LETO XXXIV., ŠT. 46 Ptuj, 26. novembra 1981 CENA 6 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Premalo sredstev za investicije (stran 2) Ob prazniku nova livarna (stran 6) Obiskale smo tovarno sladkorja v Ormožu (stran 7) Mostovi zbliževanja (stran 8) Danes sem srečala prijazne ljudi (stran 13) 29. november - dan republike Veliki datumi v zgodovini so podobni večnim baklam, ki budijo ponos v srcu naroda, na ustvarje- na dela in prižigajo nove ognje nove plemenite težnje bodočih narodov. Ponosni smo na zgodo- vinsko noč 29. novembra 1943, na trenutke rojstva naše republike, ponosni na odločitve drugega zasedanja AVNOJ, ki je z vsemi svojimi dokumenti potrdil uspehe partizanske vojske, postavil teme- lje nove Jugoslavije. — države bratskih narodov in narodnosti. Ponosni smo na prve dni gradi- tve porušene domovine, ko je vsa dežela, čeprav izkrvavljena, poru- šena, upostošena, pela o delu, obnovi, bratstvu in enotnosti. »Tovarne delavcem«, kakšen us- peh in ponos — kakšen praznik. Delavec je začel upravljati, volje- ni so delavski sveti, svečano se prevzamejo ključi tovarn. In po- tem korak za korakom — delavci so dokazali svojo samoupravljai- sko sposobnost, opravičili zaupa- nje, bojevali bitke z negativnimi pojavi, hkrati pa se učili in dograjevali samoupravni sistem. Uspehe nam zavida ves svet. Zavedamo se, da smo v težkem času, ko pljuska kriza svetovnega gospodarstva tudi k nam. Spomin na zasedanje v Jajcu nam je vzgled, kako tudi v teh težavah najti poti naprej. Imamo koncept, kako reševati sedanje probleme. Imamo perspektivne rešitve. Do- sledno in brez omahovanja mora- mo ustvarjati samoupravni druž- benoekonomski in socialni polo- žaj delavca, delovnega človeka in občana, da bo lahko skupaj z drugimi obvladal težave družbene reprodukcije in vzvode politične- ga sistema, da bo lahko dobro gospodaril in pometal z vsem, kar povzroča pri nas gospodarsko in politično nestabilnost. Uresniče- vanje gospodarske stabilizacije, nadalnja krepitev samoupravlja- nja in družbenoekonomskih od- nosov ostaja tudi v prihodnje naša osrednja naloga. Navadili smo se, da pričakamo praznike z novimi zmagami, novi- mi uspehi pa tudi novimi težjami in željami po doseganju večjega napredka. In ker ostajata šolstvo in znanost temeljna vzvoda napred- ka naj bo naš prispevek, ob letošnjem praznovanju dneva re- publike naša odločitev, da v prihodnje dogradimo potreben šolski prostor v občini, prostor, kjer bo mladi rod pridobival znanje, z znanjem pa pomagal presegati tudi nekatere težave v gospodarstvu. Da bi lahko dogradili ta pro- stor se odločamo za združevanje sredstev za drugi samoprispevek. In ker nas vsak praznik obvezu- je, da še odločneje stopamo po revolucionarni poti, ki jo je začrtal tovariš Tito, naj bo tudi odločitev za samoprispevek kre- pak korak naprej po tej poti. 20 let srečanj bratstva in prijateljstva Cut bratstva in enotnosti, težnja po skupnosti in prijateljstvu, potre- ba po medsebojnem sporazumeva- nju in po vzajemnem sodelovanju so bile stalne vezi ljudi z območja severozahodne Hrvatske in severo- vzhodne Slovenije. Zgodovina tega ali onega kraja v celoti dokazuje, da je tako sodelovanje bilo že od prihoda južnih Slovanov. Tako sodelovanje in povezanost simbolizira tudi osebnost največje- ga sina naših narodov — Josipa Broza Tita. V njem, ki je bil rojen prav na meji teh dveh predelov naše domovine in so ga povezovale trdne družinske in življenjske vezi med Hrvatsko in Slovenijo, so dejansko taki medsebojni odnosi, razmere in potrebe pogojevale v njem idejo, ki je dozorela z njegovo borbenostjo in revolucionarnostjo in je prerasla v načelo bratstva in enotnosti naših narodov. Postala je ena od glavnih Delovno predsedstvo svečane seje v dvorani kina Dom v Čakovcu. Foto: J. Slodnjak pridobitev NOB in socialistične re- volucije, postala najvišja svetinja za slehernega našega človeka, ki misli pošteno in hoče dobro sebi in vsej naši skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Prav to je tudi izročilo drugega zasedanja AVNOJA, to je tudi po- slednja volja tovariša TITA. Brat- stvo in enotnost je zagotovilo naše srečne bodočnosti — tako za nas kot za naše zanamce, mnogo srečnejše kot so jo imeli v preteklo- sti naši predniki. To je nekaj misli iz govora na svečani seji ob 20-letnici Srečanj bratstva in prijateljstva občin SR Hrvatske in SR Slovenije in 40. ob- letnici vstaje jugoslovanskih naro- dov in narodnosti, ki je bila v petek, 20. novembra v Čakovcu. Podrobnejše poročilo s te seje pre- berite na 3. strani. FF Vsem občanom in delovnim ljudem samo- upravne socialistične Jugoslavije, predvsem pa občanom občine Ptuj iskrene čestitke ob DNEVU REPUBLIKE SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ Skupno O Šolstvu in o kulturi v torek. 24. nt)vembra popoldne sta se v Ptuju sestala na skupni seji občinska konferenca SZDL in komite občinske konference ZKS Ptuj. Najprej so ocenili prvo fazo reforme srednjega Šolstva, kar so povezali z oceno priprav na referendum za drugi občinski samoprispevek za gradnjo Šolskega prostora v občini Ptuj. Za tem je stekla razprava o Ičulturi kol pomembnem in neločljivem delu splošne družbene politike v samoupravni družbi. Gradivo za uvod v oceno reforme srednjega šolstva, kije v usme- rjenem izobraževanju, je pripravil svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in celodnevno šolo pri predsedstvu OK SZDL Ptuj v sodelovanju s strokovnimi delavci in pedagoškimi vodji CSUI. Gradivo za razpravo o kulturi pa je pripravila posebna delovna skupina na podlagi prvotnih tez in široke javne razprave v posameznih okoljih. Oceno priprav na refe- rendum pa so na skupni seji rblikovali na podlagi poročila odbora in neposrednega sodelovanja vseh članov konference in komiteja na zborih občanov. Posebej so na skupni seji ocenili dosedanje priprave na volitve v letu 1982 in sprejeli nadaljnje naloge pri dosledni izpeljavi posameznih faz kandidacijskega in volilnega postopka. V Ormožu jutri osrednja proslava ob praznilcu v okviru praznovanja 29. novembra se bodo jutri 27. novembra v Ormožu sestali zbori skupščine in občinske družbeno-politične organi- zacije. Slavnostni govornik na osrednji občinski prireditvi ob prazniku bo f-ranjo Križmančič. predsednik izvršnega sveta SO Ormož. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi plakete Ormoža. Priložnostna praznovanja dneva republike bodo pripravili v .šolah, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. MG SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACUE OBČINE PTUJ vabijo delovne ljudi in občane na osrednjo občinsko PROSLAVO v počastitev DNEVA REPUBLIKE 35-letnice formiranja prvih ptujskih mladinskih delovnih brigad in 35-letnice pričetka regulacije reke Pesnice v soboto, 28. novembra 1981 ob 18. uri v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ruj. Program: — Slavnostni govor (govornik bo naš rojak Franček Simonič) — Izročitev spominskih knjižnih nagrad članom ZK za 30-letnico članstva in aktivno družbenopolitično delo — Sprejem novih članov v ZK — Razvitje brigadirskega prapora Kluba brigadirjev Franc Belšak-Tone Ptuj — Kulturni program Kulturni program izvajajo dijaki Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ruj m člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ruj. Delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo k pra- zniku Dneva republike ter želimo prijetno praznovanje! SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZKS ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA SZDL ORMOŽ OBČINSKI SVET ZSS ORMOŽ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ORMOŽ OBČINSKA KONFERENCA ZRVS ORMOŽ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINEORMOŽ DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO \ OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE! Vsem želimo mnogo delovnih uspehov in uspehov pri nadaljnih prizadevanjih za doseganje zastavljenih ciljevlj Oelovnim ljudem in občanom želimo nadaljnjih uspehov na vseh podro- čjih življenja in dela, pri krepitvi delegatskega sistema in uveljavljanja socialističnega samoupravijanjal 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 26. november 1981 - TEDNIK AGIS PTUJ TOZD VELIKA OPREMA iz teže¥ v prvem polletju letos je temeljna organizacija izkazala za 1.59 milijona dinarjev izgube. Delna analiza, ki so jo ob tem sestavili, je pokazala, daje poglavitni vzrok izgube prevelik razkorak med nabavno in prodajno ceno. Ugotovljeni rezultati gospodarjenja so bili podlaga za sestavo sanacijskega programa, ki pa ob devetmesečju še ne kaže pozi- tivnih rezultatov. Podatki 9-mesečja namreč izkazujejo povečanje iz- gube na 4.52 milijona dinarjev. V tem obdobju jim je sicer uspelo povečati prodajne cene nad dovoljenimi okviri, vendar morajo te cene vrniti v okvire in so zato prisiljeni kupcem priznati dobropise. Velike težave imajo z zagotavljanjem osnovnih materialov, saj jim proizvajalci le-teh ne dobavljajo v potrebnih količinah, zato so prisiljeni kupovati le-tega v trgovini, kjer so cene za 30 do 50 odstotkov vi.§je. Povečanje izgube jim je narekovalo sprejem dodatnih ukrepov v sanacijskem programu, ki so predvsem notranjega značaja. Tako so povečali delovno normo za 10 odstotkov in obenem dali delavcem možnost za doseganje višjih OD ter postavili temelje za povečanje proizvodnje, ki obenem omogoča znižanje cene na enoto proizvoda, vendar kot poudarja vodja tozd Peter Bela ni realno pričakovati, da bi tako velik razkorak med nabavno in prodajno ceno pokrili z lastno udeležbo v proizvodnem programu. Gospodarjenje v takih razmerah, sili odgovorne delavce oziroma celoten kolektiv, da razmišljajo ali nadaljevati proizvodnjo, ki ne pokriva pri nekaterih proizvodih niti materialnih stroškov, pri nekaterih vari- abilnih; v celoti paje zelo malo proizvodov, ki se pokrivajo, ali pa menjati "iroi/.vodnjo. Možno je tudi. da sklenejo s kupci posebne sporazume, ki 7i zagotavljali pokrivanje stroškov materiala in dela. Tehnoloških mo- žnosti spreminjanja načina dela ni, ker gre za bolj ali manj individualno maloserijsko proizvodnjo. V pripravah na plan za leto 1982 se srečujejo z velikimi težavami. Sprejemajo sicer naročila kupcev, prav sedaj razdeljujejo plan po do- baviteljih. Pri tem ugotavljajo, da dobavitelji zagotavljajo dobavo plo- čevine le v eni četrtini, medtem ko bo potrebno tri četrtme kupiti v trgovini, ki pa ima zopet svojo cenovno politiko. Z največjim kupcem, s TAM so že dogovorjeni za uskladitev cen s posebnim sporazumom ne glede na določila zveznega odloka. Drugi problem je visoka vsebnost materiala v posameznem izdelku, ki dosega tudi 80 odstotkov, prav zaradi tega jih tako prizadene vsaka podražitev materiala. Kopičenje težav in drugih spremljajočih problemov, je kot poudarja Peter Bela. podlaga za dodatno analizo in ukrepe, ki bi naj prispevali, da bi se v prihodnjem letu izkopali iz težav. V tozd so nekatera razmišljanja, da bi se preusmerili v proizvodnjo drugih artiklov, ki bi naj pokrivali stroške in delo. Razmišlja se tudi, da bi tozd priključili h kupcu, kije najbolj zainteresiran za njihove proizvode. Tudi znotraj DO naj bi dosegli drugačno porazdelitev stroškov. Rešitev pa je v že omenjenih .samoupravnih sporazumih. V temeljni organizaciji je zaposlenih 122 delavcev. V glavnem gre za maloserijsko proizvodnjo in sicer za hidravlične sedeže, rezervoarje za goriva in glušnike. Breme, ki ga nalaga negativni poslovni