilnicah, kakor »v svobodi« sovjetske Rusije. — Sv. oče je ugodii prošnji avstrijskih škofov, naj se božja pot Marijino Celje, ki jo, kakor znano, oskrbujejo očetje benediktinci, dvigne v opatijo. Dosedanji superior p. Wcyer je bil imenovan za opata v St. Lambrechtu. Opat dr. Hermann Peichi OSB pa je dobi! nalogo, da organizira ureditev nove marijacelske opatije. f
že preselila v obmorsko Valencijo. Vendar ni izgubila — vlada namreč — upanja na zmago. Prenoviti hoče armado in se boriti do konca.
Nacionalistični general Franco pa je naslovil proglas prebivalstvu Madrida preko radia in preko letakov, ki so jih metala letala. Tam pravi: Meščani 1 Madrid bo kmalu osvobojen. Bodite mirni in držite se daleč od bojišča. Vaše družine naj bodo v hišah. Nacionalistični oddelki vas bodo varovali in hranili. Nihče naj se ne boji. Kaznovani bodo samo tisti, ki so storili zločinska dejanja. Vrzite orožje proč in ne sledite več tistim, ki so vas ogoljufali. Združite se z nami z vzklikom: Živijo Španija!
s To in ono. V Babi pri Košuti se je ponesrečil 19 letni Miloš Naglič iz Kranja. Prepeljali so ga v celovško bolnišnico. — Krojaču Petjaku na Ledu pri Rudi so ukradli kravo, vredno 420 S, — Vlomili so v poštni urad v Smarjeti v Rožu ter odnesli 1902.% S. Za storilci ni sledu. — V Wolfsbergu so blagoslovili novo infant. kasarno. — Vilo pokojnega dr. M. Juga je kupil tovarniški ravn, inž. Sagoschen. — V Mohličah je umrla užit-karica Marija Hsnžur. — Dež. vlada bo tudi letos sprejemala za zaostanke realnega davka drva in bo plačevala 9 S za mehke, 12 S za trda. — Roparski napad je izvršil neznanec na župnika Brunnerja v kraju Zweinitz v Krški dolini. Župnika so dobili zjutraj nezavestnega v njegovi sobi. Drugi dan so prijeli pos. sina Maksa Genserja, ki je zločin priznal.
s Vedno srečna je pač Anglija. Po svojem starem receptu stoji spet izven evropskih taborov in sporov. Moskva in Berlin se potegujeta za angleško prijateljstvo. Pozornost je vzbudila novica, da poseti angleško prestolnico poljski zunanji minister Beck. Poljakom so Angleži naklonjeni, ker Poljska ne ogroža njih koristi v Vzhodnem morju, kot to dela Nemčija in ne njihovih posestev v Aziji, kot to skušajo Rusi.
AMERIKA
s Velikansko zmago si je priboril pri zadnjih predsedniških volitvah Franklin Roosevelt. Zmagal je v 46 državah, njegov protikandidat Landon pa le v 2 manjših državah. Od 531 volilnih mož je dobil Roosevelt 523, njegov protikandidat le 8. Volilna udeležba je bila ogromna ter se je volitev udeležilo okoli 42 milijonov voiiJcev, Rooseveltova večina znaša 12 milijonov. 2e 100 let ni v Ameriki doživel še noben predsedniški kandidat takšnega uspeha kot sedaj Franklin Roosevelt. Kot prvi je čestital Rooseveltu njegov protikandidat Landon. Tudi volitve v zvezni kongres so se končale z Rooseveltovo zmago, ki pomeni utrditev demokratske misli v svetu.
s Razno. V Chrisholmu se je pri delu zgrudil mrtev na tla 50 letni John Ruparšič. — V Pueblo Colo je umrla 42 letna Karolina Fab-jančič iz Strug na Dolenjskem, t- V Detroitu Mich je preminul 50 letni rojak Fran Skerbe. — V Milwankee sta odšla v večnost 47 letni
Jernej Vidergar iz Vač pri Litiji in 37 letna Antonija Blazik. — V Forest City, Pa., je umrl Franc Kozlevčar, v starosti 42 let. Doma je bil iz Stranj pri Litiji na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo in tri nedorasle otroke, v starem kraju pa očeta in dve sestri. — V Ridge-wood, N. Y., je umrl Valentin Vavpotič, v starosti 67 let. Doma je bil iz Domžal in je bival v Ameriki okoli 40 let. Zapušča dva gina. Ves čas svojega bivanja tukaj je bil zaposlen v slamnikarski obrti. — V Milwaukee, Wis., je umrl Jožef Verbič v starosti 19 let. Poleg staršev zapušča še štiri brate in pet sestra. — V Clevelandu, Ohio, je umrla Jožefa Turkovič rojena Sgomba, v starosti 56 let. Rojena je bila v Sapjaaah. občina Jelšane v Istri, kjer zapušča še brata in dve sestri. Tukaj pa zapušča moža in sedem otrok. — V Braddock, Pa., je preminul rojak Frank Kvartuh, star 56 let in rojen v Crnici pri Kostanjevici. — V Wittu, III., je umrl rojak Matt Stermec, star 67 let in doma iz Dobernič pri Novem mestu. — V Colorado Springs, Colo., je odšla v večnost Frances Pirnat, stara 62 let, doma od Št. Lam-berta pri Litiji. — V bolnišnici v Gallup, New Mexico, je zaspala v Gospodu Neža Gantar, stara 67 let in rojena v Stari vasi pri Žirih. Podlegla je poškodbi na nogi, katero si je zlomila pri padcu. — V Chicagu jc umrla Agnes Gjorkos, prekmurska Slovenka. Rojena je bila v Srednji Bistrici, fara Črenšovci. Stara je bila šele 38 let. — V Flatwillov, Mont., so pokopali Alojzijo Šarko, staro 62 let. Pokojnica, katere dekliško ime je bilo Bajt, je bila rojena v vasi Kamen. — V bolnišnici v Wauwa-tosi, Wis., je zapustil solzno dolino Jernej Vidergar, star 47 let, doma iz Vač pri Litiji. — Pri nesreči na ulični železnici v Milwaukee sta bila pred nekaj dnevi poleg 21 drugih oseb ranjena tudi rojaka Frank Rožič in Frank Semradgsj- V Milwaukee se je ponesrečil tudi Joe Suban. Nesrečo si je nakopal pri delu, — V Dunlo, Pa., je umrl rojak Ambrož Zalar, doma iz Ravne pri Cerknici. — Istotam je nagloma umrl rojak John Gazvoda, doma iz Dolža pri Stopičih na Dolenjskem.
DROBNE NOVICE
Zastonj bodo delali rudarji v poljskih So-eovicah en dan; 200 vagonov premoga hoče namreč rudnik darovati za zimsko pomoč.
Romanski kralj K«rcl se je s prestolonaslednikom vrnil iz Češkoslovaške v romunsko Bukarešto,
Pri nedavno se vrtečih občinskih volitvah v Angliji je največ izgubila delavska stranka.
Kardinal Fanihaber je protestiral pri Hitlerju radi preganjanja katoliškega šolstva.
Češkoslovaški uradniki prejmejo v decembru dve plači, ker se. bodo plače zopet po starem izplačevale.
19 in pol milijard« frankov za vojne namene zahteva irancoski vojni minister. Socialisti so protimilitariati pač le na — papirju.
BANKA BARUCII
II, Rue Aalser, Pariš f§*|
OsSpr«s!ntii|«a danar v Jugsjsslaavlj!© najhitreje la po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posla nnjkulantneje
PoStnl uradi v Belgiji, Franciji, Holandij! in Luksem-burgu »prejemajo plačila na naga čekovne račune. ■IM!U; !f» MM4-M RmjtilM. HUKOUAt K« ltl?-M r*ri*. B0LAfc SHJAl Sit WMI IM. Dima«. unCffiaBVROt H»I>B67 te»*rt»Mn»>
Na zahtevo pošljemo brezplačno naSa čeb, nakaznice
M O V J N I
PO DO
Bela Krajina ostane slovenska
Dne 25. okt. eo ee vršile občinske volitve tudi v 7 občinah t Beli krajini. Pri teh volitvah je belokranjsko ljudstvo dokazalo, da hoče trdno in hrabro stati na straži slovenstva, zakaj Izreklo ee je z veliko večino glasov za slovensko narodno skupnost io za njenega voditelja dr. Ko-roSca. 1545 mož m fantov je odločno io javno izpovedalo svojo obsodbo ia izreklo nezaupanje onim, ki so tujci in ki hočejo pahniti v nesrečo naše pošteno belokranjsko ljudstvo. Če tukaj ugotovimo gospodarsko zelo močan položaj vele-tTgovcev gg. Korena in Sterka, ki sta se z vsemi sredstvi zagnala v borbo proti naši skupnosti pod firmo dr. Mačka, in če dalje ugotovimo, da so v ogromni večini vsi oni, kii eo glasovali pri peto-majskih volitev za Jevtičevega kandidata g. Lovšina, če upoštevamo teror, ki so ga izvajali nasprotniki, potem moramo ugotoviti, da je možatost in odločnost naših volilcev res velika, Čast takim hrabrim borcem!
Nasprotniki so nastopili povsod skupno. Stari liberalci, Pucljevi eamostojneži, Mačkovci in komunisti »o tvorili pri nas to •sračje gnezdo«. Dobili »o 1364 glasov; veliko od teh gTe na račun gospodarske odvisnosti naših revnih ljudi od gori imenovanih gospodov.
V občini Vinici, kjer emo izgubili z razliko 20 glasov, potem, ko se je zadnji hip neka .žlahta' odločila, da gre volit nasprotno listo, smo dobili 296 glasov. Zanimivo je, da ima ta občina 35 lun dolgo mejo e Hrvatsko. V ponedeljek zvečer so se volilci iz te občine »brali v velikem številu, brez
n Pogreša ae 50-letna slaboumna Ana Mlakar. Odšla je od doma pred 5 tedni. Oblečena je v ■temno modre koeteninasto obleko » predpasnikom. Med seboj vedno nerazločno govori in je zelo boječa. Kdor bi jo videl ali vedel povedati, kje se nahaja, naj sporoči proti primerni nagradi Rezil« Mlakar, Kontni potok, Velika Loka.
RAZNO
V poletnih dneh. Mož: Salamenska vročina. Le kam naj dam svoj klobuk. — Žena: V žep ga daj! — Mož (ogorčen): No, ali veš še za kakšen neumnejši prostor za moj klobuk? — 2ena: Potem ga pa daj nazaj it.-" glavo!
Neki norveški tehnik je
»estavil radioaparat, Ki najde prostora v navadnem lešniku. Žica je debela 3 stotink milimetra in je 220-krat navita okrog vretenca. Baje se nanj s pomočjo eluša.1 niti ne ču-je slabo.
Kaj so jedli v starih časih. Pred dvemi tisočletji so ljudje zavživali drugačna jedila, kot jih imamo danes. Zelo jim je prijalo oslovsko meso, a govedino so vživali lovci, da so imeli večjo moč v boju z zverino. V tisti dobi se tudi prašičjega mesa niso bruuli, posebno pa so radi jedli meso mladih lisic. Tudi perutnino so vživali, posebno kokoši, ki so jih prej utopili v dobrem vinu. Tudi pečene polže eo imeli dostikrat za obed, dočirn so zelenjavo kaj malo vživali. Od pijač so najraje pili vino.
vsake napovedi, da bi zvedeli rezultat iz ostale Slovenije. Zelo ponosni eo bili na velik uspeh v Sloveniji in v Beli krajini. Domov grede so se formirali v Stiriotope, šli skozi trg Vinico in dali dužka svojemu navdušenju z vzkliki: »Živijo slovenski narod, živijo slovenska Bela krajina, živijo dr. Korošec, živijo slovenski Belokranjcil« in s elovcnsko himno »Hej Slovenci«.
Dokler bomo imeli v Beli krajini tako odločne SJtsdi, kot »o to pokazale zadnje občinske volitve, lahko Belokranjci gledamo mimo v bodočnost — zakaj ta je naša — ker nas druži ena ideja, ki je nepremagljiva, in to je slovenstvo.
Najprej pred svojim pragom
V »Delavsko politiko«, ki se hote ali nehote zavzema za španske komunistične razbojnike, je poslal neki »železničar« dopis, v katerem nas sprašuje, koliko železničarjev bo prestavljenih in kam. Dopisnik sc je obrnil na napačen naslov. Mislimo pa, da si je »železničar«, ki je vprašanje zastavil — »jamo že izkopal«. — V nekem drugem člančiču iz Zaloga se dopisnik »Delavke poliMte« s Cankarjem tolaži, da bo enkrat »konec teh strahov« (klerikalnih 1). Vendar si zmage nii gotov, saj pravi s Cankarjem, da bo smrad nadomestil, česar kopje ne bo zmagalo. Ker je torej zafoškega marksista vendarle strah pred sodbo, ki pride, gre za trenutek vase in poživlja k srčni kulturi in ljubezni. Tudi v tem velja, da pometaj vsak najprej pred svojim pragom. Zaloški marksistični komunist naj se spomni najprej Mehike in Rusije, kjer so rdečk ar ii pobili stotisoče nedolžnih ljudi, med njimi največ delavcev m kmetov. Prav ta dopisnik naj se zamisli v usodo španskih katoličanov in ne nazadnje redovnikov in redovnic, ki jih komunistični razbojniki, za kalere so naši marksisti denar zbirali, še v grobu rtiso pustili pri miru in izkopana redovniška trupla izpostavili javnemu znsmehu. In končno naj zaloški marksistični tJopisnik v imenu kulture in ljubezni do bližnjega nauči najprej zname svoje zaloške
komunistične bratce spoštovanja tuje lastnine in spoštovanja ženske časti, d« ne bo pri nas kmalu več nezakonskih ko! zakonskih otrok, da ne bodo cestna znamenja teptana v blato, da ne bodo tatvine na dnevnem redil in da se ne bo vrstil v Zalogu in okolici požar za požarom in to izključno na posestvih volilcev Jug. rad. zojedtvice Ko bo marksistični dopisnik v korist ljudstva uspešno izvršil vse to, ne bomo zamerili, če bo rekel katero o kulturi in ljubezni tudi na naš naslov.
Umrl je mož
Dne 7. i m,, ob pol 18, je umrl bivši vrhniški župan g. dT. Janko M a r o 11, veleposestnik in zdravnik v Verdu, v starosti 75 let Pokojni je bil nad 16 let vrhniški župan in si je kot tak podavil
mnogo spomenikov v naša občini. Sezidat je 6 šol po vaseh obširne vrhniške občine. Pred koncem svojega žtipanovarsja je. še kupil hišo, v kateri je danes Občinska ubožnica. Da je olajšan občanom bremena, je ustanovil vrhniško Občinsko
W. tlauff - |. O.:.
Pravljice-
Pravljica o lažiprineu.
Bil je nekoč pošten krojaški pomočnik z imenom Labakan, ki se je svojega rokodelstva izučil pri spretnem mojstru v Aleksandriji. Ni se moglo reči, da bi bi! Labakan nespreten krojač, nikakor, bil je prav izboren delavec. Tudi so mu delali krivico, ko so mu očitali, da je lenuh. Toda prav vse pa le ni bilo v redu 8 pomočnikom, zakaj včasih je po cele ure nepretrgoma Šival, da mu je postala šivanka v roki vroča in se je uit kadila, pa je bil potem tudi njegov izdelek kakor noben drugi. Drugikrat pa, in to »e je, žal, dogajalo večkrat, je sedel globoko zamišljen, gledal strmo pred ae in je imel pri tem v obrazu in vedenju nekaj posebnega; takrat so mojster in ostali pomočniki govorili: >Labakan ima zopet svoj imenitni obraz«.
Ob petkih pa, ko so šli drugi ljudje od molitvo mirno domov na svoje delo, je stopil Labakan v lepi obleki, ki si jo Je bil z velikim trudom privarčeval, iz mošeje, korakal počasi in ponosno po mestnih trgih in cestah in če mu je kateri njegovih tovarišev voščil: »Mir s teboj« ali: »Kako se ti godi, prijatelj Labakan?« je le milostno z roko zamahnil ali kvečjemu dostojanstveno z glavo pokimal. Ce mu je potem mojster v šali dejal: »Ti bi moral biti princ, Labakan,« se je razveselil in odgovoril: »Ali ste tudi vi že to opazili?« ali pa: »Saj Ecm si že zdavnaj to mislili«
Jake je uganjal vrli krojaški pomočnik že pre-
cej dolgo, mojster pa je trpel njegovo prismojenost, ker je bil sicer dober človek in spreten delavec. Nekega dne pa pošlje Selim, sultanov brat, ki je takrat potoval skozi Aleksandrijo, praznično obleko k mojstru, da bi nekaj na njej spremenil, in mojster jo da Labakanu, ker je ta najlepše delal. Ko so zvečer odšli mojster in pomočniki iz delavnice, da bi se od teže dneva oddahnili, je gnalo Labakana nepremagljivo hrepenenje zopet v delavnico, kjer je visela obleka cesarjevega brata. Dolgo je stal v mislih pred njo in občudoval zdaj blesk vezenin, zdaj zopet lesketajoče se barve baržuna in svile na obleki. Ni se mogel premagati, moral jo je obleči in glej, stala mu je tako izvrstno, kakor bi bila vprav zanj narejena. »Ali nisem princ, kakor si ga le moreš misliti?« je dejal sam pri sebi, ko je hodil po sobi gori in doli. »Ali ni dejal že mojster sam, da sem za princa rojen?« Z obleko se jenavzel pomočnik kraljevskega duha? ni si mogel nič drugega misliti, kakor da je nepoznan kraljevič, in kot tako je sklenil oditi v svet in zapustiti kraj, kjer so bili ljudje dosedaj tako nespametni, da niso pod videzom njegovega nizkega stanu spoznali njegovega prirojenega dostojanstva. Krasno obleko mu je gotovo poslala kaka dobrotna vila; zato nikakor ne sme zavreči dragocenega darila. Vtaknil je torej svojo neznatno gotovino za pas in se odpravil iz Aleksandrijo pod okriljem temne noči.
Novemu princu so se povsod aa njegovem potovanju čudili, zakaj krasna obleka in njegovo resnobno* dostojanstveno vedenje se nista zlč.gala s pešbojo. Ce bo ga torej zaradi tega povpraševali, je navadno a skrivnostnim namigavaBjem odgovarjal, da ima za te poseben vzrok. Ko pa je opazil, da ga njegova pe&
hramlmco, kolero je pod njegovim vodstvom in nadzorstvom sijajno napredovala in si kupita veliko hišo, v koten danes stenujeio njeni uslužbenci in druge stranke Nad 44 jei ie bil okrožni zdravnik, spoštovan in priljubljen med vsemi sloji, in je v vsem lem času imel samo enkrat 14 dni dopusta. Bi) ie skoraj do svoje upokojitve zdravnik OUZD m železniški zdravnik. M jc do razpusta SLS predsednik njene etiroee na Vrhniki. Pošten do skrajnosti, si je v svojem javnem delovanju pridobil zaupanje vseh občanov, kateri so vedeli, da se za trdo skorjo, kolero je kazat no zunaj, skriva nad vse biago srce. Zato ni čudno, da ko so zazvonili zvonovi sv. Antona v Verdu m po vrhniških cerkvah, do so rekli občani: »Umri je možl« Se nn smrtni postelji je pokazal svojo ljubezen do slovenske katoliške politične skupnosti in ie vso zadnjo volilno nedeljo spraševal za izide volitev. Ko so mu svojci sporočili noše zmage, zlasti še iz občin vrhniškega sodnega okraja: Horjula, Borovnice, Polhovega Gradca ir. Črnega vrho, kjer je tolikokrat lajšal bolnikom gorje, svoje prijatelje pa vzpodbuja) za našo politično misel, je občutil, da so ro®ščevr«te krivice, iti jih je preslal on in njegova stranko. Poslej je posvetil svoie misli Bogu in pobožno sprejel sv. zakramente.
V priznanje za javno delo, >e bil odlikovan z visokim redom. Ko pn sta ga obiskala eno uro pred smrtjo minister dr. Krek in naš ban g. dr. Natlačen, mu je to izročil pozdrave našega voditelja m?ruska g. dr. Korošce, se je še enkrat postednjič nasmehnil in se z rahlim sliskom roke poslovi! od voditeljev našega naroda, zo katerega je delo! celo življenje. Uro pozneje pa se je poslovil tudi od svojih otrok in spravljen z Rogom, mirno zatisnil oči Nekaj dni pred smrijo, ko ga je obiskal njegov stati prijatelj g. Brenčič Jože, pa je ob tej priliki naprosil, da noj v njegovem imenu pozdravi vse njegove prijatelje. — Globoko užaloščen? rodbini naše iskreno sožaljel
Dopis ® Toplic
Pri občinskih volitvah dne 25. oktobra je našo stranka tudi v topliSki obtmi odnesla velik uspeh. Že dolgo nismo zbroii ze naše knraSidBte toliko glasov, kakor prav pri zadnjih votttvah. Naša tista je združila za svoje kandidate 411 glasov. No; »praktiki so nastopili ločeno Levičarji so imeli svojo listo, )N5 svojo.' Obe iisii skupaj sla dobili neznatno število glasov v primeri z našo listo.
To je veliko zadoščenje za naše Hudi, ki so »h podporniki diktature v noS občini tiščali doigc leta k tlom. Ljudstvo se ie oddahnilo in v popoka svobodi glasovalo. Videlo se je, da je trebo samo svobode m izginejo s površja nasilniki Pri občinskih volitvah leto 1935 »o mogli naši tiudic samo skrivajoč se sestavljati kandidatno listo Pa so jim bili še vedno žondarji za petami. Niti misliti niso mogli na to, do bi sc zbirali na sestankih in tem volilcem razložili noš program Nasprotniki so seveda povsod besneli po shodih in sestankih, in če se je naših kdo le drznil protestirati proh njihovim možem, že so ga zašili in kaznovali. Taki so bili ii ljudje I
Kai se je pa zdai zgodilo? Prejšnji )NS-arski župan g. Rom ie no prvi občinski seji, kj ji je še on predsedoval, rohnel proti našim, češ, kakšen teror in kakšno nasilje je bilo pri teh občinskih volitvah, »Takega nasilja sploh še na svete nikoli bilo ni,« teko je te bivšo veličina govorite.
Zadnjo nedeljo, d«c 8. novembra, se je po zgodik/ nekaj nezaslišanega. Pod lipo je dal ta gospod oktirati, brez vednosti sedmjegn župana, po občinskem slugi, kateri najbrž še vedno rnsli, da je prejšnji župan njegov gospodar, zahvalo svojim voJjlcem. Olvnem pa tudi ta gospod go-voriči zopet v javnem oklicu o terorju in nasilju ; nasprotnikov, Id so go — po njegovih trditvah — j uganjali pri zadnjih voMvoh. Gospod Rom ie Ni ! JNS-«rsld župan. Kako je pri volitvah lete t933 j zmagal, tega v resnici ne bomo raziskovali. Vse- j kako pa hočemo tega gospoda prijeti zo besedo ki go lepo naravnost vprašati: Odgovorite brez izbefavanio, kdo je uganjal nasilje in teror? Kar z imeni na doni Ali oblast ah poedinci? Knr lepo povejte! Nič se ne umikajte! Mi vam hočemo dati lepo priliko, da boste to pred sodiščem dokazovali. Koraižni ste, torej le javno povejtel Tako se spodobi zo moža, vse drugo je figorstvo. Obenem povejte tudi odkrito: Ali ste mogli prirejati sestanke ali jih niste smeli? Če vi morda tega ne boste lioteli povedali, pa povemo mi: Prirejali sie lahko sestanke in kolikor ste jih hoteli, če ste jih proviitio prijaviti. Zakaj vaši prijatelji niso dovoljevali, do bi se mogli naši ljudje lete 1933 sestajati in zborovati? Ali boste morda to uiajili, da po milosti vaših oblastnikov noši ljudje niso mogii imeti nobenega sestanka? Vidite, gospod Rom, zdaj i mote pa besedo! Le kar koraižno ms dani
Mi pa vemo, da je sedanji občinski odbor izšel iz svobodnih občinskih voliiev. Občinski
odbor uživa popolno zaupanje ljudstva in se bo pri svojem delu krda na zaupanje ljudstvo opiral. Hvaležni smo vodičem, da so se s teko večino izrekli ze nošo stranko. Hvaležni smo pa tudi onim, ki so za volilve požrtvovalno delali. Med temi niso zadnji soteški delovci. Tudi njim hvolal
X južne zemlje
Marsikaj zanimivega se je zgodilo tukaj, odkar sem zadnjič pisal Imeli smo mednarodni pisateljski kongres, no katerega ic prišel kod zastopnik Slovencev gospod Pavei Golia, ravnatelj ljubljanskega gledališča. Labko si mislite, da smo bili ponosni, da je tudi noš zastopnik enakopraven ob strani zostopn&ov stomifejonskih narodov .. Pn ni tretia seveda misliti, da bomo sedaj vsi pisatelji ki učeni zato.