rezultat je ogromno, potrebno pa bo skupno reševanje. MG Samoprispevek v času stabilizacije Kaj je sploh stabilizacija? Ta pKjjem smo si vse doslej, ko smo tudi v stabilizacijski čas, razlagali povsem drugače. Danes vemo, da stabilizacija pomeni mnogo več, kot smo si predstavljali. Ljudje tar- najo, da ni tega pa ne tega, čeprav denar imajo. Stabilizacijo bomo dosegli samo z dobrim gospodar- jenjem in varčevanjem. Seveda, to ne pomeni, da mora vsak gledati ,,za svoj žep" in svoje osebne izda- tke. Vsak posameznik je dolžan skrbeti, da bo porabil čim manj energije, goriva, . . . skratka nje- gova dolžnost je, da se drži stabilizacijskih predpisov, saj bo le tako koristil svoji državi. Zdaj se ljudje ne vemo več lepo pogovar- jati, saj je vsak poln izračunov za te in te izdatke. Tako odrasli, ki se vedno pogovarjajo še le o tem, tako otroci, ki od staršev dan za dnem slišimo isto. Glave naših staršev bo razburkalo, ko bodo slišali, da se pripravlja nov referendum za naslednji samoprispevek. Starši so veseli, če so njihovi otroci-učenci srečni, kadar pa učenec razočaran pove, da v šoli nimajo vseh pri- pomočkov in so učilnice nesodobno opremljene, se starši jezijo na dru- žbo. Ko pa je le-ta pripravljena prispevati delež za te potrebe, starši obrnejo hrbet. Nekateri zato, ker so proti, drugi pa zato, ker njihovi otroci ne bodo koristili te zgradbe. za katero se zbira denar. Tako pa ni pravilno. Tudi v naši občini so potrebna denarna sredstva naših staršev, saj imamo v Ptuju dragoceno zgradbo, ki še žal ni dokončana. Srednješol- ski center potrebuje telovadnico in prostore za praktični pouk. Sred- nješolski center bomo obiskovali mi in naši otroci. Ce pa teh pros- torov ne bo dobil, bodo vrsto smeri preusmerili v Maribor. Zatorej starši, pomislite! Vašega otroka boste lahko, če bodo srednješol- skemu centru dograjeni prostori držali na kratki ,,vrvi", ker bo obiskoval šolo ,,doma" v Ptuju. Svoje študente boste lahko videvali vsak dan, če pa referendum ne bo uspel se bomo morali voziti v Mari- bor. Vendar ni le srednješolski center edini, ki je potreben dozidave. Tu so še OŠ Lovrenc, ki je v neuporab- nem stanju, saj je šola podprta s tramovi in naša dobra, stara breška Šola, ki naj bi že v preteklem obdobju prišla na vrsto za dozi- davo, telovadnice, saj sedaj telo- vadimo le v malo večjem razredu z nekaj pripomočki. Vsi osnovnošol- ci si že dolgo želimo veliko telovad- nico, kjer se bomo res lahko natelo- vadili in sprostili. Po telovadni uri, ki naj bi se odvijala v ,,pravi", ve- liki telovadnici z različnimi pripo- močki in velikimi okni, naj bi se v razred vrnili spočiti in voljni uče- nja. Nikoli človek ne bi pomislil, toda mi vemo, da prav telovadba veliko pripomore k uspehu v šoli. Naša šola pa se sedaj ubada tudi s problemom — menjave pouka. Doslej ima višja stopnja pouk zju- traj, nižja pa popoldne. Vendar pa so se tovarišice učiteljice, ki so že vrsto let na šoli, naveličale pou- čevati samo popoldne, in so zahte- vale menjavo pouka, kar pa ne ustreza višje stopnje, saj imajo učenci nižjih razredov veliko manj ur kot učenci 5., 6., 7., 8. razreda. Da bi ugodili obojim, so potrebne le tri učilnice. Torej posezite v te probleme tudi vi, starši, tako da boste ZA samo- prispevek, saj boste s tem koristili le vašim otrokom. Milena Koderman, 8/a, OS Ivan Spolenjak, Pt^ Moj bodoči poklic bo gradbenik, Marjan Bratuša, OŠ Dornava IZ POGOVORA V KMETIJSKEM KOMBIfyATU PTUJ Premalo sredstev za investicije Ciani sekretariata republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so v minulem tednu med obiskom v ptujski občini med drugim obiskali tudi kmetijski kombinat Ptuj. Tam je stekel zanimiv pogovor o seda- njem trenutku v našem kmetijstvu. Glavni direktor Branko Gorjup je gostom najprej predstavil delovno organizacijo ter prizadevanja in uspehe 1800 članskega kolektiva. Razveseljivo je dejstvo, da se de- lovni ljudje kmetijskega kombi nata v celoti vključujejo v družbe- na prizadevanja v bitki za hrano, planske obveznosti v celoti uresni- čujejo, v mnogih primerih plan ce- lo presegajo. Tako so letošnjo je- sen posejali krušna žita na 1050 hektarih, kar je nekaj več, kot je bila njihova obeza, ki so jo prev- zeli s podpisom samoupravnega sporazuma. V naslednjem obdobju bodo namenili znatno večje povr- šine za setev oljaric, koruze, so največji pridelovalec sladkorne pe- se, povečali so vzrejo prašičev in govedi, letno pridelajo okoli 17 milijonov litrov mleka in tako da- Ije. Letos je kmetijski kombinat sla- vil 20-letnico uspešnega dela. V teh letih so pridelali 10 tisoč vagonov tržnih viškov hrane. Ce bi vso to količino hrane naložili na vlak, bi bila lokomotiva v Baru, zadnji va- gon pa v Ptuju. Tri temeljne organizacije v sesta- vi kmetijskega kombinata Ptuj so zaključile devetmesečno poslova- nje z izgubo. Gre za tozd Mizar- stvo, Ptujske toplice in Vinograd- ništvo Haloze. V vseh primerih gre za vzroke objektivne narave, pred- vsem v vinogradništvu, ki ga je minulo zimo in pomlad prizadela pozeba, tako je bil velik izpad v proizvodnji in dohodku. Ptujske toplice sicer poslujejo s planirano izgubo, ta pa je letos precej mnaj- ša, kot minula leta. Sicer pa je bilo poslovanje delov- ne organizacije v devetih mesecih letošnjega leta dobro. Računajo, da bodo do konca leta dosegli ce- lotni prihodek v višini 2,5 milijar- de dinarjev. Znatna sredstva bodo lahko namenili v sklade, predvsem v poslovni sklad. Zelo uspešno se delovni ljudje kmetijskega kombi- nata vključujejo v izvozna priza- devanja naše družbe. Plan izvoza za letošnje leto bodo v celoti ure- sničili, plan izvoza za prihodnje le- to pa bo še bolj zahteven, vendar po trditvah predstavnikov kmetij- skega kombinata izvedljiv. V zad- njem času so uspeli izvoziti 500 tonjabolk na zahodno tržišče, natančneje v Zvezno republiko Nemčijo, prav v izvozu sadja vidi- jo v naslednjih letih velike možno- sti. Poleg sadja so izvozili precej- šnje količine hmelja, mesa, vlože- nih vrtnin in tako dalje. Letos so se delovni ljudje kmetij- skega kombinata odločili za vklju- čitev v SOZD Emona. V tej sestav- . Ijeni organizaciji so našli možnosti za realizacijo nekaterih svojih raz- vojnih načrtov. Čeprav vsi rezulta- ti v nekaj mesecih po združitvi še niso vidni, je že mogoče govoriti o nekaterih pozitivnih izkušnjah. V prvo vrsto je potrebno postaviti pridobitev 5 milijard deviznih sredstev, pridobivanje novih tržišč, sovlaganje v razvoj in tako dalje. Poleg teh spodbudnih podatkov, ki so v največji meri rezultat priza- devanja in odrekanja delovnih ljudi kombinata, njihovi osebni dohodki so nižji od občinskega in republi- škega povprečja, smo slišali tudi precej kritičnih besed, podatki, ki smo jih slišali so nadvse zaskrblju- joči. Predvsem gre za veliko pomanj- kanje investicijskih sredstev. Dejst- vo je, da še nikoli nismo izrekli o kmetijstvu toliko spodbudnih in obetajočih besed, na drugi strani pa še nikoli ni bilo tako težko za inve- sticijska sredstva, kot prav v tem času ,, nuj nega razcveta" kmetijst- va. Bankam primanjkuje sredstev, za najete kredite je potrebna v tem času mnogo višja lastna udeležba, kmetijske delovne organizacije pa so v večini, tako je tudi s kmetij- skim kombinatom, investicijsko nesposobne. V tem je razlog, da ne dosegamo načrtovanih posegov v kmetijstvu, od melioracij, komasacij in drugih oblik pridobivanja novih obdelo- valnih površin. Zgolj na obstoječih površinah, kmetijski kombinat ima trenutno 7.000 hektarov obdeloval- nih površin, ne bo mogoče uresniči- ti srednjeročnega plana, ki zahteva da pridelamo na domači zemlji 85 odstotkov Slovencem potrebne hra- ne. Tem težavam se pridružujejo še druge. Kmetijski kombinat ima v Vojvodini dobro organizirano ko- operacijsko proizvodnjo koruze. Letno vložijo v to 3 do 5 starih mili- jard dinarjev. Zaradi neusklajenih cenovnih odnosov niso dobili iz te- ga območja to jesen še niti kilo- gram koruze. Njihova mešalnica ima zmogljivost 30 tisoč ton, ko bo pričela z delom novozgrajena me- šalnica, se bo zmogljivost več kot podvojila. Vse to in tudi načrtova- na gradnja nove farme za nadalj- njih 45 tisoč svinj letno, zaostruje problem medrepubliškega zapira- nja tržišča. Zapiranju tržišča smo na žalost priča tudi v regiji sami. Zaradi vključitve kmetijskega kombinata v SOZD Emona, nekateri odjemalci v mariborski regiji razbijajo dose- danje oblike sodelovanja s tozd v okviru KK Ptuj. Predvsem se to po- zna pri odjemalcih vina, vloženih vrtnin in še kje. Pri prodaji mesa seveda ni težav, saj ga na našem tržišču ni dovolj. Kaj je mogoče zaključiti na pod- lagi vseh podatkov, ki smo jih sli- šali na pogovoru v kmetijskem kombinatu? Predvsem to, da je več kot na dlani, da samo prizadevanja kolektivov kot je delovni kolektiv kmetijskega kombinata ne bodo dovolj, da bi uspeli pridelati doma večji del potrebne hrane. Predvsem moramo najti pot do ustvarjanja ekonomskih pogojev, ki bodo omogočili uspešno kmetovanje, da bomo lahko pridobivali nove obde- lovalne površine in da bomo lahko obdelali vso razpoložljivo zemljo. Samo planiranje in zveneče besede ter obljube so žal premalo. JB Gospodarstvo brez boljših rezultatov Podatki gospodarjenja organizacij združenega de- la v ormoški občini za obdobje devetih mesecev letos niso spodbudni, čeprav je fizični obseg industrijske proizvodnje, če ga primerjamo z enakim obdobjem leta 1980, večji za 0,4 odstotka. V tem podatku pa ni zajeta proizvodnja gradbenega podjetja in tovarne sladkorja. Ugotovitve kažejo, da so doseženi finančni rezultati v glavnem rezultat povečanja cen. Celotni prihodek je bil povečan za 41,3 odstotka, v primerjavi z načrtovanji za leto 1981 pa je večji za 1,6 %. Glede na občuten vpliv cen pa je realni priho- dek nižji, če ga primerjamo z dosežki leta 1980. Pre- cejšnji vpliv na realizirani celotni prihodek ima nepla- čana realizacija, ki se je povečala za 61,6 odstotka (največji delež pri tem ima GOSAD). Obračunana po- rabljena sredstva so rasla z večjo dinamiko kot celotni prihodek, indeks je 145,9, kar je dokaz za slabšo eko- nomičnost v poslovanju; le-ta je zabeležena pri 9 OZD. Dohodek je porasel za 29,3 odstotka in kaže skromno povečanje. Načrtovani dohodek pa ni dose- žen na treh področjih: kmetijstvu, gostinstvu in grad- beništvu. Izguba se je v tem obdobju povečala za 222 odstot- kov. Z negativnim rezultatom so poslovale: Marles — tozd notranja oprema Središče v višini 3 milijone 65 ti- soč dinarjev in TOZD Gostinstvo 1 milijon 973 tisoč dinarjev. Tudi delitev ustvarjenega dohodka ni ugod- na; povečale so se obveznosti za skupno in splošno po- rabo. Tudi akumulacija je zaradi skromne rasti, manj- ša; znižala seje od 15,2 na 12,2. Ustvarjena sredstva akumulacije so se v obdobju devetih mesecev leta po- večala le za 5,1 odstotek. Vse to se je odrazilo tudi pri sredstvih za poslovne sklade. Zaposlenost se je v primerjavi z letom 1980 pove- čala za 4,4 odstotka (upoštevana je tovarna sladkor- ja); brez te pa le za 1,6 odstotka. Izplačilo poprečnega čistega OD na delavca se je povečalo za 27,3 odstotka. Izvozni podatki za obdobje osmih mesecev letos so ugodni. Realizacija izvoza glede na plan znaša 65,4 odstotka, uvoz pa 43,1 odstotka; delež pokritja znaša 257 odstotkov. Določeni problemi pa so pri uvozu re- promateriala. Ormoške organizacije so v glavnem iz- važale na konvertibilno področje. Le-ta znaša 90,3 od- stotka; medtem ko je izvoz v države v razvoju dosežen s 4,3 odstotka, na