Kot italijanski zastopnik jc bil tu Moninetii. Gotovo velik gospod, ki je pa tudi dober v »jeziku«. To-ko gn je sukal, da je nazadnje k njegovemu govoru neki tukajšnji pisatelj pripeljal — kravo, češ, do go bo ono še bolje razumela . Tako je bila tudi kravo deležno izredne časti, da je bilo med poslušalci italijanskega delegatu . .
Gospoda Goljo srno mi seveda lepo sprejeli in se je med nami prav lepo počutil. Kar prehitro mu ie prišla ura odhoda.
Potem smo pa črtkali in sprejeli »znanilce pomladi«. Dva duhovnika ste prišla delovat med naše tukaj. Gospod Kastekc, ki je že več let med Slovenci v tujini, se je po enoletni odsotnosti vrnil Gospod Doklorič, ki je doma z Goriškega, jc pa sedaj nastopil težavno delo med rojaki. Večino tukajšnjih Slovencev imajo ivinueč Primorci. Tu v Buenos Airesu še prav posebno. Z veseljem smo ju sprejeli. ,
11. oktobra smo imeli dvojno obletnico: Evhnrističnega kongresa in kraljeve smrti. S štirimi zastavami smo sprejeli in |H>z<iTOVtli novega odpravnika poslov jugoslovanskega poslaništva dr. Stojoooviča. Prvič se je zgodite, da je prišel v cerkev k noši službi božji najvišji državni zastopnik. Bil je te dan res nad vse lep praznik Tudi odpravnik poslov sam ie bil zadivijen nad toliko udeležbo in je daroval 50 pesov zo novi harmonij, ki je ta dan prvič pel m nas stane 300, pesov 14000 Din). Sedaj je že ves plačan.
Prihodnjo nedeljo imamo spel velik praznik: srebrno mašo. 25 lel je že g. Doktor i č mašnik in smo uganili, da je prav, da to tudi mi proslavimo.
hoja dela smešnega, si je kupil za majhen denar staro kljuse, ki je bilo zanj kakor nalašč, ker ga s svojo umerjenostjo in ponižnostjo nI nikoli spravilo v zadrego, da bi se moral pokazati kot spreten jezdec, česar ni on nič ume!.
Nekega dne, ko jezdari na svojem Murvi — tako je imenoval svoje k'juse — korak za korakom po cesti, se mu pridruži jezdec in ga prosi, da bi smel z njim skupaj jezditi, ker bi mu bila pol v razgovoru mnogo krajša. Jezdec je bil vesel mlad mož, lep ln vljudnega vedenja. Kmalu je pričel z Labakanom pogovor, odkod in kam, in slučajno je tudi on kakor krojaški pomočnik šel po svetu brez namena. Dejal je, da mu je ime Omar, da je nečak Elfi Beja, nesrečnega paše iz Kaire, in da jo sedaj na poti, da izvrši neko naročilo, ki mu ga je dal njegov stric na smrtni postelji. Labakan ae ni tako odkrito razgovoril o svojih razmerah, namignil mu je samo, da je visokega rodu in da potuje za zabavo.
Oba mlada gospoda sta drug drugemu ugajala in potovala skupaj dalje. Drugi dan njunega skupnega potovanja vpraša Labakan svojega tovariša Omarja, kakšna naročila mu je treba izvršiti, pa izve v svoje začudenje sledeče: Elfi Bej, paša iz Kaire, je bil vzgojil Oglarja od mladih nog in le-ta ni svojih etar-Sev nikoli poznal. Ko so Elfi Beja napadli njegovi sovražniki in je moral po treh nesrečnih bitkah smrtno ranjen bežati, je svojemu gojencu razodel, da ni njegov c očak, ampak Aa jo siu mogočnega vladarja, ki je iz strahu pred prerokovanjem svojih zvezdoglodov odstranil mladega princa z dvora s prisego, da ga hoče videli Sele na njegov dva in dvajseti rojstni dan. Elfi Boj mu ni povoda! imena »jegovoga očeta, pač
pa mu je izrečno zabičil, da mora četrtega dne prihodnjega meseca Ramadana, ko bo dopolnil dva tn dvajset let, priti k znamenitemu steblu Ei-Serujah, ki stoji štiri dni hoda vzhodno od Aleksandrije; tam naj možem, ki bodo stali ob stebru, izroči bodalo, ki mu ga je dal, z besedami: »Tukaj sem, ki ga iščete!« Ce mu odgovore: »Hvaljen bodi prerok, ki te je ohranil,« naj gre z njimi, peljali ga bodo k njegovemu očetu.
Krojaški pomočnik Labakan se je zelo čudil temu, kar je slišal; odslej je gleda! princa Omarja z zavistjo in se jezil, da je usoda onemu, čeprav je že veljal za nečaka mogočnega paše, vendarle še podelila dostojanstvo knežjega sinu, dočim je njemu, ki gn jo opremila z vsem, kar je za princa potreba, kot v zasmeh-dala temen rod in preprosto pot v življenju. Primerjal je sebe in princa. Priznati je moral, da jo to mlad mož prav prikupnega obličja; imel je lepe živahno oči, drzno zakrivljen nos, lastno mu je bilo mirno, prijazno vedenje, skratka vs« prednosti, ki morejo n« zunaj koga priporočati. Toda naj je našel še toliko prednosti na svojem spremljevalcu, domišljeval si je vendar, da bi bil Labakan knežjemu očetu pač še l>olj dobrodošel kakor pa resnični princ.
To misli so zasledovale Labakaria ves dan, v teh mislih je zaspal na prenočišču; ko pa se zjutraj zbudi in pogleda na Omarja, ki je poleg njega mirno spal iu gotovo sanjal o svoji sreči, ki ga čaka, mu šine v glavo misel, da bi z zvijačo ali silo dosege! to, kar mu je zavidna usoda odrekla. Bodalo, znamenje vračajo-čega se princa, je tičalo za pasem spečega; nalahko ga potegne izza pasa, da bi ga zasadil lastniku v prsi. Toda umora se je miroljubni pomočnik prestrašil, za-
Zakladi cesarice šarlo. te. Iz Newyorka se ie odpravila ekspedicija, ki hoče poiskati zaklade mehiške cesarice Sarlote, «< ne nesrečnega Maksimilijana. Ti zakladi so se, kakor znano, potopili v moirje na vožnji iz Mehike v Združene države leta 1911. Vozila jih je na svojem krovu ladja »Me-riita«. Ekspedicija si obeta od svojega iskanju velikih uspehov, ker se ni?o poiopili samo dragulji Sarlote, ampak tudi zlati in srebrni naikit mehiške cesarice v vrednosti kaki-nih pet milijonov dolarjev. Potapljači upajo, da bodo na AH (jotoplieno ladjo v bližini Virgimje.
Preveč dobrega. Trgovec: Zakaj nam vračate ta odiičtii radijski aparat, saj lahko ž njim dobite vse evropske postaje. — Kupec: Že res, tod« vse naenkrat
Na Ogrskem je fud| najmanjši parni stroj, «» jc velik ko pero za pisanje. Najčudovitejše na teft malih strojih ia upa«"® je, d*> delujejo brezhibno.
Sovjetski raj. N* temelju sovjetsMi uradnih Dodatkov iintr® letno v Rusiji od lakote o milijonov ljudi.
K« bsje slovenski duhovniki in <*ve bogoslovcal To bo veselici
Nse^i^.PMarali p« uporno, da bo iwtfe ro* mat»je v Luian no Marijino božjo pot zadnjo ne-deiio v novembru.
Teko smo iz zime prišli v poiefea č*» in ie pritiska skozi okno vročina m mislim, tla se sedaj kar lobloo pripravimo no »kuhalico«, ki bo drugače vroča, kol k> Bivate doma v pasjih dneh.
V	kratkem pričakujemo novega poslanika dr. Cankarja. Posebno Slovenci željno pričakujejo njegovega prihoda.
Tako je torej res prišla pomlad v našo kolonijo in upamo, da bomo (oliko riuirsikoj veselega »poročili v domovino.
Sedaj po mnogo mnogo pozdravov I
Hladnik Janez.
Ban kmečkih žena in deklet
V	nedeljo, 15. novembra, dop. ob 8, bo blago-»lovitev novograjenih objektov Marijanišča v Kranju. Ob 9 bo istotam občni zbor Zveze absolventk gospodinjskih kmetijskih Sol za Slovenijo. Vsa članice iu prijateljice, ki nameravajo pristopiti k Zvezi, bo vabljene, da se občnega zbora gotovo udeleže.
Po tem občnem zboru, ob 10 uri, pa se v Ljudskem domu vrši občni zbor podružnico Zveze absol. gospodinjskih kmetijskih Sol za Gorenjsko § sedežem v Kranju. Delokrog podružnice za Gorenjsko obsega 4 okraje, ln sicer radovljiški, kranjski, škofjeloški in kamniški. Članice ln one, kt nameravajo pristopiti k Zvezi, vljudno vabljene.
Na tem splošnem zborovanju kmečkih ženš in deklet z vse Gorenjske govori več govornic in govornikov. Zene in dekleta, pridite, da se postavite ta svoje pravice I — Odbor.
ih krajev
Dolenja vas. Kaj lepih slovesnosti smo že pri nas obhajali, a kaj takega kot prejšnji teden pa še ne. Stopili smo namreč v Bvetlo kraljestvo elektrike ter smo te dobrote tako veseli, da smo za olvoritev in blagoslovitev električne naprave priredili čim slovesnejšo obliko. V mraku se jo zbral pred občinskim domom velik sprevod. Nazorno smo hoteli Se poslednjič počastiti vsa svetila, ki so jih naši predniki rabili ln mi, predno zagori
najmodernejša lu«. Pa te Je razvrstil »prevod kot nam zgodovina in naš spomin pripoveduje: Konjeniki, noseč goreče b««!e, kar Je napravilo po-•ebno slovesen vtis. Za njimi pa šolska mladina, noseč najprvo čelesnik ln »luč« s ubijem, kot ee pri nas l a dobi, nato pa lojeve, doma narejeno »veče, za njimi pa moderne sveče in svečniki, nato pa oljnata svetila od »Stalnih« ln kuhinjskih do petrolejke »lehtome« od voza, hleva, čumnaie, — najrazličnejših velikosti ln oblik; zavestno so za njimi nastopale karbidke, nato pa mala pstro-pllnka. Velika, 800gve«n« petropllnka U cerkve Jf >® Pa uprla in ni hotela ve« goreti, saj Je služila v cerkvi ve« let, zdaj mora pa v kot. Samozavestno »o svetile male žepne električne baterije, oznanjujoč stalno zasedbo naše doline. Vmes pa balončki, na hribu je pa naš izkušeni kanonir Gorše užigal lepe raketa in prožil možnarje. Spre-vod se je ustavil v Prigorici pri transformatorju, katerega so dekleta odela v vence bi balončke, vaški načelnik g. Ignacij Grajnar je pa priredil okusen oder za goste, govornike ln pevce. Sprevod se Je postavil okrog odra, nakar Je predsednik električnega odbora g. župnik SkulJ v krepkem govora ocrial pomen blagoslovitve take naprave, predočil razvoj luči in svetil v človeštvu in orisal razvoj dela v naši občini za dosego te dobrotne iznajdbe. Poudaril le velike zasluge bana dr. Natlačena, banekega inšpektorja inž. P.unha, ravnatelja dež. elektrarn Inž. Miklavca in inž. Frasa, ki Je vodil to delo v naši občini. Vse nas Je elek-triziralo prijetno veselje, ko nag je g. Škulj prepeljal za vedno v svetlo deželo elektrike. Trenutno se Je zasvetil mogočen transparent nad odrom z napisom »Živela Slovenija«, mahoma je bila razsvetljena Dolenja vas iu Prigorica. Pevol so pod vodstvom g. Mariniča zapeli domorodno pesem,
Bcgclillb
najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljnbljana, Jugoslov. tiskarna.
nakar te je zaključila blagoslovitev. Nato je župan Hribar s kratkim govorom zaključil slavjo. Pozno v no« smo občudovali novo svetlobo, ki nam ja posebno lepo svetila v nedelja zvečer, ko smo Iteli volltvene glasove ln 17 naših JRZ odborni-sov, nasprotnikom pa Jih niti elektrika ni mogla ve« pokazati kot enega samega)
Grobtje pri Se. Jesaeja. V cvetu mladosti je umrla Pepca Robi bova. Mlada je odšla v svet, a ostala Je poštena. Kako rada Je prihajala v svoj rojstni dom in v domačo cerkev I Vsled bolezni Je
Jirišla domov iskat zdravja, a bolezen sa je poslab-ala ia uničila mlado življenje. Trpela je vdano, junaško. 8e na »jenom mrtvem obrazu je ležal smehljaj. Lep pogreb Je imela. Dekleta so jo spremila na božjo njtvo z zastavo Marijine družbe. Bog ji bodi bogat plačnik, žalujočim pa tolažnifel Poišnik. Pripravljamo se na občinske volitve. Naši nasprotniki menda tudi poskušajo, kako bi dobili občino v roke in vladali tako, kot so pod JNS režimom. Volilci I Pokažimo tem redkim ostankom žalostne dobe, da Jih ne maramo več. Naveličali smo »e njihovih groženj in nasilja. 8. decembra bomo pokazali, da odobravamo politiko dr. Korošca in da hočemo imeti na čelu obSine mole, kakršne kandidira JRZ ca svoji listi, katere nosileo je Anton Tori. Poišnik bo volil tako, kakor Je že volila ogromna večina našega naroda!