klirinško območje pa z 5,4 odstot- ka. Največji izvoznik Droga — TOZD Središče, ki je v celotnem izvozu udeležena s 38,5 odstotka, zatem Jože Kerenčič — TOZD Optyl, kmetijstvo, ki dosega 23,4 odstotka, letos so izvozili tudi precej sadja: jabolka in višnje in sicer okrog 57 vagonov. Za bodoče pa raču- najo, da bi delež kmetijstva v izvozu lahko bil še večji. MG Spremeniti način obnašanja Poročali smo že, da je bila 18. novembra v Ptuju skupna seja občinske konference ZKS Ptuj in občins- kega sveta ZSS Ptuj, kjer so ocenili gospodarjenje v letošnjem letu v ptujski občini in se dogovorili o nalogah subjektivnih sil v pripravah na izdelavo planskih dokumentov za leto 1982. Čeprav udeležba na seji tako enega kot drugega foruma ni bila zadovoljiva, je konkretna in kritična razprava opozo- rila na vrsto slabosti pri delu komunistov in članov sindikata v temeljnih in drugih organizacijah združe- nega dela. Povzemamo nekaj misli iz razprave: Jože Botolin, predsednik OK ZKS, ki je tudi vodil skupno sejo, je uvodoma poudaril, da so sedanji gos- podarski problemi posledica našega pretiranega raz- voja, ki je presegal naše stvarne možnosti. O tem govorimo že dve leti, vendar se ne ozremo vase, tem- več iščemo vzroke izven svojih sredin in s tem zavaja- mo člane svojega kolektiv. Manjka tudi samokriti- čnosti in konstruktivne kritike. Pri tem je še zlasti velika odgovornost vodilnih, vodstvenih in strokov- nih delavcev. Aktivnosti članov ZK ne bomo merili po številu sestankov, temveč po njihovem stvarnem prispevku v boju proti negativnostim in za uresniče- vanje skupnih ciljev. Martin Berden, predsednik občinskega izvršnega sveta je poročilo o gospodarskih gibanjih v letošnjih 9 mesecih dopolnil Se s podatki za mesec oktober in s predvidevanji do konca leta. Ob tem se je zavzel za odločne ukrepe proti vsem tistim, ki so delili osebne dohodke čez dogovorjene okvire. Jožica Carmanova pa je govorila o nalogah pri izvajanju srednjeročnega plana s poudarkom na odgovornosti pri sestavi plana za leto 1982, ki mora predvideti tudi ukrepe za izva- janje nalog in zajemati obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih spo- razumov. V razpravi so sodelovali in navajali konkretno pro- blematiko v svojem delovnem okolju: Saša Štros iz Agisa TOZD Gumarna, Minka Grajžl iz KK TOZD Haloški biser, Ivan Mazera iz TGA Kidričevo in Branko Gorjup, glavni direktor KK Ptuj, ki je obra- vnaval probleme kmetijstva kot celote. Dimče Stojčevski, sekretar komiteja OK ZKS, je govoril predvsem o nalogah komunistov, ki morajo prekiniti z dosedanjo prakso in se polno angažirati, da bo plan za leto 1982 realen. Vse preveč smo še usmerjeni na uvoz, tudi osnutek občinske resolucije je v nekaterih poglavjih preoptimističen. Komunisti morajo sproti reagirati na probleme, ustvarjati med delavci pozitivno klimo za uresničevanje delovnih na- log in uveljavljati uspešnejše metode dela. Pri tem je posebej poudaril odgovornost članov občinske kon- ference ZKS, ki morajo konkretno pomagati pri delu OO ZKS. Milan Kneževič, sekretar medobčinskega sveta ZKS, je zlasti poudaril odgovornost ZK do nalog. Atvari je treba obravnavati drugače kot v drugih fo- rumih, za posamezne pojave je treba ugotoviti pred- vsem idejno-politične vzroke, iskati rešitve in mobili- zirati delavce za njihovo izvrševanje. Prav tako morajo sindikati mobilizirati delovne ljudi za spremi- njanje odnosa do dela, za boljše nagrajevanje tistih, ki več in težje delajo. Ob tem je poudaril tri bistvene naloge: nadaljnje razvijanje in utrjevanje samoupra- vljanja, v plane za leto 1982 vgraditi vse elemente stabilizacije in do največje možne mere razvijati ekonomske odnose s tujino. Čeprav so na seji imemovali delovno skupino za oblikovanje sklepov in nalog, so v razpravi poudarja- li, da imamo naloge že dovolj dobro zapisane, treba jih je le dosledno izvajati in doseči, da bo vsaka os- novna organizacija ZKS in sindikata vedno v središču dogajanj v svojem okolju. pp ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ O osnutku resolucije Takoj po praznikih, v sredo 2. decembra se bo ses- tal družbenopolitični zbor skupščine občine Ptuj. Središčna točka dnevnega reda bo razprava o osnut- ku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—85 v letu 1982 in o sta- liščih do enake republiške resolucije. Zanimiva bo tudi razprava o informaciji o delitvi osebnih dohodkov v občini Ptuj v smislu resolucijs- kih usmeritev, ki so jih v več organizacijah združene- ga dela kršili, zato bo skupščina morala sprejeti ustrezne ukrepe. Nadalje bo zbor obravnaval poročilo o uresničeva- nju politike zaposlovanja v SRS in v občini Ptuj ter ocenil izvajanje občinskih odlokov, zlasti odlok o prepovedi reje in omejitvi reje živali na območju ob- čine Ptuj, odlok o urejanju cestnega prometa v mestu Ptuju in odlok o reizlastitvi objektov, ki so v uporabi. pa so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja. Kot običajno bodo opravili še volitve in imenovanja ter obravnavali delegatska vprašanja. V četrtek, 3. decembra pa se bosta sestala še zbor krajevnih skupnosti (dopoldne) in zbor združenega dela (popoldne). V skladu s svojimi pristojnostmi bo- sta poleg točk, ki jih ima na dnevnem redu družbeno- politični zbor, obravnavala še predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu ob- čine Ptuj, o osnutkih več odlokov, ki se nanašajo na urejanje prostora na območju občine in o več predlo- gih sklepov. Posebej velja omeniti razpravo o poroči- lu komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri grad- nji hidroelektrarne SD-2 Formin, pri zboru krajev- nih skupnosti pa še program razprave o izvajanju zakonov s področja kmetijstva. TEDNIK — 26. november 1981 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Moč pisane in spregovorjene besede Ta razstava, ki jo je skrbno organiziral ptujski Pokrajinski muzej, nas popelje skozi čas med obema vojnama in obdobje NOB. Zdi nam pričarati revolucionarno delo KPJ od njene ustanovitve do uspešno izpeljane proleterske re- volucije in nacionalne osvobodit- ve. Delavsko-komunistično gibanje na ptujskem območju tokrat pred- stavljamo z manj poznanega vidnega kota, to je informativno- propagandne plati. Razstava pa je nedvoumno naj- boljši dokaz o smislu, vlogi in pomenu naprednega ilegalnega partijskega tiska za prebujanje in osveščanje ljudskih možic in njihovo vkljtičevanje v napredne politične stranke in samo delavsko gibanje. Ljudsko-frontovska organiziranost s KP na čelu ima zgodovinske zasluge za nacionalno in socialno osvoboditev jugoslo- vanskih narodov in narodnosti. Moč in vpliv političnega dela med množicami je tesno povezan s pisano in spregovorjeno besedo, kar podkrepljujem z Marxovo mislijo, da le ideja, ki je postala last ljudskih množic je materialna sila, ki lahko spreminja obstoječe družbene razmere. Ta zorni kot, pa je za sleherno informativno, propagandno in agitacijsko dejavnost bistvenega pomena, se pravi, koliko smo sposobni v celovitem sistemu ob- veščanja motivirati in angažirati delavce in občane za spreminjanje preživelih družbenoekonomskih in političnih razmer. Vsi, ki s svojim delom soust- varjamo sistem javnega obve- ščanja, si moramo v funkciji boja za novo, naprednejše in bolj člo- veško, prizadevati za vsestransko, resnično in pravočasno sporočilo. Bolj kot kdaj, je danes aktualna TITOVA misel o kvalitetni in- formaciji o vsem pomembnem, kar se dogaja v našem družbenem živ- ljenju. Takšna informacija mora kritično osvetliti družbene vaje in procese, afirmirati rezultate in uspehe delovnega človeka ter ga Alojz Gojčič na otvoritvi razstave v paviljonu Dušana Kvedra. Foto: Kosi spodbujati k novim, višjim obli- kam medčloveških odnosov. Tak- šna informacija mora vsebovati idejno in etično sporočilo, utrjeva- ti mora pridobitve revolucije ter razvijati vrednote našega so- cialističnega samoupravnega siste- ma. Ne gre za pasivno vlogo družbenega sistema informiranja in vseh dejavnikov v njem, ampak za polno in dejavno poseganje v demokratični dialog, sodelovanje in boj mnenj. Se posebej to velja za vsa sredstva javnega ob- veščanja: tisk, radio in televizijo, kot za vse družbenopolitične orga- nizacije, da delovni ljudje lahko svobodno izražajo svoje poglede, potrebe in interese, da se le-ti med seboj srečajo in usklajujejo v skupne družbene dogovore in na- črte. Odločno se je treba spoprijeti tudi s prakso prikrivanja realnega stanja v posameznih delovnih in življenjskih sredinah, s težnjo prikrivanja razlik, s poskusi, da se prikazuje nekakšna namišljena enotnost, potem pa nenadoma pri- de do takšnih tragičnih dogodkov, kot so bili tisti na Kosovu. Prob- lem ni v tem, da so razlike v in- teresih, da smo Se vedno družba protislovij in konfliktov, huje je, če jih nočemo videti, če o njih no- čemo odkrito in kritično spregovo- riti, ter jih demokratično razrde- vati preden se nasprotja zaostrijo do skrajne meje. Čas, ki je pred nami bo terjal od vseh več politične kulture, več mo- ralnega ponašanja v dogovarjanju, v načrtovanju in uresničevanju dogovorov. Pri vsem tem imajo veliko vlogo in odgovornost vsa sredstva javnega obveščanja od glasil v združenem delu do osred- njih republiških in zveznih, časopi- sov, radia in televizije. Več mora- mo storiti za odprt jugoslovanski informacijski prostor. Z novimi odnosi v Jugoslaviji moramo širiti prostor za nove oblike medna- cionalnega sodelovanja, to pomeni ustvariti pogoje in pripravljenosti za hitri pretok informacij, saj smo tudi na področju obveščanja že priča zapiranju informacij in trga- nju komunikacijskih tokov, kot se nam to cesto dogaja v blagovnem in denarnem prometu. Ta prizadevanja morajo biti ne- deljiva odgovornost vseh in vsako- gar, kajti federacija je stvarnost skupnega življenja narodov in re- publik, pokrajin in narodnosti. Skladno s prizadevanji za samoupravni socialistični razvoj celotne jugoslovanske skupnosti mora biti naša pozornost usmerje- na tudi v sedanjem družbenem tre- nutku v skrb za takšno informi- ranje v jugoslovanskem prostoru, s katerim bomo zagotovili večjo razumevanje objektivnih razlik v interesih med republikami in pokrajinama. Več moramo prispe- vati k učinkovitejšemu sporazume- vanju in dogovarjanju na ravni federacije. Vselej smo se znali z ilegalno, javno, odkrito in kritično besedo boriti za novo, naprednejšo, bolj humano družbo. Dokaz k temu iz naše polpretekle zgodovine je tudi ta razstava, s katero obeležujemo nekatere pomnike revolucionarne- ga gibanja na našem območju in izkazujemo svojo pozornost do nosilcev tega gibanja. SVEČANA SEJA V CAKOVCU DRUŽINA SODELUJOČIH OBČIN ŠTEJE ŽE 11 ČLANOV V dvorani kina Dom v Cakovcu so se v petek, 20. novembra zbrali številni delegati — predstavniki občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Maribor, Ormož, Pre- grada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin ter novih članic iz občin Lendava, Maribor-Tezno in Šmar- je pri Jelšah, in na svečani seji proslavili 20-!etnico Srečanj brat- stva in prijateljstva in 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Med šte\'ilnimi ugle- dnimi gosti so bili na seji: član predsedstva Zveze sindikatov Ju- goslavije Radisav Mančič, pred- sednik RS ZS Slovenije Vinko Hafner in predsedujoči RS ZS Hrvatske Mirko Mečeva, kar je dalo še poseben pomen jubilej- nemu 20-letnemu sodelovanju ob- čin SR Hrvatske in SR Slovenije. Po izvolitvi delovnega predsed- stva, ki so ga sestavljali po trije