Cerklje pri Kranja. Dne 25. okt. ie bi! smago-tlavni dan za našo občino. Naši slavni JNSarski generali so se prepričali, če Imajo občane na svoji strani, saj »o dobili 64 glasov, dočim Je dobila lista JRZ 508 glasov. Njihovo delo ni obrodilo niti toliko priznanja, da bi jih volili njihovi najsvetlejši ljudje. Celo odborniki so obupali nad svojimi voditelji in glasovali proti sebi za JRZ. — Omeniti moramo, da so glavni agltacijsk) kader tvorili navdušeni fantje. Nobena stvar jih ni pre-ttrašila, ne petarde, ne grožnje. Zato so s pomočjo mož dosegli na občini tako sijajno zmago. Cerklje so ostale stare gorenjske Cerklje, navdu-Sena za slovenskega voditelja dr. Korošca. — Pred prazniki vseh svetnikov se jo po fari nenadoma raznesla vest: G. Vilko odhaja iz fare. Nad 8 leta Je živel med nami, nad 3 leta z njemu lastno vztrajnostjo ln požrtvovalnostjo delal In se trudil sa faro, zlasti za fante in otroke. Kar verjeti nismo mogli, da ms bo zapustil tako hitro. Prisrčno slovo v dvorani mu Je pokazalo, da ga res ljubimo in da smo »e težko od njega poslovili. Se ie ob slovesu smo začutili, kako je zrastel z nami in kako težko ga bomo pogrešali. Na novem oie-
Parndiž bi bil na »vetu, če bi se nekoč posrečilo vso v svetu rartrošeno energijo upreči v praktične namene. Samo sončna toplota bi dala energije 150 kvadriljonov kilovat-nih ur, neznaten delček te »i le bi zadostoval za vse stroje, žarnice i. dr. na svetu. V vetru ki brije po površini, bi bilo neizrabljene energije za skoroda 4 kvadriljone kilovatnth ur. Morska plima in oseka, zemeljska toplota, vse ©o ogromni zaklad« energije, do katerih pa človek še ni našel prave poti.
Jetra soma dajo 250 litrov olja. Nekoč pa eo dobili 580 litrov.
Dvoboj med bikom in levom. Iz Johannesburga poročajo, dla je udri nedavno mogočen lev na dvorišče nexe kmetije. Napadel je gručo otrok, ki je pasJa govedo. Enega fantka je e šapo pobil na tla, drugi »o se kriče razkropili. Preden je mogel na tleh ležečega fantka razmesariti, pa pridrevi mogočen bik m se s po-vešeno glavo zaikadi v levit. Razvilo sc je strahovito klanje, slednjič ee je biku posrečilo leva premagati i« ga pognati krvavečega v beg.
dovoljil se je s tem, da je vtaknil bodalo sebi za pas, osedlal hitrejšega prinčevega konja zase, in preden se je zbudil Omar in spoznal, da je oropan vseh nad, Je bil njegov nezvesti tovariš že več milj pred njim.
Bil je vprav prvi dan svetega meseca Ramadana, ko je Labakan oropal princa; imel je torej štiri dni časa, da dospe do stebra El-Serujaha, ki mu je bil dobro znan. Čeprav je bila pokrajina, kjer je steber stal, kvečjemu dva dni hoda oddaljena, se je vendarle podvizal, da bi prišel tja, ker se je bal, da ga ne bi pravi princ dohitel.
Koncem drugega dne zagleda Labakan steber El-Serujah. Stal je na malem gričku v širni ravnini in ga je bilo mogoče dve do tri ure daleč videti. Labakanu je ob tem pogledu 3rce glasneje bilo; čeprav je imel zadnja dva dneva dovolj časa, premišljevati ulogo, ki jo bo moral igrati, ga je vendar slaba vest delala nekoliko boječega, toda misel, da je rojen za princa, ga je zopet krepila, da je šel svojemu cilju bolj potolažen nasproti.
Pokrajina okoli stebra El-Serujaha Je bila neob-Ijudena in pusta in novi princ bi bil zaradi prehrane prišel nekoliko v zadrego, če bi se ue bil za več dni preskrbel z živežem.. Usedel se je torej poleg svojega konja pod skupiuo palm in je tam pričakoval svoje na-daljnje usode.
Proti poldne drugega dne zagleda velik sprevod konj in kamel, ki se je pomikal po ravnini proti stebra El-Serujaha. Sprevod se je ustavil oo vznožju griča, na katerem je stal steber; napravili so krasne Šotore in vse je bilo podobno karavani bogatega paše ali šejka. Labakan je slutil, da se je množica ljudi, ki jo jo videl, potrudila semkaj zaradi njega; rad bi jim
bil že danes pokazal njihovega bodočega zapovednika, toda krotil jc svoje poželenje, da bo nastopil kot princ, saj bo prihodnje jutro izpolnilo njegove najdrznejše želje.
Jutranje solne« je zbudilo presrečnega krojača K najvažnejšemu trenutku njegovega življenja, ki naj bi ga iz njegove nizkosti povzdigni! ob stran knežjega očeta. Sicer se je domislil, ko je natika! svojemu konju brzdo, da bi pojezdil k stebru, pač tudi, da ni prav, kar namerava, videl je sicer v duhu bolečino v svojih najlepgih nadah prevarjenega knežjega sinu, toda kocka je padla; nič več ni mogel storiti nestorjeno, kar kar se je bilo zgodilo, in njegova samovoljnost snu je prišepetavala, da je zadosti lepo rasel, da se lahko tudi najmogočnejšemu kraiju predstavi kot njegov sin. Te misli mu vdahnejo pogum, zavihti se na svojega konja, zbere vse svoje junaštvo, da bi ga spravil v pravi dir, in prej nego v četrt ure dospe do vznožja griča. Stopi s konja in ga priveže h grmu, ki jih je raslo ved ob griču, nato ootegne bodalo princa Oraarja izza pasa in stopa proti griču. Ob vznožju stebra je stalo šest mož okoli starčka veličastne, kraljevske zunanjosti; prekrasen kaftan" iz zlatega blaga, prepasan t belim kašmirBklm šalom"0 ln beli z blestečimi dragulji okrašen turban so ga označevali kot bogatega in dostojanstvenega moža.
Proti njemu koraka Zabakan, ee globoko pred njim prikloni, mu izroči bodalo in pravi: »Tukaj sera, ki ga iščete!«
19 Oblačilo na vzhodu, dolgi suknji podobno. J0 Tenčlea, kakor Jih Izdelujejo v mestu Kašmiru v Azijt,
(Nadaljevanje prih.l tf
Mu v Polhovem gradou mu želimo mnogo uspehov Upamo, da bo x veseljem vsaj včasih prišel * Cerklje obiskat svoje bivše {arane in zlasti šo fante.
Boli Bistrica Občinske vo4iive so za nami. Novi občinski odbor z g. !<ik. Rozmanom nn čelu je prevzel svoje posle. Od občine sc jc poslovil prejšnji g. župan Franc Mavrič. Polnih t6 let je zastopal interese občine. Drset let ie vodil občinsko pisarno sam brez tajnika. Bil je silno mer-tjiv, vesten, natančen v poslovanju in zelo potrpežljiv Pisarno je imel vedrto v najlepšem redu v veliko zadovotjnost njegovih prcdpostavljenih. Zo vsakega je imH očetovsko srce. Kar mu ic v največjo čast. je to, da svojega katoKkego in političnega prepričanja ni nikdar menjal, tudi ne v času najhujšega terorja Za njegovo trudopotno delo se mu občani najlepše zahvaljujemo in želimo, da b« bil novi g. župan vreden njegov naslednik. — V hotelu »Triglav« iman»J gospodarski tečaj, katerega posečeto članice z velikan veseljem.
Žalna-Slivniea. Po triletnem delu in boju smo tudi pri nas dobili svojo občino, dal nam jo je
f:. minister dr. Korošec, prejšnji protiljudski ro-imi pa so nam jo samo obljubljali, kadar so rabili naše glasove. 6. decembra l>omo imeli ie volitve. V nedeljo, 8. t m., pa sc je vršil v Žalni ustanovni občni zbor JRZ za novo občino. Udeležba je bila nepričakovano velika — celo najhujši nasprotniki so nas počastili s svojo navzočnostjo, menda so mislili, da bodo občni zbor onemogočiti. No, pa se jim ni posrečilo. Zunaj dvorane so bili nekateri pijani kričači in razgrajači ter znani jns-arski priganjači precej glasni, kar pa ni občnega zbora prav nič motilo. V najlepšem redu je bi! izvoljen odbor z g. Erjavcem Frunjom na čelu. Sami ugledni možje in fantje, dobri gospodarji, so v odboru. Na obč. zboru je na kratko poročat o jsmernieah in načelih stranke delegat banovtnske organizacije JRZ g. Pestotnik iz Ljubljane. G. delegat je da! tudi nekaj navodil za sestavo liste občinskega odbora, posebno je poudarit, da mora biti lista samo ena, in sicer taka, kot Jo bat ustanovil evni odbor JRZ v sporazumu t volilci. Poslej ne bo mogel nihče več slepomišiti, ka-
tera lista bo prava. — Nasprotniki so ie precej časa na delu ta sestavo »voj« listo. Doslej so jo hoteli že sa tisto JRZ proglasiti, čeprav so aa njej sami znani priganjači prejšnjih režimov ter po-farji, ki so se pred leti ua slavni Uzunovičev shod v Nišu zastonj vozili — računi za vlako pa še danes niso plačani in ima stvar sodišče v rokah. Kdo bo zdaj to plačeval? Davkoplačevalci! Naj zdaj sami tisti, ki sfi se vozili, plačajo, ker se tako radi trkajo ns svoja poštena prsa. Se bolj pisan s pa je družba agitatorjev za to listo. C« bodo vodili občinsko gospodarstvo taki ljudje, ki še doma ne znajo pametno in napredno gospodariti, bo občina daleč prišla. Pa hočejo ti ljudje šo z gospodarsko listo agitiratit No, pa saj vemo, kam pes taco moli. Nekaterim najbrt diši, da bi kot »gospod iupan« v Ljubljano se vozili in lepo župansko nagrado prejemali. To jim diši to, pa čisto nič drugega. Ko bi bito župansko mesto zastonj, bi bila pri nas gotovo samo ena lista — namreč lista JRZ. Njihovega nasprotstvo to prav nič ne bojimo; naši ljudje so trezni in dobro vedo, da jim je dat občino samo g. dr. Korošec, zato bodo šli vsi pošteni voiiid volit listo JRZ in tako odobrili politiko našega voditelja g. ministra dr. Korošca. Sicer a« bomo pa pred volitvami ie še kaj oglasili.