sindikalni aktivisti občinskih sve- tov ZS Cakovec, Ptuj in Varaždin, prvi px)budniki in uresničevalci srečanj bratstva in prijateljstva, so poslali pozdravni telegram pred- sedstvu SFRJ, predsedstvu CK ZKJ, predsedstvu ZS Jugoslavije in predsedstvoma Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije. Glavni govornik je bil Zvonko Hlebec, predsednik občinskega sveta ZSH Cakovec, ki je živo opi- sal zgodovinsko povezanost dveh narodov na tem območju, saj so se vedno v zgodovini Kajkavci in Prieki, Zagorci in Štajerci dobro razumeli. Odraz tega je bil tudi skupni boj za svobodo in za so- cialistično preobrazbo med zadnjo vojno, mnogo Slovencev je ob fa- šistični agresiji in njegovem zločin- skem genocidu našlo zatočišče pri hrvaških sosedih, mnogo Hrvatov je padlo v enotah NOV Slovenije. Vse to se je odražalo na različne načine skozi 20-letno sodelovanje, na manifestacijah bratstva in pri- jateljstva hrvaškega in slovenskega prebivalstva. To sodelovanje je poKtalo sestavni in neodtujljivi del naše stvarnosti. Dvajsetletni jubilej pa bo to sodelovanje še bolj utrdil in raz^širil. Za tem so z aplavzem sprejeli sklep o vključitvi občin Lendave iz pomurske, Maribor-Tezno iz po- dravske in Šmarje pri Jelšah iz celj- ske regije v srečanja bratstva in prijateljstva. Sledila je svečana po- delitev zlatih plaket bratstva in prijateljstva in plaket medobčin- skega sodelovanja (o prejemnikih poročamo posebej). V imenu pre- jemnikov se je zahvalil Feliks Ba- gar. Vinko Hafner, predsednik slo- venskih sindikatov je v pozdra- vnem nagovoru orisal pomen med- republiškega sodelovanja in pri tem omenil vsakoletno srečanje sa- moupravi j alcev iz 7 regij SR Slo- venije, Hrvaške in Bosne in Herce- govine. Letos je bi lo to srečanje v Novem mestu in se ga je udeležilo nad 300 delegatov. Srečanja v ok- viru bratstva in prijateljstva pa imajo še starejšo tradicijo. Taka srečanja morajo prispevati tudi k večjemu medsebojnemu sodelova- nju i-i pospodarskem. kulturnem in na drugih področjih. Taka srre- čanja prispevajo k premagovanju sebičnih lokalnih, podjetniških, občinskih, regijskih in republiških interesov ter prispevajo k enotnosti jugoslovanskih narodov in narod- nosti. Res je, da moramo zastopa- ti interes svojega delavskega razre- da, toda ob tem se moramo zave- dati, da s tem uresničujemo tudi interes enotnega delavskega razre- da Jugoslavije. Taka srečanja pri- spevajo tudi v boju za zmago sa- moupravnega socializma in v boju proti težnjam centralizma in uni- tarizma. Ob koncu je Vinko Haf- ner poudaril, da je prav na tem območju sodelujočih občin še ka- ko pomembno sodelovanje na po- dročju kmetijstva, pri proizvodnji hrane, saj so prav na tem področju izjemno ugodni pogoji. Predsedujoči hrvaških sindika- tov Mirko Mečeva je uvodoma po- udaril, da že samo razvijanje brat- stva in prijateljstva opravičuje 20- letna srečanja, ob tem pa je Se po- membno izmenjava izkušenj, kul- turnih in športnih prireditev, go- spodarsko sodelovanje, ki ga je treba še bolj razviti in s tem pri- spevati k uresničevanju temeljnih nalog stabilizacije. S takim sodelo- vanjem se uveljavlja tudi naša sin- dikalna razredna organizacija in prispeva k enotnosti interesov delavskega razreda Jugoslavije. Sledil je svečan zaključek 20 sre- čanj bratstva in prijateljstva ter predaja gostiteljstva 21 srečanj ob- čini Ptuj, kjer bo prihodnje leto sedež koordinacijskega odbora srečanj bratstva in prijateljstva. Ob tem je Janko Mlakar, predsed- nik občinskega sveta ZSS Ptuj, simbolično prevzel predsedstvo na svečani seji in podrobneje nakazal vsebino 21 srečanj bratstva in pri- jateljstva. . Za konec je bil še kulturno umet- niški program, delegacija iz pred- stavnikov vseh sodelujočih občin pa je položila venec k spomeniku padlim borcem NOB na čakov- skem pokopališču. FF Člani delegacije OS ZSS Ptuj in jfolklorne skupine »Anton Štrafeia« iz Markovec ob prihodu v Cakovec. Foto: J. Slodnjak Med <»tevilnimi udeleženci svečane seje sta bila tudi Vinko Hafner In Mirko Mečeva. Foto: J. Slodnjak KLUB BRIGADIRJEV JRANC BELŠAK-TONE" PTUJ BRIGADIRJI Na osrednji občinski proslavi Dneva republike. 35-letnice formi- ranja prvih ptujskih mladinskih delovnih brigad in 35-letnice pričetka regulacije reke Pesnice, ki sojo leta 1946 pričele slovenske mladinske delovne brigade, razvijamo brigadirski prapor Kluba brigadirjev » Franc Belšak-Tone« Ptuj. V ta namen vabimo vse aktivne udeležence lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij iz obdobja 1946— 1981. da se udeležijo proslave, ki bo v soboto. 28. novembra 1981 ob 18. uri v avli Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Naš prapor bo razvil borec in aktivist NOB tovariš Franc BEL§AK-Simon, Tretja ptujska mladinska delovna brigada heroja Jožeta Lacka leta 1947 v Bosanskem Šabcu, ki je gradila mladinsko progo Šamac— Sarajevo, pod vodstvom komandanta Jožeta Vratiča iz Hajdine. oče Franca BELŠAKA-Toneta. po katerem je poimenovan naš klub brigadirjev. Po osrednji proslavi bo sledil brigadirski večer. Vse informacije za brigadirski večer dobite pri sekretarski kluba Anici PREŠEREN, ki vas pričakuje v skupnih službah krajevnih skupnosti mesta Ptuj, Jadranska ulica 6. telefon 771-319. Ob 35-letnici formiranja ptujskih mladinskih delovnih brigad po- šiljamo vsem brigadirjem brigadirske pozdrave in iskrene čestitke s povabilom — postanite člani Kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj! PB LETNA SKUPŠČINA OBČINSKEGA ODBORA ZZB NOV PTUJ „Budno čuvati, kar imamo..," V preteklem tednu so se sestali delegati občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Na letni skupščini, na katero so povabili tudi predsednike krajevnih združenj borcev in predstavnike občinskega družbeno-poli- tičnetia življenja, so ocenili delo in sprejeli osnove svojega delovanja v prihodnjem obdobju. Precej kritični .so bili v svojih razpravah do se- danjih dosežkov v gospodarstvu in do usmeritev, ki jih načrtujemo v prihodnjem letu. Poudarili so. da seje v teh težkih časih potrebno tako organizirali, kot so se znali borci v najkritičncjših trenutkih na.še revo- lucionarne preteklosti, pri tem pa je potrebno upoštevati revolucionarne izkušnje. Ta čas zahteva mobilizacijo vseh delovnih ljudi in občanov, pri tem pa imajo izredno odgovorne naloge tudi borci. Ocenili so. da .so bili pri svojem delu, to je pri uresničevanju borčevskih vprašanj zelo usoešni. Boli pa iih, da nekateri danes odvra- čajo kritike borcev. Posebno pozornost so namenili pregledu aktivnosti posameznih komisij in pa nadaljevanju tradicij NOB. Predsednik ob- čin.skeea odbora ZZB NOV Ptuj Janko Voerinec ie ori tem poudaril, da tradicije NOB gojimo v naši družbi zaradi mlade generacijjjun zaradi človeka, kije zmagal v tej borbi. Posebej seje dotaknil oddCTKa NOB v muzeju na gradu in pri tem poudaril, da imajo borci še vedno veliko željo, da bi uredili ustrezen prostor za to zbirko. Precej pereče vprašanje so priznavalnine (to so dejansko socialne podpore), kijih v občini prejema 292 borcev. Ker je sredstev zanje vedno manj, jih je zelo težko deliti. Zato je pri dodeljevanju potrebno odklanjati tiste, katerih socialno stanje je zadovoljivo in imajo večjo posest. To vprašanje pa bi odpadlo, če bi bilo urejeno preživninsko varstvo osiarelih kmetov. Borci so živo in prizadeto razpravljali o svojih vprašanjih in o problemih sedanjega trenutka. Precej kritik so izrekli na račun izvajanja setvenega plana, odkupa živine, priznavalnin, ki so različne za liste, ki žive v hribovitem predelu, kol za liste ki /ive v ravninskem delu. Dimče Stojčevski. sekretar komiteja OK ZKS Ptuj. je v sklepnih besedah na skupščini dal vso podporo borčevski razpravi in poudaril, da danes borci tvorijo pomembno DPO. subjektivni faktor. Nadaljeval je. da se iz razprav o stabilizaciji vidi. da so borci v bilki in da se aktivno vključujejo v dograditev političnega sistema na skupnih temeljih sa- moupravljanja. Ob koncu skupščine so borci sprejeli še statutarni sklep občinskega odbora ZZB NOV Pluj. ki vsebuje določene dopolnitve. MG ORMOŽ Na ponedeljkovi seji je predsedstvo občinskega sveta ZSS Ormož ocenila gospodarjenja združenega dela občine v devetih mesecih letos in sočasno razpra- vljala o pripravah ter vlogi sindikata v pripravah na plan 82. Dogovorili so se tudi, da je potrebno kadrovske priprave na občne zbore osnovnih orga- fi'zacij sindikata zaključiti do 15. decembra, v času "^0 15. januarja 1982 pa še ostale naloge v zvezi s Pripravo in izvedbo zborov. Rok za začetek zborov je '5. januar. V ormoški občini je 44 osnovnih orga- nizacij in 3 konference osnovnih organizacij sindika- ^. ki so naloge v zvezi s pripravo in izvedbo zborov Vzele zelo resno. Na predsedstvu je bila beseda tudi o l^adrovskem predlogu za sestavo občinskega sveta, ki ^ tudi v prihodnje štel 30 članov in predsedstva, ki Štel 11 članov. Trenutno je v združenem delu v razpravi tudi pred- log evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije na nivoju občine do SIS-ov. O njih pa razpravljajo tudi v osnovnih organizacijah ZK in v krajevnih konferencah socialistične zveze. Na predsedstvu je bila razprava tudi o posvetih os- novnih organizacij in konferenc osnovnih organiza- cij, ki so bili včeraj v treh skupinah in na katerih je osrednja pozornost veljala vsebinskim in kadrovskim pripravam na občne zbore osnovnih organizacij sin- dikata. To je že drugi posvet v zvezi s pripravami na občne zbore; prvi je bil 21. septembra letos. MG Podeljena zlata plaketa bratstva in prijateljstva Ob dvajsetletnici medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije je koor- dinacijski odbor za sodelovanje že ob zaključku 19. srečanj v Ormožu, 24. januarja letos, sprejel sklep o ustanovitvi Zlate plakete bratstva in prijateljstva. Za izredne uspehe na področju političnega delova- nja, s posebnim poudarkom na širjenju bratstva in enotnosti med našimi narodi in narodnostmi, razvija- nju sodelovanja med bratskimi občinami SR Hrvats- ke in SR Slovenije je koordinacijski odbor Srečanj bratstva in prijateljstva sklenil podeliti Zlato plaketo bratstva in prijateljstva: občinskemu svetu Z^eze sin- dikatov Ptuj, občinskemu svetu ZSH Cakovec, ob- činskemu svetu ZSH Varaždin, Feliksu Bagarju iz Ptuja in Anici Sukačič iz Varaždina. Plakete je na svečani seji prejemnikom izročil član predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije Radisav Mančič. Prejemniki plakete medobčinskega sodelovanja bratstva in prijateljstva Koordinacijski odbor srečanj bratstva in prijatelj- stva je podelil tudi plaketo medobčinskega sodelova- nja. Prejemnikov Plakete je bilo 19, med njimi z na- šega območja: štab civilne zaSčite občine Ptuj, Zveza lovskih družin Ptuj, Peter Vrtič in podjetja za popra- vilo voz Ptuj, Branko Vasa, predsednik obč. konf. ZRVS Slov. Bistrica in pihalni orkester konference sindikata IMPOL Slovenska Bistrica. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 26. november 1981 — TEDNIK AGROTRANSPORT PTUJ Jubilejnih 30 let v soboto, 28. novembra bodo v delovni organizaciji Agrotransport v Ptuju svečano, a obenem delov- no proslavili 30-letnico dela. Ob tej priložnosti se bodo spomnili vseh delavcev, k imajo 10, 15, 20 ali 30 let dela v delovni organizaci- ji. Razdelili jim bomo plakete, po- sebna priznanja pa še okrog 250 poslovnim partnerjem, s katerimi jih vežejo dobri poslovni odnosi. Ob ustanovitvi in še dobro deset- letje potem je jubilant nosil ime: Kmetijska strojna postaja Ptuj in je bil obrat zadružne zveze. Razpolagal je s stroji za zemeljska dela, imel en kamion, upravljal z mlinom na Dravinji v Slapah in z žago v Ormožu. Osem zaposlenih je ob koncu leta ustvarilo 38.000 dinarjev prihodka. Za to obdobje je tudi pomemben podatek, da so podjetje priselili na sedanjo loka- cijo v Rajšpovi ulici. V začetku drugega desetletja se je število zaposlenih dvignilo na 84; prihodek pa je že dosegel 1,590.000 dinarjev. Tretje desetletje v poslovanju je prineslo moderno mehanično delavnico, ki bi bila zgrajena že prej, če bi obstajal načrt izgradnje industrijske cone. Agrotransport je danes enovita DO z glavno dejav- nostjo transport in pomožna ze- meljska dela. V transportu je za- poslenih okrog 120, pri zem.eljskih delih okrog 60 delavcev, nekaj čez 50 pa v službi vzdrževanja in v skupnih službah. Skladno z razvojem je rastel tudi njen vozni park in število strojev za zemeljska dela. Število kamio- nov se je povzpelo na 95, strojev za zemeljska dela pa na 40. V zad- njih petih letih, upoštevajoč spora- zum o delitvi dela med tiri in cesto, transportnega parka niso širili. Današnje stanje pa dokazuje, da vsi niso spoštovali določil sporazu- ma, predvsem velja to za železni- co, ki je razvila cestni transport kot pomožno dejavnost. Delo vi- še^ na katerih delajo s stroji za zS^eljska dela, se nahajajo v raz- nih krajih po Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in deloma v Bosni. V DO so vsa leta solidno poslo- vali. Primerjalna tabela za leto 1980 kaže, da so bili pri vrhu po produktivnosti, vendar kot vsi ostali transporterji močno obre- menjeni s stroški goriva, ki jim v prodajni ceni pomeni 33 odstot- kov, pri porabljenih sredstvih pa njihova udeležba naraste že na 50 odstotkov. Povprečni osebni do- hodek na zaposlenega je v devetih mesecih letos znašal 11.300 dinar- jev. Do konca leta pričakujejo, da bo celotni prihodek dosegel 185 milijonov dinarjev. Vsa leta so vzorno skrbeli tudi za reševanje problemov družbenega standarda. Posebno skrb posveča- jo stanovanjskim problemom; let- no 10 do 15 delavcev dobi ustrezne stanovanjske kredite. Tudi za leto- vanje delavcev je poskrbljeno; obrat družbene prehrane v tej or- ganizaciji pa ima že nad 20-letno tradicijo. V DO se lahko pohvali- jo, da so imeli enega izmed prvih obratov družbene prehrane. Zadovoljuje tudi delo družbeno- političnih organizacij. V tem ob- dobju je močno aktiven sindikat, ki vodi priprave na volitve 1982. Sicer pa je aktivnost sindikata bila vseskozi bogata; znal je najti me- sto med delavci, zato imajo njego- ve pobude vselej tudi odziv. Za svoje delo je osnovna organizacija bila večkrat nagrajena, prejela pa je tudi srebrni znak slovenskih sin- dikatov. Sedanje težko obdobje se odraža tudi na poslovanju delovne organi- zacije: zmanjšuje se število prevo- zov in tudi obseg zemeljskih del. Srečujejo se tudi z močno konku- renco zasebnikov. Pri načrtovanju bodočega razvoja bodo zato dali prednost specialnim prevozom, ki jih tudi že sedaj opravljajo. MG Novi delovni prostori Agrotransporta Ptuj. Foto: J. Bračič KVIZ ,5L0VENSKE GORICE V BOJU ZA SVOBODO '81" V finale ekipi KS ZSMS Rogoznica in V. P. 5008/13 v domu krajanov v Grajeni je bil v nedeljo, 22. novembra, drugi krog letošnjega, že tretjega kviza ,,Slovenske gorice v boju za svobodo," ki sodi v okvir sodelovanja osnovnih organizacij ZSMS na območju Slovenskih goric m ohra- njanja revolucionarnih tradicij, organizira pa ga krajevni svet ZSMS heroja Lacka Rogoznica. Na letošnjem kvizu mladi preverjajo znanje na temo ,,Tito naša preteklost in prihodnost". Skozi gradivo, vprašanja in odgovore spoznava- jo mladi življenjsko pot zagorskega fantička, ki je hitro spoznal krivice si oblikoval pogled na svet in do konca življenja vodil boj za naš lepši danes in jutri. Josip Broz-Tito kot predsednik re- publike, predsednik Zveze komunistov Jugosla- vije in vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ, maršal Jugoslavije, je do konca z akcijo gradil temelje za svet brez vojn. Njegova pot — pot graditve samoupravnega socializma, neuvršče- nosti in boia za mir pa le pot vseh naših narodov in narodnosti. S kvizom, ki obeležuje njegovo življenjsko delo so mladi iz krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica in vse sodelujoče ekipe: OO ZSMS Trnovska vas, OO ZSMS osnovne šo- le Franc Osojnik Ptuj, krajevni svet ZSMS Rogoznica, OO ZSMS Grajena, OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica in ekipa garniziie Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj — V. P. 5008/13, počastili bližajoči se dan republike in se tako vključili v njegovo praznovanje. V drugem krogu kviza so se med seboj pome- rile ekipe osnovne organizacije ZSMS Grajena, OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica in eki- pa V. P. 5008/13 Ptuj. V prvem delu so ekipe odgovarjale na pet vprašani iz revolucionarne preteklosti in v drugem delu na tri vprašanja ,,zapletenega" športa, vmes pa so izvedli vojaki ptujske garnizije recital, skupina ,,SMB' je predstavila nekaj skladb, s kulturnim progra- mom pa so se predstavili tudi domačini iz Gra- iene. Tekmovanje je spremljala žirija, ki so jo .sestavljali predstavniki vseh sodelujočih ekip. Najuspešnejša je bila ekipa OO ?.SMS Franc Kramberger iz Rogoznice, druga ekipa V. P. 5008/13 in tretja ekipa OO ZSMS Grajena. V prvem krogu tekmovanja, 15. novembra v Trnovski vasi je bila najuspešnejša ekipa KS ZSMS heroja Lacka Rogoznica, druga ekipa 00 ZSMS Trnovska vas in tretja ekipa OO ZSMS OS Franc Osojnik Ptuj. V finalu tekmovanja, ki bo v petek, 27. no- vembra ob 18. uri v domu Slovenskogoriške Čete v Rogoznici, bi se tako morali med seboj pomeri- ti ekipi KS ZSMS heroja Lacka Rogoznica in ekipa OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica, vendar je slednja ekipa odstopila mesto v finalu drugouvrščeni ekipi na predtekmovanju v Graje- ni, ekipi V. P. 5008/13 Ptuj. Tako se bosta jutri v finalu kviza ,,Slovenske gorice v boju za svo- bodo '81" pomerili v znanju ekipa KS ZSMS he- roja Lacka Rogoznica in ekipa otujske garnizije Dušana Kvedra-Tomaža V. P. 5008/13. Na prireditvi v počastitev dneva republike bodo so- delovali: ženski pevski zbor Alojz Arnuš Rogoz- niča, mladina, osnovnošolci in vojaki. Slavnost- ni govornik bo predsednik KK SZDL Heroja Lacka Rogoznica Feliks Bagar. Drago Papler BOŠTJAN PIRC O OBISKU DELOVNIH SKUPIN ZSS Za boljše gospodarjenje in stabilizacijo Boštjan Pire, predsednik odbora za obveščanje m politično propa- gando pri republiškem svetu ZSS Po končanem obisku delovnih skupin članov sekretariata pred- sedstva republi.škega sveta Zveze sindikatov Slovenije v nekaterih delovnih organizacijah slovenje- bislri.škc. ptujske in ormoške občine, je predsednik odbora za obveščanje in politično prc2pa- gando pri predsedstvu RS ZSS Boštjan Pire. podal tole oceno: »Namen ten delovnih obiskov je bil preiskusiti metodo dela delovnih skupin v osnovnih orga- nizacijah sindikatov in v OZD. Kot veste so skupine obiskale TGA Kidričevo. Kmetijski kom- binat in.Kmetijsko zadrugo Ptuj. kmeta Zampo v Levajncih. pa tudi ormoško občino, kjer so člani sekretariata predsedstva poleg sindikalnega sveta obiskali tudi tovarno sladkorja. No dan prej. torej v sredo, pa smo bili tudi na obisku v slovenjebistriški občini. Zaradi izredne pisane palete vprašanj, ki so se pojavljala v teh skupnih razgovorih, oi lahko rekli, da je aktualno predvsem gospodarjenje, stabilizacija, ob- vladovanje gospodarskih razmer in seveda glas delovnega človeka pri opredeljevanju svojega bodo- čega razvoja, čeprav v težavnih gospodarskih razmerah. Videli in slišali smo. da je tak stik nujno potreben, še zlasti, ker smo že v pripravah na X. kongres ZSS. pred tem pa bomo. Tcot veste v februarju prihodnje leto imeli še konferenco o .socialni varnosti in socialni politiki. Tež- ko je na kratko strnili celo vrsto pobud, ki smo jih slišali, pa naj omenim le nekatere; Vloga ZSS pri krepitvi enotno- sti jugoslovanskega trga z vidika enotnega delavskega razreda Ju- goslavije. Je sicer na videz ab- straktna. Toda če v to zagrizemo z vidika delavcev v KK Ptuj, ki so vzpostavili dolgoročne koope- racijske odnose z delovnimi orga- nizacijami kmetijstva v Vojvodi- ni — pa imajo sedaj težave pri izvajanju teh sporazumov po eni strani — pa če v nekaterih OZD ugotavljajo zapiranje trga celo lu znotraj regije, potem to vpra- šanje seveda ni vec odmaknjeno. V teh pogovorih je bila posta- vljena tudi vrsta vprašanj o periodičnih obračunih, pa dogo- vora o usmerjanju delitve dohod- ka, o tem, kako v teh pogojih realno planirati in zagotoviti dinamičen razvoj v pogojih stabi- lizacije.« — OM Predstavili knjigo Kerblerjevih fotografij Kot smo poročali so v četrtek 19. novembra predstavniki Delavs- ke enotnosti iz Ljubljane v Vin- skem hramu v Ptuju predstavili javnosti knjigo fotografij Stojana Kerblerja. Uvodne besede o avto- rju in njegovi knjigi je podal Bošt- jan Pire, predsednik odbora za ob- veščanje in politično propagando pri republiškem svetu ZSS. Pov- daril je, da na ta način založba DE vzpostavlja neposredni stik umet- nosti z množico. Zbrane je poz- dravil tudi dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj, ki je izrazil posebno zadovoljstvo, da je prišlo do izzida te knjige znanega mojst- ra fotografij — Ptujčana Stojana Kerblerja. Tudi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Haf- ner je avtorju in knjigi namenil precej spodbudnih besed. Stojan Kerbler pa mu je podaril eno svo- jih umetniških fotografij. Razvitje prapora KO ZB NOV člani krajevne organizacije ZB NOV »Jože Potrč« Ptuj z novim pra- porom Foto: JOS Kerblerjevi knjigi fotografij je namenil precej spodbudnih besed tudi predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner. V domu JLA v Ptuju je bila v soboto. 