Raka pri Krškem. Mak) oddaljenim od železnice, pa s tem tudi od hrupa in vrvenja sveta, nam poteka življenje enakomerno naprej. Le od časa do časa nas razgtblje kaka posebnost. Tako je prav nenadoma udarilo med nos, do je prestavljen naš g. kaplan janež Brganf v Št. Vid. Komaj dobro leto je bil pri nas. pa smo ga vsi dobromisleči vzljubili. Težko se ločimo, pa želimo gospodu na njegovem novem mestu obilo uspeha pn njegovem delu!
Ježica. Kakor nam je in«ao, i« n«ka skupina delavcev socialistov iz naše občine vložila pri oblasti v potrdilo pravila del. kul. društva »Vzajemnosti«. Pravila pa ©o dobili nazaj nerešena. Namen društva »Vzajemnost« naj bi bil ta, da širi med prole-t&rijatom naše občine razredno zavest in novo delavsko kulturo, katera ima za svojo osnovno podlago materialistični svetovni nazor. Potom te kuKure aaj bi priborili »ebi in sploh človeški družbi nov družabni red, v katerem vidijo rešitev vseh do seda! nerešenih vpra-
ianj. V naii občini mao toliko srečni, d* imuno brez takih društev dojti propaganda n tik« »kulturo«. Ravno pretekli čas «o un»H auhi oroj. niki pori« •	mlaftni	n«i« ob-
čin«, ki ao m morati na polteni zagovarjati radi komunizma. — {Opojnim uredeuAtve: Tudi 7 nekih drugih krajih tjubftuu&e okolic« dolov. »Vzajemnosti« Urijo ali vsaj pospešujejo komunizem in se čudimo, da lahko svobodno delujejo.
Sv. Gregor. Pri nas nresmo toliko novega, da lii mogoče o vsem naenkrat noreč ah, zato bomo teden za tednom po eno novico sporočili. Društveno dvorano imamo popolno prenovljeno Kar čarobno je opremljena, ko zasveti še elektriko, se bo vsa lesketala v zlatu. Prihodnje leto bomo obhajali njeno 25 letnico, ob priliki birmovmna bomo tudi prevzvišc.nego povabili noter in še p<ir drugih slovesnosti se nam obeta, zato jo jc bilo treba dostojno ozoljšati. — V nedeljo 15. t. m. ob 3 ]K>pokine bo po v naše prosvetno drušivo predstavljalo igro »Živa pokopana«. Ker je igra živa in silno ganljiva, gotovo n« bo nikomur žal, ako bo tu dan obiskal naše lasne višave
St. Helena. Za otvoritev letošnje igralske so-zone priredi naše prosvetno društvo Jalenovo dramo »Grobovi« v nedeljo, dne 15. nov., ob 3 pop. v društveni dvorani pri Sv. Heleni, Vsi prijatelji našega društva najvljudneje vabljeni!
Ig. Na Martinovo nedeljo, 15. nov. ob 3 popoldne bo v naši dvorani igra: »Grobovi« Oli tej priliki bo društveni pevski zbor v epoinin 72. padlim vojakom nai« fare zapel iete pesmi kot 1. 1927 pri odkritju vojnega spomenika, Vabimo posebno moške. Igro ponovi prosvetno društvo v nedeljo, 22. nov. ob 7 zvečer. — Banovmski kmetijsko- gospodinjski tečaj, ki *e vrši na Igu že od 1. sept., se zaključi 30. novembra Takoj - to se prične drugi trimesečni tečaj v istih prosUji.h, ki jih je prosvetno društvo uredilo v ta namer, za gospodinjsko izobrazbo kmečkih deklet. Gotovo je ta izobrazba za kmečka dekleta potrebna in bo dekletom veliko koristila. Pustimo p« tisto laii-izobrazbo, ki jo j« zadnja leta tudi po Ižanskem prodajala neke v tate mestna Irakarija v obliki nedeljskih tekem koscev in žanjic in celo tesačnr!
Drobime h Sramazonske
družbe
t
Fromazonstvo ais orostozidorstvo je vele sni o. Marsikdo misli, da je to le nekak »bav-bav«, s katerim stranjo duhovniki stare ženice, n da je to v resnici strah, ki je znotraj votel, okrog ga po nič ni. Posebno pri nas na Slovenskem o framazon-stvu marsikdo res Se danes tako misli, zlasti zato, ker na Slovenskem do zadnjih let framazonske lože nismo imeli in se nam ie zdelo pisanje m govorjenje o framazonstvu kot pravljice iz nekih daljnih dežel, ki sc pa nos le malo tičejo
Ti časi so minili Danes mtnrtvo tudi v Jugoslaviji jako močno organizirano masonstvo, katerega vpliv je čutiti prav povsod, zato ne bo odveč, če postrežemo tudi mi »DomoVjubovim« brovcem z nekaterimi podatki o jugoslovanskem framazonstvu. Da nam pa ne bo kdo očital da lažemo, da si izmišljujemo in da prefrigano strašimo z »bav-bavom«, povemo že kar naprej, do so posneti naši podatki iz knjige »Stobodno zidarstvo«, ki je izšla 1. 1926. v Belgradu. Napisal jo je eden vodilnih jugoslovanskih framazonov Sr. j. Siojkovič, gimnazijski ravnatelj v Belgradu m ustanovitelj framozonske lože »Pobratim«. Da bo pa stvar še boij držala, pripominjamo, da je knjiga izšJa z izrecnim odobrenjem »Velike lože Srbov, Hrvatov in Slovencev, Jugoslavija« Torej menda dovolj zanesljiv vir. Ne smemo pa seveda pozabiti, da je prostozidar stvo strogo tajna družba in da obveste širšo javnost le o tem, kar jim priia in kakor jim prija, zato seveda molče o svojem pravem zakulisnem detu in v najstrožji tajnosti drže tudi unena vplivnih živih framazonov.
Framazoni se nazivljejo med seboj bratje, a prostor, kjer se zbirajo, se imenuje prostozidarska loža. Namen vse organizacije je prepoditi svoje člane prav do kosli s framasonskim duhom, zato je lo predvsem duhovna organizacij«. V svoje VTste skuša dobiti predvsem ljudi, lei imajo v javnosti vpliv, torej politike, visoke uradnike, boga-iaše, pisatelje, profesoric itd., da, tudi vladaric, kajti njih cdjj je, prepojiti s f-amazoiiskim duhom prav vse javno življenje. Zalo hočejo oblast, do-
biti v svoje vrste ljudi, ki imajo oblast in zasesti najvi&a mesta s svojimi ljudmi. Vendar ie sprejem prav težak in imajo vsiop le izbrani.
Vse jugoslov. fromasonske lože so združene v 1. 1919 ustanovljeni »Veliki loži Srbov, Hrvatov in Slovencev« v Belgradu Njeno pravilo ie ministrstvo potrdilo dne 22. januarja 1. 1920. 2e prvi paragraf teh pravil pravi, cla je prostozšdof-stvo združenje hudi na podlagi prostozidarskih predpisov, s čemer je povedano, da obstoje razen teh zunanjih pravil še posebni notranji predpisi, ki pa seveda niso za javnost. Oni so mednarodna organizacija, svojega Bogo nazivljejo »Tvorca vseh svetov« in pravijo, da talerjrajo ttrpe) vse vere. V smislu § 9 so vsi framazoni obvezun-i ohraniti vse notranje obrede m vse znake za medsebojno spoznavanje v tajnosti in svoji loži so dolžni največjo udanost. Njih sestanki sc vrše navadno ponoči.
V ložo sprejeti »brat« je postal s lem član framuzoiiske zveze in mu bodo šli framazoni na roko povsod, kamorkoli bo prišel, kajti prostozi-darstvo je »vrv, ki je ovita okrog vse zemlje«, kar izrecno noglašo brat Stojkovič. Za svoje geslo so si izbrali geslo francoske revolucije, t. j.: Svoboda, bratstvo, enakost Jugoslovanski framazoni imajo svoj list »Neimar«, ki ga po neframazoni seveda ne dobe v roke.
Za svojega največjega sovražnika proglašajo katoliško cerkev z jezuiti na čelu. To sovraštvo, pravi brat Stojkovič, izvira iz sredine 18. stoletja, ko se je framazonstvo preporodilo. O pravoslavni cerkvi pravi brat Stojkovič, da je bila izprva pod katoliškim vplivom tudi velika nasprotnica tramn-zonstva, a v zadnjih desetletjih, da je vladalo med pravoslavno cerkviki in framazoni prav prijateljsko razmerje. Šele v zadnji doba, že po izidu Sloj-kovičeve knjige, postaja tudi pravoslavna cerkev naprtim frarrvazonom vedno bo4j oprezna.
II.
Glede svoje zgodovine si framazoni sami niso prav na jasnem. Nekateri trdijo, da izvirajo še" iz starega veka drugi pravijo, da so v zveri s srednjeveškimi roisodelskimi cehi itd. Spravljajo jo v zvezo z zidarji babilonskega stolp«, pjs«risid, z Grki, z raznimi srednjeveškimi verskimi ločinami in bratovščinam:!, z raznimi verskimi pojavi ob pri-
liki reformacije (verskih bojev v 16. in 17. stol.) itd. itd. Prevladuje pa danes mišljenje, d«, je framazonstvo izšlo iz raznih tajnih zidarskih organizacij v Srednji m v Zapadni Ewopi v začelku novega veka. Kakor Se dandanes, je bda že tedaj navada, da so postavljat zidarji, preden so začeli zidati kako stavbo, ob stavbišču barako, v kateri so shranjevali orodje in kjer so se v prostem času zbirali. Te barake so nazirvoti »lože« in v njih so tudi bratsko sami med seboj urejevali ter reševali svoje zadeve neodvisno od oblasti, zato so jih noztvali »svobodne zidarje« oit »franes massotis« do francosko. Odtod besedo framazon oli prostozidar in tudi dandanes spominjajo imena raznih framazonskih stopenj in časti na ztdarjc n pr. mojster, veliki mojster itd. V p«' h časih so imela ta zidarska združenja večkrat čisto verski značai, zato so z njimi sodelovali tudi nekateri redovniki, zlasti benediktinci. Večkrat so jih celo vodili in hodili z njimi po raznih pokrajinah, kjer so prevzemali graditev velikih stavb, zlasti mogočnih katedral. Iz tistega časa so se tudi do danes po frnmazonskih ložah ohranili razni obredi, k« spominjajo no verske. Na Angleškem so v taka svobodna, časih na pol verska združenja zidarjev začeli že v 16. stoletju sprejemati tudi nezidarie, a prijatelje stavbne umetnosti. V 17. stoletju so ta združenja naglo propadala m v začetku 1fl. stol. so bile na Angleškem le še štiri, njih člani pa po večini nezadanji. Ti so se odločili te »lože« pre-osnovati. Dne 24. julija I. t717. so se združile v Londonu v »Veliko ložo«, ki je imeila namen odslej zidati »duhovno zgradbo«. In to je rojstni dan današnjega framazonstvo.
Domovina današnjega prostozidarstva ie torej Angfeja, kjer je Antor Saver, veliki mojster z<l«rJ' navedene prve Velike lože 1. 1723. izdelal !ud> prva pravila framazonov v modernem ziraslu. Ohranil je očivkino vso zunanjost zgoraj navedenih sto.rih zidarskih združenj, a v teh združem« je skušal združiti vse s voh odo umne duhove te: danje dobe v tajno organizacijo, ki r.oj bi ooslei zidala duhovno zgradbo človeštva v a^msln svobodomiselnih načel, ki so rodila poznejšo francosko revolucijo. Izprva je imela ta organizacija res tudi čkivekoHuben, plemenit in svobodoumen n®: men, zaradi česar so pri njej sodelovali nioojn plemeniti duhov* vseh narodov (razširita »c K?
PISANO POLJE
Dr. Korošec ljubi in
spoštuje hrvatski narod
Pretekli teden je obiskal notranji minister dr. Korošec Zagreb in je ob tej priliki izjavil časnikarjem sledeče:
»Posebno sem zadovoljen in veseli me, da imam priliko zopet enkrat videti lepi Zagreb, ki se kljub težkemu gospodarskemu »tanju tako sijajno razvija. Danes sem vesel posebej še zato, ker me spremlja lepo vreme. Toda ne, vas časnikarje ne zanima, kakšno je vreme danes v Zagrebu. Vi bi radi vedeli, kaj je s hrvaškim vprašanjem! Jaz nisem preveč občutljiv, vedno jasno gledam. Hrvatje me včasih bolj ljubijo, včasih zopet manj. Jaz nisem mesec, ki gleda na zemljo sedaj mrko, sedaj prijazno. Jaz sem vedno ljubil in visoko spoštoval hrvažki narod in nimam drugega, kakor samo vročo željo, da končam svoje politično delo a tem, da bodo vsi Hrvatje sre&ii ln zadovoljni v naši državi in tudi z menoj.«
Golobi so podedovati
Tam Je v kraju Oyrdru umrl bogat meto, ki so ga že za časa njegovega življenja imenovali očeta golobov. Svoje premoženje je v oporoki zapustil mestu pod pogojem, da mora tudi po njegovi smrti skrbeti za ptice, ki jih je sam imel tako rad. Občina si je dolgo belila glavo, kako naj ustreže oporoki.
Najprej Je najela strežnika, ki bo golobe krmii trikrat na dan. Sedaj namerava zgraditi moderen golobnjak, kakršnega na svetu že ni bilo. In še ji. bo preostala visoka vsota, ki jo bo menda namenila .zaščiti drugih živali. Napori sorodnikov umrlega meščana za razveljavljenje čudne oporoke so bili zaman.
Letiči šhoi
V London Je prispel škof dr. Fleming, ki Je zn$n z Imenom >iete5n5kof«. Njegova škofija obsega vso severno Ameriko in je največja na svetu. Meri nič manj nego 2 in četrt milijona kvadratnih milj. Ker so prometne prilike ondi sila preproste, si Je moral nadpastir nabaviti letalo, s katerim potuje po severnih krajih. Obiskuje tudi naj-oddaljenejše postojanke in nedavno je bil na otoku Aklaviku, koder je najsevernejša naselbina na svetu. Deluje v svoji škofiji že nad 27 let in ljudstvo ga ljubi in spoštuje kot svojega očeta.
Vero povsod
Vero v javnost! Vero v vse socialno, gospodarsko, duhovno življenje. Le vera more urediti po večnih zakonih ljudi in vse njihove odnose. Vera je oni zakon, ki lahko določi pravične mezde, odmerja delo in do-
■%7f mj TBk Vam nudi € C si f r®! BS UKarna. itnbiiana.
»mminuiiimmimiMiiiM v svoj! posodi najugodneje.
biček, družine varuje, bedo preganja in dolžnosti določa.
Vero v politiko! Da ne bo oboroževanja zaradi imperializma, dividend in zaradi strahu. Da ne bo nezadovoljnih narodov, tlačenih in teptanih.
Vero v gospodinjstvo! Da ne bo goljufij, Izrabljanj, socialnih krivic. Da bo pravičnost zmagala tudi v trgovini in proizvodnji. Da n« bo cena oderuška, mezda pa beraška.
Nove družbe Je treba, po božjem zakonu urejene. Zato se moramo boriti z vso silo, z vsemi sredstvi.
Starost živih bitij in rastlin
Cesto fitarmo o 150, 160 in celo 190 let storili starcih m starkah, vendar pa so to samo zelo redki in izjemni primeri. Meta človeškemu življenju je pri iOO letih. Čez to Številko seže !e redko število ljudi.
Toda, kaj ie slo let človeškega življenja poroti 5000 letom, ki jih lahko doseže cipres« I Kako malo je sto let proft 3000 letom, ki jih doživrla cedra Mi kostanj. Tudi o drugih rastlinah vemo, da morejo doseči lepo število let. Tako žive hrasti in bukve 1000, topoli 700, vrtnice preko 900 let. Iglasto drevje dočaka 400 let, vinska trta pa 130 let.
Podobne trdoživosti pa ne opazimo pn živalih. Želvi pripisujejo sicer 300 let, Ščuki 250, slonu 200, papigi 150 let, ker je seveda mnogo v primeri s človeškim življenjem, a nič v primeri z življenjem rastlinskih Metuzalemov. Med ribami je nsitrdožavejši kšt, ki vzdrži do 500 let lljede dožive .100 lei, medved 45. tigri in levi po po 25 W, ovce in koze 15 let. Trdožive so školjke, ki dožive 70 let, in vrane, ki dočakajo tudi 100 lei starosti. Gos« dožive 50 let, vrabci 40 lei, pavi 24 let, golobi 20 let, kanarčki pa 14 let. Zanimivo je pn mravljah, kjer dočaka samica do 12 let, samec pa le 12 tednov.
namreč iako liilro po vsem svetu, kakor bomo ie videli}, nt »no v ki ver. ko»N gojilo ie zlesti fcrfe dobrme človeške notromosti, ki jih priaiavajo en |x>5peiujojo vse, ziasti pa krščanske vere. Ta Sa-Verieva pravila veljajo na z itn« j še danes, čeprav v čisto drugačni razlogi, kakor se člani nazivljejo Se danes »zidati«« ter pri svcujjii obredih uporabljajo razno zidarsko orodje in obleko, čeprav ni med njimi pač nobenega resničnega zidarja več. Citati lož »o se že tedaj delili v več stopenj, i. i.: vajence pomočnike, mojstre, wšje mojstre ai velikega mojstra
Iz Londona se je la organizacija jako laho razširila po vsej Anglffi in po Škotski, M je pa na zunaj za spoznanje drugače organsziranu. Od tod te šla potem la organizacija kmaJu tudi po ostali Evropi in po Ameriki. Nekatere so se organizirale po Škotskem načinu, večina pa po angleškem. Pri teli obstoji v vsaki državi po več lož, a vse so združene v vsedržavno »Veliko ložo«, ali »Veliki Oriient« z »vdikim mojstrom« na čelu. Voli ga zborovanje mojstrov vseh lož. No Angleškem so proslozidarstvo časih nazivati tudi »kraljevsko unieinost« in ta naziv so obranili potem franta-" zoni do daoašnje dobe.
Najhitreje in najl>olj se je razširilo prostotzl-darstvo po Francoski, kjer je biln prva loža osnovano že I. 1725.. prva velika toža pa!. 1736. V francoskih ložah so kmalu dobiS premoč odločno svobodomiselni in proliiknifoliSki duhovi, ki so miselno pripravljali francosko revolucijo in ta protika-toliški duh se je ravno pod vpfcvom Francozov, ki so bili v fivropi vodiki«, zanesel km al 11 ktdi v vse ostale framazon sike lože. Glede na to je papež Klemen XII že I. 1738. framazotns-ivo tudi obsodil. O framazonstvu se je povsod in živahno r/tzpmvljado, kar je bilo zomj veliko agitacija, število lož te naglo naraščalo, a s tem so prihajali vanje tudi fciidje najrazličnejši'! nabiranj in ciljev, kar je kmoki povzročilo hude notranje spore pro-siozidarstva. Prišlo je tako daleč, da »o nekatere lože celo sklenile, da more biŠ njih član le — vc-ren katoličan, V drugi potovid 18. stol. se je potem to gibanje izprva precej pomirijo, lože so izgubljale privlačnost in to so nekateri njih vo-tifelji uporabili za učvrstitev Iol V njih ie vnovič zmago! strasten prot&atolišto duh, ki odslej ni več Potihnil. L. 1785. se jc vrSt v Parizu žc prvi med- I
narodni kongres prostozidarjev. Napoleonove vojne so zanesle Francoze, z njimi p« tudi njih fr«-mazoimke lože in njih duh po vsej Evropi, odtod pa še po ostalem svetu, foko da brat Stojkovič po pravici pravi, da jc to danes vrv, ki je ovita okrog vse zemlje.
m.
Kakšna je dandanes framazonska armada? Tudi na to vprašanje nam brat Stojkovič sam odgovarja. Poglejmo:
Na Angleškem, domovini framazonstva, je bilo i. 1923. kar 4997 lož 2,311.000 člani z »United Grand togde of England« na čelu. V angleških ložab je bilo od nekdaj zlasti mnogo najvišjega plemstva in tudi reč prestolonaslednikov, ki so potem kot kralji podpirali prostozidarstvo. Toda kakor se angleški socializem prav bistveno razlikuje od ostalega evropskega, tako tudi angleško prostozidarstvo niti od daleč ni tako pro-fikatoiiško kot ostalo evropsko, v katerem popolnoma prevladuje francosko framazonstvo.
V	Franciji je bilo 1923. leta okoli 570 lož. z nad 50.000 člani. Zanimivo je, da je bila jeseni 1. 1924 osnovana poaebna skupina poslancev-framazonov, h kateri je pristopilo 242 članov. Skoro vsak drugi poslanec in senator je torej freinnson, a »duhovno plemenitost« te »bratovščine je sijajno razkrinkal letošnji strahoviti Stavinskijev škandal, ki je razširil koruptm framazonski smrad po vsem svetu. Verjetno je, da bo francoski narod že pri prihodnjih volitvah temeljito pomedel framazonsice brate iz svojega parlamenta. Člani francoskih framasonskih lož so bili znani bogokletnež in podlež Voltaire, bogokletni pisatelj Renan, Napoleon in vsi njegovi sorodniki, voditelj najbolj pokvarjene sedanje francoske stranke Herriot i. dr.
V	Nemčiji je bila prva loža ustanovljena že 1. 1737, a po vojni je delovalo 753 lož združenih v 9 velikih ložah z 66.350 člani. Znani nemški framazoni so bili Kant, Hegel, Lessing, Goethe, general Bliloher, kralj Friderik Veliki, cesar Viljem 1. dr.
V	Italiji je stopilo framasonstvo 1. 1735. Njegova zgodovina v Italiji je jako burna. Prišlo je seveda kmalu v najostrejSe boje s katoliško cerkvijo, a nekateri italijanski posvetni vladarji •o ga prepovedali, drugI — sami framazoni —
pa podpirali. Fo zedinjenju Italije je framazonstvo mirno ia hitro napredovalo ter ie štelo po vojni m lož z »Grand Orient d'ltaha« na čelu in z nad 25.000 člani. Mussolini je vse lože razpustil, ker se je uprnvično bal njih tajnega delovanja, veliko vprašanje je pa seveda, če ae obstojajo tajno še vedno. Framazoni so bili Ga-ribaldi, neapoljski kralj Joahim t. dr.
V Avstrijo ie prodrlo framazonstvo L 1743. Podpiral ga jo zlasti mož cesarice Marije Terezije, ki je bil tudi sam framazon. Z Dunaia se je hitro razširil po Češkem, Ogrskem, Hrvalkem L dr., a prva vel. loža je bila ustanovljena leta 1784. z grofom Dietrichgteinom ua čelu. Framazonstvo je jako podpiral tudi cesar Jožef II., a njegov naslednik Leopold je bil tudi framazon. Za cesarja Franca I. je bilo framazonstvo v Avstriji prepovedano in razpršeno, vendar so v zadnjih desetletjih pred vojno obstojali nekateri tajni framazonski krožki. Takoj po vojni je bila pa osnovana tudi avstrijska 'Velika loža, je združevala 1. 1924 že 14 lož z 1280 člani.
Na češkem je framazonstvo v drugi polovici iS. stoletja jako cvetelo, pozneje je bilo z ostalimi atrijskimi vred razpršeno, a po vojni je takoj vnovič oživelo. L. 1912. je jugoslovanska Velika loža vpostavila »Veliko ložo Češke«, ki je združevala že tedaj 14 lož s 700 člani
No španskem je po vojni delovalo 72 lož s 4900 člani, na Portugalskem 90 « 4500 člani, na švedskem 46 lož z 20.118 člani, nn Norveškem 21 lož o 6616 člani, na Danskem 18 lož s 5927 brati, v Belgiji 25 lož s 4000 člani, na Holandskeui 106 lož s 6682 člani, v Švici 36 lož « 4500 člani, na Grškem 18 lož s 950 člani v Romuniji 8 lož s iSOO člani, na Bolgarskem 5 lož s 294 člaui, v Tnrčijl 10 lož s 2600 člani, v obeli Amerikah 18.170 lož z okroglo 2,850.00 člani itd., itd. V nekaterih novih državah, kakor na češkem na Poljskem in drugod je v zadnjih letih število lož in članov znatno narastlo. V svetovni framazonski zvezi jo včlanjenih danes okroglo 30.000 lož z okroglo 4 milijoni »bratovi. Torej res »vrv, ki je ovita okrog zemlje« in ki tudi krepko stiska narode, kakor smo videli letošnjo pomlad na Francoskem.
(Nadaljevanje orlhodnjiS.)