21. novembra volilna konferenca in svečana seja ob razvitju prapora krajevne orga- nizacije Zveze borcev NOV »Jože Potrč« Ptuj. Slavnostni govornik je bil Cvetko Pantar. dosedanji pred- sednik, kije bil na volilni konfe- renci tudi soglasno ponovno iz- voljen za predsednika KO ZB NOV. Prapor jc razvil član ZB in predsednik skupščine KS oz. ko- miteja za SLO Drago Čaler. v varstvo pa ga je sprejel Jože No- vak, ki je prav ta dan praznoval tudi svoj 50. rojstni dan. V imenu skupščine^ krajevne skupnosti je Drago Čater tudi slovesno izročil krajevni organi- zaciji ZB NOV in osebno Cvetku Panlarju. Jožetu Novaku in Bori- su Solovjevu posebno priznanje — plaketo krajevne skupnosti. Po končani predstavitvi knjige je novinar in recenzent France Forstnerič podal o njej tole oceno: ,,Slišal sem veliko zelo modrih pogruntacij o tej knjigi in z večino njih soglašam. Recimo z tole, da je to sicer navidezno črna fotografi- ja, saj je tudi sicer črno-bela, kar pa ne pomeni črnine v smislu ži- vljenskega pesimizma, v smislu brezishodnosti. Nekoč sem že ocenjeval Kerblerjevo razstavo v Mariboru in tudi tedaj sem zapisal, da to ni pesimizem, ampak prej vi- talizem. Vendar vitalizem, ki ni sentimentalen. Nima v sebi tistega, čemur so včasih kritiki rekli sen- timentalni humanizem, ampak prej je to neki vitalizem, postavljen v sicer zelo trdo okolje. Težko je ocenjevati posamične fotografije. Ce pa bi prelistala album, bi re- kel, da je posebna izrazna moč v skopi uporabi izraznih sredstev. Kaj pa ima na voljo drugega kakor svetlobo, sivino in temo. Izrazna sredstva pa so tudi pose- ben človekov izraz, oči ki govorijo in celotna kopozicija obraza, ali videnje obraza skozi njegov objek- tiv. Potem je tu prostor in pa svet- loba, ki pada vselej na poseben način in bistveno opredeljuje sliko. Pravzaprav bi lahko rekli, da ti trije elementi: izraz obraza, posta- vljenost figure v prostor in pa svetloba, bistveno izražajo to, če- mur sem rekel nekoliko temni vita- lizem." M. Ozmec VOJAŠNICE DUŠANA KVEDRA-TOMAŽA PTUJ Tradicionalno srečanje Ptujsko vojašnico Dušana Kvedra-Tomaža so v soboto, 21. novembra obiskali člani krajevne organizacije ZRVS iz Vitanj pri Slovenskih Konjicah. Ogledali so si vojašnico, spoznali orožje in vojaško opremo, obiskali spominsko sobo Dušana Kvedra v vojašnici in se seznanili z delom in življenjem v Kvedrovi enoti. Nato jih je pozdravil podpol- kovnik Stanislav Omerzu in preda- val o sodobni oborožitvi in proti- oklepnem boju ob spremljavi dokumentarnega filma. Člani KO ZRVS iz Vitanj so se zanimali za pripravljenost enote in se zadržali v tovariškem pogovoru. Po sreča- nju so si ogledali pokrajinski mu- zej na gradu in nekatere zname- nitosti mesta Ptuja. Naj omenimo še, daje vojašnica Dušana Kvedra-Tomaža iz Ptuja v maju letos prejela priznanje Ob- činske konference ZRVS Slovenske Konjice za uspešno sodelovanje in delo, sobotno srečanje, ki je tradi- cionalno, pa je znova poglobilo vezi med vojaki in starešinam' ptujske vojašnice in člani KO ZRVS Vitanje. Besedilo in posnetek: Drago Papler Ogled orožja ob tovariškem razgovoru. TEDNIK — 26. november 1981 SESTAVKI IIM KOMENTARJI - 5 S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ POZABLJAMO NA SKUPNE SLU2BE V krog razprav o rezultatih gospodarjema v občini Ptuj, se je v sredo, 18. novembra, vključilo tudi predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj. Kritično je oceniU) neizpolnjevanje planskih ciljev. Na splošno v občini ne more- mo biti zadovoljni / doseženimi rezultati. Porast fizičnega obsega proizvodnje glede na doseženo raven leta 1980. smo v občini 4i>.segli šele v mesecih .september—oktober. Čeprav poslovna poročila kažejo, da so ra/pravc o rezultatih gospodarjenja zelo d(.)nrc. pa je prepialo govora o odgovornosti pri izpolnjevanju oziroma neizpolnjevanju dok)čenih nalog. To tudi kaže, da so v združe- nem delu še rezerve in daje že skrajni čas, da jih postrgamo in začnemo delati tako, kot smo to ze neštetokrat sklenili in zapisali. Rezerve so v organizacij* dela. vzdrževanju in v razvoju. Posebno poglavje, ki ga je na seii načelo predsedstvo, le vprašanje skupnih služb. Ugotovilo je. Ja se slabši gospodarski rezultat sploh ne odraža na poslovanju skupnih služb, pojavlja pa se tudi druga skrajnost, da temelj- ne organizacije iz leta v leto izločajo več sredstev na njihov račun, kar zopet pomeni, da njihov dohodek ni v odvisnosti oa dohod- ka temeljne ali delovne organizacije. Sicer pa je to vprašanje zelo aktualno in bi sedaj, ko bomo pripravljali plane za naslednje) leto, veljalo dati teniu ustrezno pozornost. Zagota- vljanje sredstev za potrebe skupnih služb bi že enkrat moralo temeljiti na kvalitetnejši osno- vi. Izgube, ki so jih izkazale temeljne organiza- cije so prav tako v porastu. Zanimivo pa je, da so vse pokrite, razen pri TOZD Elektronika. Delavci v omenjenih tozd niso prikrajšani pri Predsedstvo je v sklepni razpravi poudarilo, da se je treba zavedati, da je stanje resno. Posebej še zaskrbljujejo podatki o akumulaci- ji in minimalnem poi-astu industrijske proiz- vodnje. Več je potrebno storiti na področju .delitve po delu in rezultatih dela. saj je prav nagrajevanje po delu eden izmed temeljev nase stabilizacije. Osnovno pa je, da še nismo pripravljeni na spopad s težavami, ki se bodo v prihodnjem letu še stopnjevale. Vse to pa terja od nas, od slehernega posameznika odgovornost! MG V jaslih in vrtcu ni več čakajočih V vzgojnovarstveni organizaci- ji v Ptuju ugotavljajo, da prvih devet mesecev letošnjega leta niso zaključili uspešno, izguba sicer ni velika — nekaj nad 20 ti.soč dinarjev, ni pa ostalo niče- sar za obveznosti v prihodnjem letu. niti za regres niti za prehra- no, pa tudi denarja za rezervni sklad v tem času ni bilo moč zagotoviti. Sedanji izračuni in ukfepi v predsanacijskem po- stopku pa vendarle kažejo, da bo končna slika poslovanja za leto 1981 nekoliko drugačna, da izgu- be ne bo in da bo nekaj denarja ostalo še za sklade. O analizi motenj v poslovanju in o programu ukrepov v predsa- nacijskem postopku so na zadnji seji razpravljali tudi člani izvrš- nega odbora in predsedstva skupnosti otroškega varstva obči- ne Ptuj. ki so temu področju posvetili precejšnjo pozornost in na zaključku potrdili predlog ■)lujskega vrtca, da bodo v pri- lodnje sprejemali otroke takoj, ko ho katero mesto izpraznjeno, ker se je doslej sestajala komisija za sprejem le enkrat mesečno. Letos bo potrebno nekoliko zmanjšali tudi predvidene naba- ve raznega drobnega in ostalega materiala, nc bo novih namesti- tev delavcev, v teku pa je tudi uvedba 6-urnega vzgmnega pro- grama za otroke 5 do 7 let staros- ti v vzgojnovarstveni enoti Hajdi- na s cimer bi otroke pripravljali na vstop v osnovno šolo slcozi v.se leto in na tak način povečali število otrok v tej enoti. Podobne načrte imajo tudi za VVE v Cirkovcah, kjer bodo skušali kombinirati 10-urni oddelek s 6- urno obliko vzgojnega dela za predšolske otroKe. Poleg tegfi Dodo omogočili še staršem, ki so odjavili otroke za čas porodnega dopusta, da jilt lahko vključijo v vrtec pred potekom porodnega dopusta: Med vzroki, ki so predvsem vplivali na neugodno poslovanje vrtca v letošnjem letu. pa je izvršni odbor podprl ugotovitev, da je v zadnjem oodobju upadlo število prošenj za sprejem otrok v vrtec in da tudi pritisk na jasli ni več tak kot je bil še pred letom. 60 otrok iz starejših .skupin so starši izpisali že v mesecu juniju, 168 pa se v juliju kar je predsta- vljalo skupaj za 1.382.392 dinar- jev izpada dohodka. Od 250 nerešenih vlog za sprejem otrok v organizirano družoeno predšol- sko vzgojo in varstvo jih 38 še ni izpolnjevalo starostnega pogoja za sprejem v juliju, zato jih je ostalo za obravnavo 212 in vsi otroci so bili tudi sprejeti, vendar jih je takrat 136 varstvo odkloni- lo kar predstavlja v dveh mesecih — juliju in avgustu 509.728 dinarjev izpada cfohodka. Upo- števajoč normative, ki so nili osnova za izračun nove ekonom- ske cene. ta je veljala od 1. septembra dalje, v VVO v Ptuju ugotavljajo, da jim iameznikom v športnih tekmovanjih v okviru sin- dikalne organizacije. M. Ozmec Tradicionalnega srečanja upokojencev se je udeležilo večina nekdanjih članov kolektiva TGA S svečanosti v novi livarni TGA ob predaji v poskusno proizvodnjo Na slovesnosti ob pričetku poskusne proizvodnje so podelili tudi 4 zlate znake TGA. Za rekonstrukcijo TGA odgovorna širša skupnost v TGA Kidričevo, predvsem v TOZD Proizvodnja aluminija vla- gajo v zadnjih letih velike napore, da bi obdržali ustaljeni nivo pro- izvodnje v elektrolizah. Pri teh prizadevanjih pa jih močno ovi- rajo zastarele proizvodne naprave, ki ne omogočajo v svetu sicer nor- malnih proizvodnih rezultatov in normativov porabe surovin, ener- gije in živega dela. Poseben pro- blem predstavljajo prav težki delovni pogoji, katerih sanacija pa je v sedanjih, obstoječih obratih praktično neizvedljiva. Zato jc popolnoma razumljivo, da je že vrsto let nazaj ena najvažnejših nalog osnovne orga- nizacije sindikata v tej temeljni organizaciji skrb za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih. O tem je predsednik izvršnega od- bora OO ZSS v TOZD Proizvod- nja aluminija, Maks Šajin povedal: ,,Zaradi težkih delovnih pogojev se iz leta v leto povečuje število delvnih invalidov iii. kategorije, ki niso /eč sposobni opravljati dosedanja dela v proizvodnih obratih. Problem delovnih invalidov, ali če hočete, dela manj zmožnih delavcev je v naši delovni organiza- ciji močneje prisoten že od leta 1973, ko je znašal delež invalidov v struktun zaposlenih 5,7 odstotka. Ta delež pa je v letu 1981 narasel na 11,2 odstotka od vseh zaposle- nih v TGA. Podatek za TOZD Proizvodnja aluminija pa je še mnogo bolj zaskrbljujoč. Iz analize periodičnih preventivnih zdravstvenih pregle- dov zaposlenih v elektrolizah v prvi polovici leta 1980 je razvidno, da je od skupnega števila 343 pre- gledanih delavcev nesposobnih za dosedanje delo 28 in deloma spo- sobnih z omejitvami 73 delavcev. Posebej je treba omeniti poda- tek, da od vseh pregledanih bolujc na dihalnih organih 119 delavcev. Podatkov za letošnje leto Se nimamo, vendar pričakujemo Se slabše stanje. Povprečna starost dela manj zmožnih delavcev je 40 let." Kakšne pa so bile dosedanje aktivnosti OO ZSS za sanacijo takšnega stanja? ,,Pri dosedanjih aktivnostih smo si prizadevali najti ukrepe, ki bi zagotovili kratkoročno pa tudi dolgoročno reševanje problema delovne invalidnosti. Od kratkoročnih aktivnosti smo uspeli realizirati aktivno rekre- acijo, beneficiran delovni čas, odmore med delom, dodatne do- puste za težke delovne pogoje in podobno. Zavedamo se, da ti ukre- pi niso rešili problematike nastaja- nja invahdnosti, omilili pa so ga prav gotovo." V čem pa vidite trajno rešitev te problematike, če je rešitev sploh možna? Maks Šajn. predsednik izvršnega odbora OO ZSS v TOZD Proiz- vodnja aluminija ,,Trajno rešitev, sanacijo težkih delovnih pogojev vidimo delavci TGA predvsem v modernizaciji elektroliz. Zato smo si v srednje- ročnem planu razvoja TOZD in DO za obdobje 1981—85 zastavili kot glavno nalogo posodobitev elektroliz. Pri tem ima sindikalna organizacija odgovorno nalogo, da skupaj z ostalimi dejavniki poskrbi za realizacijo sprejetega razvojne- ga programa. Zavedamo se res- nosti položaja do katerega lahko pride, če do konca leta 1985 v TGA ne moderniziramo proizvod- nje aluminija. Ze danes kaže situacija, da po letu 1985 ne bo več možno pro- izvajati aluminija v elektrolizi A, kljub intenzivnim materialnim vla- ganjem v proizvodne naprave in prizadevanjem vseh zaposlenih. Vsako namerno odlašanje in zavlačevanje predvidene invcstrcije ogroža obstoj delovne organizaci- je. Sindikalna organizacija se s ta- kim pristopom ne more strinjati in meni, da je dolžan pri tem zavzeti del odgovornosti tudi občinski in republiški sindikat, skupaj s celot- no družbeno politično skupnostjo. Zato zahtevamo, da v pristojnih institucijah do konca letošnjega leta sprejmejo definitivno odlo- čitev o modernizaciji in nadaljnji proizvodnji primarnega aluminija v TGA Kidričevo!" -OM TEDNIK — 26. november 1981 NASE KMETIJSTVO - 7 SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ Skrajna racionalnost v porabi Devetmesečno poslovanje v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj je bilo sicer pozitivno, kar daje upa- nje, da bodo rezultati skupnosti Ob koncu leta Se boljši. Pozitivni rezultati potrjujejo, da izvajajo spre- jete stabilizacijske ukrepe, uresničujejo določilo za- gona o zdravstvenem varstvu in sporazuma o delitvi (jela. Brez dvoma so Se tudi v zdravstvu rezerve, ki jih bo treba postrgati, saj bo prihodnje leto za potre- be zdravstva Se manj denarja. Po prvi oceni bo pri- manjkovalo nekaj čez 44 milijonov dinarjev. Kaj pa uporabnik? Tudi ta ima določeno rezervo še v pre- ventivnem zdravstvenem varstvu, ki ga izvaja po sili zakona in v varstvu pri delu. Po oceni komisije za varstvo pri delu pri občinskem svetu ZSS Ptuj je to Se nezadovoljivo. Prihodki skupnosti so zbrani s 74,45 odstotka. Do- ločena odstopanja pa so pri prispevkih kmečkih za- varovancev in pri konvencijah. Pri dohodkih velja opozoriti na večje izdatke za hospitalno zdravljenje, dalje za zdraviliško zdravljenje, za zobno nego, pro- tetiko, proteze, za zdravljenje v tujini, kjer pa gre za tri letni proračun. Bolniški stalež je pri 30 dnevnih presežen za 13.289 delovnih dni. Skupnost je v devetih mesecih letos dosegla 286,449.122 din prihodkov in prav toliko odhodkov. Bilančno stanje pa je drugačno za 7,096.000 din, to je za namensko izločena sredstva, ki se bodo porabila za gradnjo zdravstvene postaje v MajSperku. Po zad- njih zagotovilih bodo opravila za gradnjo doma pri- čeli v marcu 1982. Skupščina je na seji potrdila predlog revalorizacije sredstev za izvajanje programa zdravstvene skupno- sti, ki zagotavlja skupnosti dodatna sredstva v višini 16,383.000 dinarjev oziroma za 5,2 odstotka več sredstev, kot je bilo planirano. Potrdila je tudi pred- log cen zdravstvenih storitev na podlagi dopolnitev k sporazumom o svobodni menjavi dela, zasnovo fi- nančnega načrta za prihodnje leto, osnutek statuta medobčinske zdravstvene skupnosti za Podravje, pravihiik o štipendiranj uštudento\ v občinski zdrav- stveni skupnosti in sklep o povečanju nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti. Imenovala je odbor za varstvo pravic uporabnikov in strokovni svet pri občinski zdravstveni skupnosti Ptuj, katerega predsednik je dr. Mitja Mrgole. Med delegatskimi vprašanji omenimo vprašanje delegacije iz TOZD Proizvodnja in predelava TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, ki vprašuje, zakaj pogoste menjave obratnega zdravnika in ali je mogoče dajati bolniški stalež za nazaj. Drugo vprašanje se je nana- šalo na zdravnika za naselje Kidričevo, na katerega gravitira 12.000 prebivalcev in je sedaj dvakrat teden- sko brez zdravnika. Oba problema sta povezana s problemom močne fluktuacije — selitve kadra iz splošne medicine, zato tudi prizadevanja občinske zdravstvene skupnosti, da se pridobi lastni kader. Trenutno skupnost štipendira 16 študentov medicine. MG NOVI NAČRTI RAZVOJA V KMETIJSTVU SLOVENSKA BISTRICA Sedaj ko se je na območju občine Slovenska Bistri- ca v večini končalo pospravljanje letošnjih kmetijskih pridelkov, načrtujejo že kmetij.sko proizvodnjo za prihodnje leto. Kmetijska proizvodnja bo tudi v prihodnjem letu ostala med prednostnimi nalogami v razvoju gospodarstva občine Slovenska Bistrica. Teži- šče delovanja vseh nosilcev planiranja v kmetijstvu pa ostaja intenzifikacija rastlinske proizvodnje in povečanje njegove tržnosti. V ta namen so bila že v preteklih letih vložena veli- ka finančna sredstva v hidro in agromelioracijska ure- janja zemljišč, tako v družbenem kot v zasebnem sek- torju. Prav takšna vlaganja pa so bila tudi podlaga, da bodo v tej občini ob dodatnih vlaganjih za izboljšanje kvalitete zemljišč dosegli za pet odstotkov večjo kmetijsko proizvodnjo. V letu 1982 tako načrtujejo pri Kmetijskem, kombinatu Slovenska Bistrica, ki vključuje največje obdelovalne površine v občini, posejati 620 ha površin obdelovalne zemlje. Največ, in to 250 ha bodo poseisli s koruzo, 240 ha s pšenico, okoli sto hektarjev pa bodo posejali s sladkorno peso in 30 ha z oljno repico. V poslovni enoti Pragersko TOZD Dravsko polje Kidričevo, bodo posejali blizu 78 ha pšenice, 138 ha koruze, 36 ha sladkorne pese in okoli 20 ha hmelja. V zasebnem sektorju pa bodo za tržno proizvodnjo posejali 200 ha pšenice in 60 ha sladkorne pese. V prizadevanjih po pridobivanju novih kmetijsko obdelovalnih površin načrtujejo pri Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica zaključiti z akcijo odkupa 250 ha zemljišč, za katera so bila finančna sredstva zagotovljena že v letu 1980. V zasebnem sektorju pa bo Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica nadaljevala odkup in melioracije na novih 130 ha zemljišč. Viktor Horvat Ogledale smo si Tovarno sladkorja v Ormožu že spomladi smo bile kmečke žene KS Ivanjkovci povabljene od direktorja Sladkorne v Ormožu, tov. Stefančiča, da si v čim večjem številu ogledamo našo prvo in edino slovensko tovarno sladkorja. Z ogledom smo odlašale, ker smo želele videti tovarno v času predelave sladkorne pese v sladkor. Enako smo se odločile, da gremo v Ormož v soboto, 7. novembra. Dobile smo obvestilo, da nam je ogled dovoljen in naj pridemo v tovarno ob 9. uri in 30 minut. Točno ob določenem času nas je na dvorišču tega ogromnega objekta sprejel tov. direktor in nam prijazno razložil nekatere važne podatke in odgovarjal na naša vprašanja. Tako smo zvedele, da so dosegli letos že 65 "Vo kapacitete, kar je raz-, veseljivo, saj je normalno, da se doseže kapaciteta še-i le po petih letih. Letos je bilo predelane pese enkrat več kot lani. V velikanskem, 30 m visokem in toliko širokem silosu je zdaj 12. m visoko sladkorja. Letošnja proizvodnja bo krila 1 /4 slovenske potrošnje. Ob tem orjaškem silosu stojita še dva nekoliko manjša, eden za melaso, eden pa za mazut. Pralno vodo čroaio iz Drave. Redno zaposlenih je 310 delavcev, sezoncev pa od 80 do 100. Strokovnjaki, razen treh, so vsi domačini — iz ormoške in ptujske občine. Delajo v treh izmenah, imajo ruski turnus. Povprečni mesečni zaslužek znaša 10.000 din, najnižja plača znaša 7.000 din mesečno. Poleg tega dobe 2 popolni malici in po želji topel ali hladen napitek. Poskrbljeno je tudi, da pripelje avtobus delavce prav do tovarne. V tovarni dela tudi, non- stop 24 ur zdravstvena ambulanta. Tovarna je doslej stala nekaj več kot 3 milijarde dinarjev. Ker so direktorja že želeli drugi (dnevno imajo 12 do 16 ekskurzij, samo iz Prekmurja si je obrat Ogledalo 1.200 dijakov), nas je zaupal varnostnemu inženirju tov. Janezu Fegušu, ki nas je seznanil z vsem, kar nas je zanimalo. Mrzel sever je pihal in nosil redke snežinke in pa vonj po karameliziranem sladkorju. Videle smo, kako perejo peso, kako jemljejo vzorce, ki jih takoj pošljejo na analizo v laboratorij, peso pa skladiščijo kar na prostem. Predvidevajo, da bo do 10. decembra vsa pesa predelana. Dnevno predelajo 3.600 ton pese kar da 360 ton sladkorja. Tovarna mora obratovati neprenehoma, da se sladkor v ceveh ne strdi. Če se enkrat tovarna ustavi, je potrebno 5 dni, da se ponovno vse ogreje. Ogledale smo si skladiščenje pesnih rezancev. Vse je avtomatizirano. To je velikanski prostor. Stisnjene rezance, pakirane v vrečah, prodajajo po Din 7.- za kg. Pol suhe rezance po 30 par, čisto sveži pa so na voljo zastonj. Nato smo si ogledale, kako potuje po tekočem traku snežnobela narezana pesa v ogromnem stroje, nekake kotle za predelavo v melaso iz katere se končno izkristalizira sladkor in potuje v pakir- nico. Šle smo mimo 20 m dolgega komandnega prostora, kjer stalno bdi nad pravilnim delovanjem vseh naprav 5 tehnologov. Kot bi gledale zvezdnato nebo, toliko lučk je žarelo na teh programnih stenah. Naš ogled smo končale. Vseh podrobnosti si nismo mogle ogledati, ker nas je bilo preveč. Smo pa vesele, da smo imele možnost se seznaniti z ,,usodo" naše pese, za katero vse leto skrbimo, da bodo vsi agrotehnični ukrepi pravočasno izvedeni, da bo posevek zdrav, primerno razredčen in brez plevela ter tako omogočen dober hektarski donos. Hvaležne smo se poslovile od našega požrt- vovalnega vodiča v srcu pa nam je ostal občutek zadovoljstva, da smo tudi me s svojim pridelovanjem soudeležene pri uspehu tega velikanskega obrata, kateremu želimo najlepši razcvit. Ena Meškova. Tudi pionirji sodelujemo Vsi pionirji v Lovrencu si želimo novo šolo. Zdaj imamo še staro. Pri gradnji nove šole bomo pomagali tudi pio- nirji. Sedaj se še pripravljamo na referendum. Pisali bomo pLikatj,-, vabili občane na sestanke in volitve za samoprispevek. Tako bomo pionirji prispevali majhen delček pri referendumu, saj dobro vemo, da brez samoprispev- ka ne moremo dobiti nove šole in dokončati srednješolskega centra, v katerega se bomo lahko tudi mi pionirji vključili. Marjetka Smolinger, 4. razred OS Lovrenc na Dravskem polju V PTUJSKIH TOPLICAH MED PRAZNIKI Teden gobjih specialitet v Ptujskih toplicah so včeraj pričeli s ponudbo godbjih jedi v okviru tedna gobjih specialitet. Za vse ljubitelje gob, jih bodo pripravljali na različne nači- ne. Jedilnik med drugim ponuja: gobovo juho, ocvrte šampinjone, gobjo pito, zrezek z gobami, gobjo ploščo in podobno. Ob tem velja povedati, da so v Ptujskih toplicah že večkrat pripravili podobne jedi in vsakokrat je bil velik odziv. Za praznike bodo brez odmora odprti tudi bazeni in sicer od 7. ure do 19. ure. Bazeni bodo odprti tudi v ponedeljek, zato pa bodo za obiskovalce zaprti nas- lednji ponedeljek, 7. decembra. Tudi za bližnje Silvestrovanje se v toplicah pospe- šeno pripravljajo. Letos ga bodo organizirali v na- rodnem domu, igral pa bo ansambel Toneta Kmetca. Vstopnice bodo po 700 dinarjev. MG OBVESTILO Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje, kot za kmetijstvo pristojni upravni organ obvešča vse kmetovalce, da je komisija za licenciranje plemenjakov, ki plemenijo v naravnem pripustu priznala za plemenilno sezono 1981 — 1982 plemenske bike in merjasce, ki se nahajajo pri naslednjih rejcih; A. Rejci plemenskih bikov za naravni pripust v krajih kjer ni umetnega osemenjevanja 1. KORŽE Franc, Stoparce 76 2. POTOČNIK Jože, Nadole 3 3. KOPŠE Angela, Zetale 10 4. PLAJNŠEK Anton, Kočice 52 5. ARNEJCiC Ivan, Cirkulane 43 6. KOLAR Stanko, Žetale 80 7. KOSTANJEVEC Janez, Gibina 26 B. Rejci plemenskih merjascev: — območje Sloven- skih goric 1. KUKOVEC Anton, Krčevina Ptuj 77 2. FRIC Otilija, Gomilce 1 3. MOHORiC Terezija, Gomila 1 4. ZELENIK Janez, Levajnci 10 5. ZaMPA Janez, Levajnci 97 6. KRAMBERGER Neža, Ločič 7 7. ŠAMPERL Rudolf, Crmlja 15 8. POZEGAR Franc, Bišečki vrh 30 9. MURŠEC Martin, Biš 58 10. LOVRENČlC Stanko, Drbetinci 23 11. DOLINAR Frančiška, Vitomarci 29 12. KRAJNC Konrad, Drstelja 7 13. KUMER Ludvik, Desternik 33 14. MATJAŠIC Frančiška, Grlinci 20 15. HAUPTMAN Alojzija, Desternik 23 16. MLINARIC Liza, Polenci 36 17. JANŽEKOVlC Marija, Prerad 40 18. GLASER Simon, Dragovič 7 19. KOS Alojz, Trnovska vas 12 20. MOHORiC Marija, Gabernik 10 21. HRGA Alojz, Gabernik 17 22. HOJNIK Jože, Hlaponci 15 — območje Ptujskega polja 1. KOLENKO Ciril, Nova vas Ptuj 102 2. ZELENIK Ignac, Spuhlja 9 3. KOSTANJEVEC Marjeta, Muretinci 24 4. TOMAZiC Janez, Muretinci 25 5. REBERC Marija, Zamušani 50 6. PIGNAR Pavla, Zamušani 16 7. BEZJAK Viktor, Zamušani 8. BEDRAC Anton, Zamušani 39 9. MEZNARlC Janez, Stojnci št. 66 10. FOŠTNARlC Martin, Stojnci 151 11. STRELEC Janez, Prvenci 21 12. PRELOG Lizika, Sobetinci 15 13. KOLARlC Marija, Bukovci 77 14. KEKEC Franc,Nova vas M. 42 15. RANFL Peter, Borovci 9/a 16. PEKLAR Mara, Borovci 32/a 17. HORVAT Leopold, Borovci 2b 18. RANFL Janko, Borovci 20 19. HORVAT Franc, Zagorci 15 20. CUŠ Stanko, Mezgovci 41 21. CIGULA Mirko, Dornava 97 22. PETEK Stanko, Dornava 39 23. RAKUŠA Janez, Moškajnci 25 24. VALENKO ALOJZ, Moškajnci Ic 25. FRAS Marija, Moškajnci 9 26. KELENC Franc, Formin 30 27. PROŠENJAK Marija, Sp. Velovlak 22 28. POLANEC Angela, Sp. Velovlak 25 29. KRAJNC Milan, Gajevci 33 30. STRELEC Jožef, Placarovci 42/a 31. ZAMUDA Roza, Placarovci 14 — območje Dravskega polja 1. PAUKO Franc, Gerečja vas l/a 2. TOMANlC Franc, Gerečja vas 1/c 3. DREVENŠEK Justa, Gerečja vas 3 4. VOGRINEC Genovefa, Zg. Hajdina 66 5. GOJKOŠEK Ignac, Draženci 65 6. PLETERŠEK Martin, Njiverce 26 7. PLETERŠEK Anton, Mihovce 49 8. HAZIMALI Angela, Mihovce 28 9. PAL Franc, Barislavci 13 10. FRIDL Silva, Zg.Hajdina 77 11. PESEK Ivan, Slovenja vas 3 12. BURJAN FiUp, Hajdoše 1 13. BERANIC Maks, Lovrenc 46 14. GOJKOVlC Zinka, Starošince 32 15. HERGAN Štefan, Sp. Jablane 15 16. ZAJC Anton, Apače 38 17. CELAN Slavko, Cirkovce 24 18. HAZIMALI Angela, Mihovce 28 19. ZAFOŠNIK Stanko, Zupečja vas 53 20. KOLAR Ivan, Šikole 41 21. GOJKOŠEK Anica, Lancova vas 63 — območje Haloze 1. LUBAJ Ljudmila, Zg. Sveča 17 2. SAJKO Bogovr, Slape 19 3. KRALJ Anton, Grdina 18 4. JAZBEC Stanko, Žetale 14 5. PURG Julijana, Jurovci 8 6. SVENŠEK Dominik, Zakl 30 7. SKLEDAR Rozaliia, Cermožiše 68 8. KODRIC Franc, Cermožiše 30 9. PAJNKIHER Franc, Bolečka vas 30 10. PETER Janez, Pobrežje 76 11. VlDOVlC Marija, Repišče l/a 12. ROGINA Janez, Pobrežje 2 13. VIDOViC Janez, Dravci 5 14. LEVANlC Mihael, Hrastovec 30 15. GOLOB Anica, Kupčinji vrh 2 S tem seznanjamo vse rejce plemenic o kraju plemenilnih mest na območju občine Ptuj, sočasno pa opozarjamo rejce, da je oplojevanje krav, telic ter svinj po drugih plemenjakih prepovedano in kaznivo pa tudi negospodarno. ,| 8 - iz naSih krajevnih skupnosti 26. november 1981 — TEDNIK Danes še v kabinetih OŠ Markovci, jutri v učilnicah in delavnicah CSUl v Ptuju Tudi jaz želim, da bi vsi glasovali »ZA«, saj vem. da bomo tudi mi prišli nekoč tja, v CSUl Ptuj. Rezka Bezjak. 