Z občii»si t deske
Vzdrževanje občinskih cest. Pogosto slSinvo med nepoučenimi ljudmi trditev, da so občine brez moči in da ne morejo prisiliti občanov k popravi odnosivo k vzdrževanju občinskih cest. Ta trditev pa je neutemeljena tako v zakonitih predpisih kakor tudi stvarno. Po § 29 zakona o samouprovr«ih mestih (Uradni list H. 247/60 iz leta 1929^ se občinske ceste grade in vzdržujejo z občinskima sredstvi. Občinske ceste prvega reda se vzdržujejo s prispevki vseh občanov; občanske ceste drugega reda pa s prispevki davčnih zavezancev onih krajev, ki so jim te ceste poglavitno namenjene za promet oziroma uporabo. Porazdelitev prispevkov določa občinski odbor po neposrednem davku zavezancev. Občinski odbor odmeri cestno obveznost oli v obliki kuluka po pravilniku o ljudskem deJu ali pa porazdeli proge občinskih cest v vzdrževanje davčnim zavezancem z njih pristankom v smislu § 35 zakona o samoupravnih cestah Odmera ljudskega deia Je samo nadomestna, to je, če ni posebnega pravnega naslova za določitev cestnih prispevkov, kar je po § 35 navedenega zakona ravno sporazum med občino in zavezanci. Za onega, ki nc opravi svoje cestne obveznosti bodisi v obliki kuluka ali na osnovi sporazuma, določa 9 47 zakona o samoupravnih cestah zaporno kazen do 7 dni in prisilno privedbo na delo ler popravo ceste na stroške upornega občana.
K,-, baftjka upravo v Ljubljani ie o občinskih cestnih stvareh izdala pravilnik o ljudskem delu, 1« ga je po zakonu morala predpisali. Ta pravilnik je sestavljen skladno z zakonitimi predpisi. Pravilnik predvideva isto kazensko sankcijo ko4 zakon o samoupravnih cestah
Cestna obveznost za občinske ceste se odmerja po zakonu o samoupravnih cestah in po navedenem pravilniku od vseh direktnih davkov; toda le od osnovnega, ne pa tudi od dopolnilnega davka, t. i. od ženili ar ine, zgradarine, pridobnkie, rentnine, družbenega davka hi uslužbenskeqa davlia. (Razlika med veljavnim in med bivšim kranjskim cestnim zakonom je v tem, da so se po § 19 kranjskega cestnega zakona, dež. zakonik St. 22 iz leta 1913, odmerjale cestne obveznosti le od zemHarinc, zgradorine in pridobnirie.)
Vse občine v naši booovmi vzdržujejo in grade občinske ceste ali s skupnim ljudskim de-Sorn adi pa po poedtnih občanih, kž so prevzeli odmerjene proge v svoje vzdrževanje, aii pa z občinskimi doklademi. Občinska cestna polilika se izvaja umno in brez pritožb povsod tcrni, kjer imajo občani »e čut in s mi se! za skupno korist in za ugled občine.
Ustavitev dobave »uputme« za brezplačen prevoz IjiKlske hrane oz. za podelitev brezplačne
koruze. Kr banska upravo dobiva se vedno proš-ije posameznih občin in drugih javnih ustanov za dodelitev v naslovu omenjenih »uputnic«. Mmm-stTstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje je ustavilo vsako nadaljnjo aikeijo glede prehrane pasivnih krajev v tej smeri. No vse že vložene prošnje občin kr. banska uprava ne bo izdajala posebnih rešitev.
Ugoditev prošenj za dobavo subvencijskih petelinov in jarkie Štajerske pasme. Kr. bonska uprava v Ljubljani ie v načelu ugodila vsem pri-glasnicam za dobavo subvencijskih petelinov in jarkie štajerske pasme. Radi splošnega pomanjkanja res dobrega plemenskega blaga pa si je pridržala provioo, da še pozneje posamezne prošnje odklona, če ne bo zadosti plemenskih živafc na razpolago.
Za osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu. Občinske uprave imajo naročilo, da zbe-ro od vseh poletij in obratov na svojem področju podatke, katere osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu, so zaposlene pri imenovanih podjetjih ozir. obratih. Obenem pa, ko zbirajo te podatke, morajo županstvo vsa podjetja bi obrate na svojem področju opozoriti na čl. 5 m 6 prov#mkfl o zaposl«»ju oseb, ki določata, da so poleg drž. in samoupravnih podjetij tudi vsa privatna podjetja dolžna sprejemati na izpraznjena mesta v prvi vrsti osebe, ki so zaščitene po invalidskem zakonu.
od 13. do 1». novembru 1938.
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, IS Čas, apored, 18.15 Plošče ali orkester, 14 Vreme, borza, 19 in 22 čas, vreme, spored, obvestita.
Četrtek, 12. nov.: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 10 minut zabave: Nova budilka, 20 Akademski pevski kvintet in Radijski orkester, 22.15 Za zabavo (Clmeraiaiiov trio). — Petek, 13. nov.: 11 Šolska ura, 18 Kateri zakoni se tičejo posebno žene, 18.20 Piošče, 18.40 francoščina, 19.30 Nac. ura: prenos is Belgrada, 19.50 Zanimivosti, 20 Koncert godalnega kvarteta iz Draždan, 21 Plošče, 21.20 Citraškl koncert, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 14. nov,: 18 Radijski orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19.30 Nac. ura — prenos iz Zagreba, 19.50 Pregled sporeda, 20 0 zunanji politiki, 20.20 Martinovanje, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 15. novembra: 8 Plošče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, apored, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani, 9.45 Verski govor, 10 Narodne pesmi vmes radijski orkester, 11.30 Striček Matiček kramlja otrokom, 16 Fantovska ura, 17 Kmetijska ura, 17.20 Prenos iz Mežice: Koncertni nastop koroških pevskih zborov,
•ii
Križanka
Vodoravno: 2 stori oče, 3 kislina, 5 del glave, 7 moški glas, 8 dd tedna, 9 pot, po kateri vozi vlak, 14 del cerkve, 15 žensko krstno ime, 17 poljsko >rodje, 18 dan, 20 naslov za turškega oblastnika, 22 nočni ptici, 24 kratica za svojeročno, 25 nado, 27 prav tak, 33 izbrana ieta, 34 oče, 35 domača Savo!, 36 prisilno delo, I, II, III = velika resnica' — opozorilo!
Navpično: 1 velik člo-yek, J dd noge, 4 dan
C & e opisi
(mesto končnega a—i), I postava, 6 spisovta način, 8 darilo, 10 razjeda železo. I! skupek 12 krstno ime našega kralja, 13 števrsek, 14 žensko oblačilo, 16 trgovski potnik, 17 zemljo, 18 zemljo, 19 čašo, 21 letopis, 22 poslanec, 23 hrvaiiski izraz za: on« tam, 24 kratica za slovensko Katoliško akcijo, 26 pz v, 28 predplačilo, 25» kok, IH 3. os. ed. pomožnega glagola biti, 30 zaimek, 31. glej 25 vod.
18.30 Nac. ura (prenos lz Belgrada), 18.50 Slovenska ura, 20.30 Kovačev študent — spevoigra, 21.15 Koncert radijskega orkestra, 22.15 Plošče. Ponedeljek, 18. nov.: 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.30 Slovenska nar. pesem, 19.50 Zanimivosti, 20 Rezervirano za prenos, 21.80 Plošče, 22.15 Radijski orkester. — Torek, 17. npv.: 11 Šolska ura, 18 Radijski orkester, 18 40 Sola in avtoriteta, 19.30 Nacionalna ura (iz Belgrada), 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 II. skladateljaka ura Heriberta Svetela, 21 Radijski orkester, 22.15 Radijski jazz.
—	Sreda, 18. nov.: 18 Razvoj prometa v Egiptu
—	II. del predavanja, 18.20 Ročna dela, 18.40 Bistvo kapitalizma, 19.30 Nac. ura, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča.
DOBRO ČTIVO
k Klaverjev misijonski koledar 1937. Leto 21. Strani 96. Cena 5 din. Pri naročilu 10 izv. edeu povrhu. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1. Koledar prinaša izredno zanimivo vsebino in lepe slike iz afriških misijonov. Toplo ga priporočamo.
k Misijonski koledarček *a mladino 1937. Leto 16. Strani 64. Cena 8 din. Pri naročilu 10 izv. eden povrhu. Lepe in poučne povestiee, mešane z ljubkimi slikami, se vrstijo sna za drugo. Koledarček priporočamo kot lepo božično darilo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ulica 1.
k Nova božična igra: Kralj z neba. Sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja. Na podlagi Evangelija in tistega čas« napisal Edvard Grcgorin. Cena nevezani knjižici 15 Din. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Delo je izredno posrečeno, polno silnih dramatičnih prizorov, ki bo nedvomno obogatelo našo odrsko književnost. Odobreno je tudi od ljubljanskega škofije Iva in je primemo tudi kot čtivo, ker prikazuje — bogato na notranji poglobitvi —- čas, razmere in ljudi tiste dobe. ko j* svet pričakoval Odrešen tka, Jasno sla izoblikovana kraljestvo božje in kraljestvo sveta. Snov je podana v močnih, pretresljivih prizorih polnih ustvarjajoče domišljije, ki tvorijo veliko dramatično zaokix*že-nost Marijino oznaAenje, Slepi giuhec, Plesavka ui Herod, Slan pastir, Oznanjenje Kristusovega rojstva, Kronanje Heroda, Zvezda, Modri molijo Kralja, Umor nedalžnih otročičev, Prikaz betic-hemskih mater, Marij«, Herodova smrt. Dvanajstletni Jezus v templju)- Gledališki odri bodo gotovo sprejeli to novo božično igro nadvse dobrodošlo, ker je njen« uprizoritev na vsakem odru labko izvedljiva. Toplo priporočamo!
BROBTINE
Tajne egipčanskih grobov. Egipčanska vlada je odredila, naj se raziskujejo grobovi strme piramide v Sakhart. V njej je grob Faraona Zoseria, kt je umrl pred 5000 leti. V piramidi so našit veliko množino kamenite namizne posode, ki je očivtdno bila last umrlega faraona. Posodo so mu dali v grob, da bi lahko jedel. Vsa posoda tehta okoli 60 ton. Zalibog je večina razbita, ker ie nanjo padla Bkala. Kljub temu so izkopavanja do-vedla do dragocenih izkopnin. Tako je na primer mnogo nepoškodovanih vrčev, vinskih čaš in raznih loncev za mazila, b katerimi so si bogati Egipčani mazali roke. Večina posode ima napise b črnim črnilom, ki bo napravljeni s hieratično pisava in ki vzbujajo izredno pozornost raziskovalcev starega Egipta. Ne daleč od sobe, kjer so našli posodo, so odkrili dva groba lz krasno obdelanega alabastra. Zdi se, da sta biti v njih zakopani dve ženski tz kraljeve družine.
Ruski profesor razlaga, kako nastane kriza v
kapitalistični državi____Dijak ga ustavi in pravi:
»Kadar je trg prenapolnjen z blagom.<
Profesor: »Da.«
Dijak: Pa ne bi enkrat tudi na Ruskem napravili malo krize 1?
Reštiev križanke „BerUe"
Vodoravno: 1 pot, 4 kolek, 6 ikona, 7 tovor, 8 majeron, 11 Aron, 14 breza, 15a vzor, 19 arena, 20 terja, 22 Bogoljub, 24 Domoljub, 25 Ema, 26 zidar, 29 hlače, 30 kokarda, 31 kamen.
Navpično: 1 pokoj, 2 Slovenec, 3 tenor, 4 kita, 5 karo, 9 anali, 10 avtor, 11 aroma, 12 re-gač, 13 ono, 14 bluza, $5 akord, 16 zel, 17 orjak, 18 rjuha, 19, 21 Ab«l, 23 bik, 24 dar, 27 d«.
islu slamnikom!
Čez štirinajst dni bomo začeli v našem listu NOV ROMAN pisatelja Ganghoferja
»MARTINJKLOŠTER«
SajboSjši dokaz za to, kaka je ta ljudska povest zanimiva je, da je sama v nemškem jeziku izšla doslej v 1S6.0M izvodih, Podrobnosti o romanu bomo sbjaviii prihodnjič. Za danes prosimo naše naročnike, da opozore na to povest svoje sosede in prijatelje, ki lista še nimajo, da si ga bodo mogli pravočasno naročiti, kajti prepričani smo, da bo z vsebino naše nove povesti vsakdo nadvse
zadovoljen.	j
i
»upajte pri MM, ii insepirajo v Joiolp^l i
Log pri Brezovici. Tudi v naši občini sestavljajo pristaši JZR »vojo kandidatno listo. Majajo s» tla dosedanjim gospodarjem občane. Sicer KO ie pred par leti govor i,M, da ne bodo več kandidirali, toda sedaj kaže, da oo se premislili m bi radi še podaljšali lepe Sašo JNS režima. Vse mogoče in nemogočo stvari m izmišljajo, da bi dobili ljudi »a svojo etran: da bo občina ukinjena, da bodo klerikalci le postopač* podpirali, da bodo občia-ski denar zapravljali, da nai kandidat ni zadosti bogat Itd. Md, Ze pred tremi tedni so govorili, da je njihova lista ie potrjena, a 14 dni pozn®j« so še pobirali podpise zanjo in še danes ne vemo, kdo so možje, ki kandidirajo na njihovi listi. Govore tudi o nasilju, čeprav se vedno shajajo ia ®e v mšru lahko sestavili listo. Kako pa je bilo pri nas leta 1933, pa vsi dobro vemo, tisti, ki srno trpeli im kazni plačevali, pa tudi tisti, ki so nae denuncirali. Listi so dali sedaj ime »gospodarska lista«. lir. Kramcr je javno povedal, da je dai svojim pristašem nalog, naj se skrivajo pod tak® Kste, da bo »ploh Se kdo hotel z njimi. Zato gospodarska firma te liste ne bo nikogar premotSa. Sicer pa imamo dovolj zgledov, kako bo »gospodami«« Esta gospodarila. — Mi pa verne, kjo je naše mesto! KaJcor ogromna večina slovenskih občin, tako se mora' tndi naša uvrstiti na stran našega dr. Korošca, da tako izpričamo svoje ©slovenstvo in da pomagamo graditi lepšo bodočnost našega naroda.
P@i#r! Mmdie fin irisicl!
Radi op-.:Etitva sedlarske obrti, Vam nudim veliko zalogo konjske opreme, komatov, cukvencev, uzd, vajeti, kriških vojk, prsne opreme iz rnedi in nikla itd,
Franc leni«®, sedlar. Vtr.&m&t 3
Krr<yj. Dne 16. novembra ob 11 dopoldne bo v hotelu Jelen sestanek vseh upnikov okraja Kranj, da se pogovore o kmetski zaščiti in o rešitvi svojega težko prisluženega denarja.
mm io sinicr
Šivalno IMI malo rabljeno SensKe, krpiaMe, iSevlJoitslis iu kolesa i>« neverjetno a>MU cent kupite edino pri J« rsMViei* (nasproti krisauske ccrltve) Tndi ob nedeljah dopoldne.
Pošlpte paročnlrio!
2a
Tudi delavci so del naroda
V časopisu »Na mejah« beremo tudi sledeče tehtne stavke:
Naš delavec ae bridko moti, že misli, da bo dobil opore v boju za svoje pravice pri raznih pokretih, naperjenih predvsem proti vsaki veri, pri pokretih, ki naj predstavljajo nek internacionalen boj delavstva proti kapitalizmu. Cas zahteva od nas popolno jasnost, jasnost v načelih, jasnost v delu in jasnost v javnem udejstvovanju. Kako naj bo jasnost tam, kjer dva delata pod isto firmo -- pa sta si po svojih načelih popolnoma nasprotna? Kako naj sodeluje delavstvo vseh skupin v kulturnem, strokovnem in političnem smislu? Končno ne predstavlja enotna ali skupna fronta delavstva nič drugega kot neko tako sodelovanje, brez jasnih načel, brez enotnega cilja. — Kako naj s pravo dosledno vero prežet katoličan, ki hoče svoje versko prepričanje uveljaviti na vseh področjih javnega in kulturnega življenja, sodeluje skupaj % marksistom, ki živi in dela po načelih Mark-sa: »Vsaka vera je opij za ljudstvo « — Kako naj katoličan, ki želi in hoče samo to, da drugi njegovo versko prepričanje spoštujejo ali ga vsaj puste pri miru in mu puste svobodo prepričanja, noče sodelovati s človekom, katerega načelo je ubiti vsako svobodo s stisnjeno pestjo. Delavstvo iz lastnih izkušenj ve, kako spoštujejo marksisti v praksi svobodo mišljenja vsakega poedinca.
Kako naj sodeluje slovenski delavec v ! gospodarskih in strokovnih vprašanjih z ljudmi, ki hočejo uveljaviti vse javno življenje brez Boga, brez vere, ki zanikajo tudi "vsako vest. Za vsako gospodarstvo je zavest odgovornosti nujno potrebna ne samo pred predstavniki oblasti, ampak tudi pred samim seboj. In kako naj pričakuje delavec za izkazano zaupanje odgovornost pri ljudeh, ki načelno zanikajo vse nravnostne dobrine ve- j re — tudi vest. Ali naj se slovenski delavec | res naslanja na pokret — ki ni izšel iz našega slovenskega naroda — ampak ga vodijo iz vseh narodov izkoreninjeni internacionalni židovski mogotci?
Naše delavstvo se nahaja v veliki duhovni skupnosti z vsem našim katoliškim narodom; kdor tega ne uvidi, kdor cepi naše delavske vrste in jih vodi v naročje marksistov, ia prav gotovo ne dela za koristi slovenskega delavstva.
Ako znate varčevati Ako znate računati Ako znate primerjati Ako poznate blago «
potem boste kupovali le v uaanufakturni trgovini j
Kmeiki Mamm UuMmm
Krekov trg štev. 10. - (nasproti Mestnega doma.)
Mi Va« postrežemo z	<►
najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite nas in prepričajte se ?
Zobotrebce
KJE M, PMfC, UuNiua
Sv. Petra aaslp 27 (za Todo)
ALI SI ŽE POSTAL ČLAN KMEČKE ZVEZE?
SKai fesen lira r«inrao
priporoča V, I. €1 © H M C A 31$ E,]ufel|aiia, Sv. Petra c«saIa 3® veliko izbiro blaga za moške obleke in površnike, za ženske obleke, plašče in kostume. Trpežne Ha-nele, barhente, žamete, flanel rjuhe, kovtre, deke, triko perilo, volnene jopice, nogavice, rokavic« in razno drugo zimsko blago.
Velika izbira dežnikov od »ln 3®"— dalje. iz-gotovljen« otroške in damske plašče ter hubertuse.
Vse, kar rabite v oblačilnih potrebščinah, dobite v tej trgovini v ogromni izbiri, po tako nizkih cenah kot nikjer drugje. Vsak, kdor nakupi nad Din 18®*—, dobi primeren nameček, ako se sklicuje na ta inserat.
»Ce oznanja ura urarja, že napoveduje palača stavbenika, kako bi ves svet ne oznanjal najvišjega uma, ki je vse to storil!«
Brinfe, rozine, slite in dabnafln-
she lige oddaja po ugodni ceni tvrdka Ivan JelaCln, Ljubljence, Aškerčeva t
Za žiasi|ekyl® dobite
v na) BoltSafcovosM v Javnih «kUdtMlh< prt tvrttkl C»n iiugntnm <1. s o. LJublJanu TjrS»v« (Dunajska) cesta St«v. 33
Odlično naravno zdravljenje
je »Planinka« zdravilni čaj, ker je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj, ki ima v sebi preizkušene in dobre zdravilne sestavine, regulator za čiščenje.
6—12 tedensko zdravljenje s »Planinka« zdravilnim čajem deluie izvrstno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: pri alsbi prebavi želodca in pri zaprtju telesa, s abem delovanju črevesja in napetosti telesa, omotici in slabosti, obolenju hemoroidov in bolezni jeter. »Planinka« zdravilni čaj pospešuje apetit.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi »Pianraka« čaj, ki se ne prodaja odprt, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20'—, polovičnih paketih po Din 12'— m poskusnih vrečicah po Din 3'50 s proizvajalčevim napisom: Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana, Kongresni trg.
Reg. S, br. SM8'33
Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja zB enkral Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovtco, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščtelo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ail vajencev In narobe	
Pristojbina za male oglate se platoje naprej.	
Ssbo ii liana prodam. Jakopič, Sp. Pirniče št. 30.	HaMi utajiti zimske, nepremoMjiva in vse vrste oblačila po neverjetno nizkih cenah dobite pri Pre-skerju, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
ui9_a. priden, pošten ItlOSeE in vsakega kmetskega dela vajen se sprejme v službo. Ponudbo z dokazili se naj pošljejo na Zavod sv. Terezike v Ponikvah. p. Videm Dobre-polje.	
	SlamoPEznice ?bije™o kupim. Rudnik št. 71, Ljubljana.
	JHala kmetijo v ravnini predam za nizko ceno Dormii Ignac, Pako, Borovnica,
Posojila ,Domoljubov* naročnik za popravilo hiše. Naslov v upravi lista pod štev. 16717.	
	Pnl$R pokrite, vssko rOlaB količino, prevzamem proti lakojšnjemu plačilu. Nabiralci, pošljite takoj tudi mtniše količine. — F Biscbot. Maribor—Melje.
HavašIcsuB »jsnci s hrano in stanovanjem v hiši (dru?o po dogovoru) sprejmem. Ivan Vole, kovaški mojster, Podkoren 78, Kranjska gora.	
	P!nhc jesenove, riBul bratove, smrekove in jesenove hlode kupi Rojina, Zgornja isiška št 50.
stap plug, JJgS kupim Severka Fr. po-šta Brezovica 36. ajfea si modolca, 18 ulllil mesecev starega Iicencovanega proda Cepon Anton, Horjul 1.	
	Ii®. strois Siiiger fini cena 2000 Din, druaš 1500 Din. prodam. Kladezna 26, Trnovo.
d— Dva »Domoljubov«« naročnika, siromašna, vsak z 8 ne-prskrbljenimi otroki, prosita dobre ljudi za pomoč k preživljanju in obleki. Naslov v upravi lista.
Teden Tivorlevlli Cepič
©Tir
II
S&s,
/
JnJosL patent broj P, 349/36,
Predme! IznaStibe le efasftCni MitiniK Cepiče,
ki je pri njem prožnost dosežena s pomočjo srpastega izreza v kartonu, ki dovoljuje prožnost čelnemu delu ščitnika.
Cene naših čepic Din 10.— 12.— 14.— 16-
18,— 20.— 25-Smučarske čepice 30.— 35.— Mornarske „ 18.— 25,— Trenč	„ 35.—
Patentni €lisfiCii
iCiiib lifiricvili Ccplc
je jako ugoden, ne povzročuje nezdravega pritiska na čelo in ne preprečuje (kakor dosedaj ščitniki) normalnega krvnega obtoka na čelu; — zato pri nošenju ¥čwarj€¥iil CeplC ni glavobola, izpadanja las in drugih neugodnosti. Ilvarteve Cepiče s patentnim ščitnikom so lahke in jako ugodne za nošenje. — Tiviirfeve CCPlCC s patentnim elastičnim ščitnikom so izredno poceni in jih dobite v vs®h naših prodajalnah.
lil 1B ARI fUf
llfJnkffik ^UrKPfi#a#fi»SL#
V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS!
ioisi - liinia t in
jc obolenje SCihie žleze, kater« se mora pravočasno ozdraviti, ker se drugaCe delovanje tega važnega organa kot zaSCita proti strupom ogroža, vsled Cesar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike gola. Mnogobrojnl bolniki so ugo tovili. da dosežejo z uporabo naSega enostavnega
pitnega zcfra&vSJenJsa
hiter in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golSi in Ima nabrekel vrat, otefene žleze,naj zahteva naSo knjižico, katero uiu poSljesno
brezplačno«
Dopisnica zadostuje PoStno nabiralno mesto:
ERNST PASTERNACK Berlin S.O.
Michaelkirchsplatz 13. Abt. P. 111.
»Domoljub« stane 38 Din za ce!o leto, za irio/.euistvo 60 Din. — Izhaja vsako sredo. — Dopise In spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, let, 23-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. — Naročnino, inserate in reklama''- sprejema uprava »Domoljuba«. Teleion 29-92. Izdajatelj: Dr. Gregor!j Pečjak. — Urednik: Jože Košiček. — Za Jugosh o tiskarno: Karel čed,