8/a Danes se še učimo v učilnicah nove šole, zgrajene s samoprispev- kom, kije bil izglasovan na referendumu 21. novembra 1976. Hedvika Kostanjevec, 8/a Če bo ta referendum uspel, bodo zgradili delavnice in telovadnice pri CSUl. _ Lidija Bela. 8/a Zato vsi glasujte za gradnjo novih delavnic, saj jih bodo uporab- ljale tudi generacije za nami! Matilda Lovrenko, 8/a Kmalu bomo končali osnovno šolo in nadaljevali šolanje v CSUl. Naši starši pa se bodo 6. decembra odločali za samoprispevek. Ce referen- dum ne bo uspel, bodo učenci prikrajšani za temeljito praktično delo. Jožica Matjašič. 8/a Sedaj smo v osnovni šoli bratov Strafela Markovci in ker se bliža naša odločitev, se bomo nekateri odločili tudi za CSUl. HoteU bi, da bi vsi glasovali ZA gradnjo delavnic in telovadnic. Dragica Lah, 8/a Veliko potije, ki se bodo usmerile v CSUl. Vendar tam ni delav- nic, kjer bi se učenci učili, kar paje najbolj potrebno. Zato glasujemo »ZAc! Greta Ivanuš. 8/a Želim, da bi vsi glasovali »ZA« Anica Vrbančič, 8/a Danes smo še v kabinetih osnovne šole. kjer nam je lepo, vendar, kaj bo drugo leto, ko bomo šli v CSUl, kjer ni delavnic in ne telovad- nic? Irena Črešnik, 8/a Referendum: ta be.seda pomeni našo bodočnost, naš uspeh v glasovanju in nadaljnji razvoj v lepše življenje! Franc Kekec, 8/a Tudi v CSUl bomo rabili primerne prostore in delavnice, v katerih bomo delili in se učili. ___ Nada Cestar, 8/a | Staršem bom povedala o tem in jih spodbudila, da bodo glasovali »ZA«! Dragica Veršič. 8/a Želim, da bi vsi ljudje iz moje vasi gla.sovali »ZA«. Janko Janžekovič, 8/a Vsi glasujte za samoprispevek, da bodo lahko vaši otroci nadalje- vali .šolanje v Ptuju! Darinka Cvilak, 8/b Vsi dobro vemo. da bomo mnogi nadaljevali šolanje v CSUl. Da bi imeli boljše pogoje, moramo biti vsi za ta samoprispevek. Danica Smigoc, 8/b Tako, kot so nam drugi pomagali pri gradnji nove šole, bi tudi mi morali drugim. ___ Miran Brec, 8/b Pomagali so nam prebivalci cele ptujske občine. Toda sedaj smo dolžni to vrnili, da bi lanko gradili delavnice v CSUl. ___ Franc Janžekovič, 8/b Pri nas doma smo vsi ZA samoprispevek. Janko Bezjak. 8/b Želimo, da v.si glasujejo »ZA«, saj je usmerjeno izobraževanje naša bodočnost. . ___ Nada Šimenko, 8/b V staro šolo sem hodila štiri leta. Njene stene so bile spokane, stropi podprti s tramovi. Ko smo nekega dne zvedeli, da bocu) začeli graditi novo šolo. .smo bili zelo veseli. ___ Slavica Cvilak. 7/c 6. decembra bomo glasovali za gradnjo delavnic in telovadnic v CSUl. Želim, da bi referendum uspel; mogoče bom tudi jaz hodila na to šolo. ___ Brigita Kostanjevec. 7/c Ali jo poznate? Pravijo ji lepotica »domuje« v Markovcih. Njen rojstni cfan je 21. november 1976, spoznali pa smo jo 11. 8. 1979. Seveda to je naša nova šola! ___ Miran Bezjak, 7/c V zvezi s staro šolo se najbolj spominjam tega, kako nas je v njej zeblo. ___ Jelka Koren, 7/c Potrudil se bom, da bom čimveč ljudi nagovoril, naj glasujejo za samoprispevek, kot so pred petimi leti. Iz dosedanjega samoprispevka smo dobili tudi v Markovcih novo osnovno šolo. Alojz Forstnarič, 7/c Občani, glasujte tudi tokrat »ZA«, saj boste s tem prispevali za mlade generacije, da se bodo bolje izobraževale. Bojan Peklar, 7/c KOMUNALA, GRADBENIŠTVO iN PROMET PTUJ n. sol. o. PTUJ, Žnidaričevo nabrežje 3 TOZD Avtopark TOZD Nizke gradnje in hidrograd- nje TOZD Komunalni servisi in vrtnar- stvo TOZD Vodovod in kanalizacija Delovna skupnost skupnih služb delovnim ljudem in obča- nom čestitamo ob praz niku republike - 29. no vembru! Mostovi zbliževanja Prva svečanost Je bila v Doleni, kjer je nastopila tudi folklorna skupina Rožmarin haloških dolin Tudi v Tržcu so veseli novega mostu, ki jim je prinesel tudi nove metre asfalta Tik pred pričetkom slovesnosti v Stogovcih foto: JB Preteklo soboto so bile v Doleni, Tržcu in v Stogovcih, v krajih ob Dravinji, priložnostne slovesnosti ob otvoritvi novih mostov. Pripravil^ jih je lokalna skupnost za ceste občine Ptuj v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Videm, Dolena, Ptujska gora in Majšperk. Z otvoritvijo mostov pa so v teh krajih tudi svečano proslavili praznik republike — 29. november. V minulih letih smo v ptujski občini za različna dela v infrastrukturi porabili znatna sredstva. Lahko pa trdimo, da so bila porabljena v ekonomsko bogatejših krajih, manj razviti predeli pa še vedno nimajo vode. asfalta. Po.spešena modernizacija cestnega omrežja, ki smo jo v občini pričeli pred leti. je res prinesla čez 300 km asfaltiranih cest, ni pa prinesla skladnejšega razvoja. Neobnt>vljeni so ostali mostovi, ki so bili skoraj povsod v kritičnem stanju. Te skrajnosti je bilo treba odpraviti, konkretizacijo so dobile v samoupravnih sporazumih o temeljih planov. Odločitve iz preteklosti so nas naučile, da se je potrebno problemov sočasno lotevali in jih-reševati v okviru danih možnosti. Z gradnjo treh mostov je povezanih tudi dva tisoč metrov asfalta, Tržeč—Podlehnik je pridobil 1300 m asfalta in Slogovci pa 700 m. Vse tri mostove je gradila organizacija Viadukt iz Zagreba, kije pogodbena dela zaključila v rekordnem času in sicer 10 dni pred rokom. Posebej je treba poudariti, da se predračunska vrednost ne razlikuje od končne vrednosti objektov, ki znaša 19 milijonov 200 tisoč dinarjev. Otvoritve mostov so bile svečane. Udeležilo se jih je veliko število krajanov, predstavnikov občinskega družbeno-političnega življenja in gostov. Svoj delež so pridali tudi mladi, ki so se predstavili s skrbno pripravljenimi kulturnimi programi. M. G. VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD PTUJ Neplačana oskrbnina Ptujski VVZje v tem mesecu poslal staršem 950opominov za plačilo oskrbnine. V vrlec je vključenih 1250 otrok, zalo je število opominov toliko boli oresenetliivo. Očitno ie, da se nraksa neplačevanja stanarin prenaša tudi na oskrbnine za varstvo otrok. Med dolžniki je sicer precej takih, ki bodo morali odšteti denar za oskrbnino za dva, tri ali celo vec mesecev. V večini primerov gre za dobro situirane družine, ki nimajo denarnih težav. Zakaj torej ne plačajo oskrbnine? Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec predvideva izključitev otroka, če .starši ne ooravnaio o.skrbnine za tri mesece zaoored. Pa v vrtcu do tem ukrepu še niso posegli — zaenkrat. Najbrž so starši prav zaradi tega brez skrbi, denar pustijo na hranilni vlogi, da se stekajo obresti ali pa ga potrošijo za kakšno bolj »nujno« zadevo. Pa vendar je vsak od staršev vedel, da bo moral, potem ko je bil njegov otrok spreiet v organizirano družbeno vzgojo in varstvo, vsak mesec odšteti o.skrDnino. In če vrtec vendarle pcseze po omenjenem ukrepu? Bodo starši poiskali privatno varstvo, ali pa otroka zakjepali v stanovanje, ko bodo v službi? Niajbrž bo med starši tudi nekaj takih, saj je znano, da vse preveč radi »varčujemo« na račun otroka, namesto da"bi se odpovedali Kateri od svojih drobnih razvad. Naj tokrat ne bo tako! Prav je. da starši poravnajo svoje dolgove, saj je VVZ Ptuj odvisen tudi od sredstev, kijih prispevajo starši v obliki osKrbnine. N. Dobljekar OŠ PODLEHNIK Bratsko sodelovanje Kot že deset let nazaj, so se tudi letošnjo jesen srečali učiteljski kolektivi osnovnih šol Martin Korez iz Podlehnika in Ivan Murkovič iz Vinice. Jesensko srečanje v Vinici je potekalo v znamenju prijateljskega tekmovanja v kegljanju, kjer so domačini premagali goste, potem pa so se na tovariškem srečanju dotaklynih vprašanj s svojega delovnega področja. Dogovorili so se tudi za spomladansko srečanje, ki bo v Podlehniku. Tradicionalna srečanja pobratenih šol iz vseh republik in pokrajin pa ne potekajo zgolj med učitelji, tudi učenci lesno sodelujejo. Posebej še učenci omenjenih šol, ki skozi .šolsko leto izmenjujejo pisne in likovne i/dcike. pripravljajo skupne razstave m ob raznih priložnostih tudi kulturne nastope. Ob koncu hrejšnjega tedna pa .so osnovno šolo v Podlehniku ob- iskali tudi učenci OŠ Vojo Lakčevič iz Džakovice v avtonomni pokrajini Kosovo. Skupaj z učenci in učitelji osnovnih in srednjih šol iz Džakovice so se udeležili nekajdnevnega obiska v Sloveniji — v nekaterih večjih krajih so pripravili folklorne nastope. Na poli v Kumrovec so se ustavili v Ptuju in si ,ogledali Center srednjega usmerjenega izobraževanja. Izredno so bili navdušeni nad lepo urejeno .šolo in sodobnimi učnimi pripomočki. V soboto pa so si ogledali še podlehniško osnovno šolo in skupaj z učitelji obujali spomine na dosedanja srečanja pobratenih šol. N. Dobljekar Vtorek 17.novembra 1981 so dijaki in profe- sorji na gospodarsko upravni .šoli praznovali dan šole. Ob 7.30 seje pričel kulturni program, nakar so sc dijaki odpravili na ogled ptujskih znamenitosti. Tričlanske delegacije iz posa- meznih razrednih skupnosti, so se odpravili na domačijo Jožeta Lacka, kjer so si mladi ogle- dali .sobo. kije spremenjena v majhen muzej. Druga skupina učencev, bilo jih je okrog 800, pa seje odpravila pod vodstvom četrtih letni- kov in profesorjev na ptujski .grad. Predvsem .so si ogledali oddelek NOB, kjer so slike mnogih ptujskih borcev, aktivisto in sodelavcev NOB ter številni dokumenti. Jože Lacko je bil eden od največjih ptujskih aktivistov, borec za pravico in enakopravnost delavskega razreda. Prav zato se imenuje Gospodarsko upravna šola po njem. ker želi- mo, da ne bi bilo njegovo ime nikoli pozab Ijeno. Vsako leto za dan šole obudimo spomin na njegovo delo, na njegov ponos, ko je stal zasramovan pred podivjanimi nacisti. Upamo lahko, da mlade generacije ne bodo pozabile na aktiviste, ki so jim skovali lepši in boljši jutri. Čuvati je potrebno spominska ob- eležja, negovati tradicijo in biti ponosni na pridobitve NOB. J. H. Z jesenjo in prvimi meseci, ki prinašajo snežne padavine, začenjajo tudi aktivnosti v zimski službi. Z odlokom o zimski službi, ki ga je SO Ptuj sprejela v letu 1979, smo tudi opredelili njene naloge. Po odloku je samoupravna komunalna skupnost zadolžena za izvajanje zimske službe na nekategoriziranih cestah na območju mesta Ptuj v naseljih Kidričevo in Majšperk ter na nekaterih cestah na območjih drugih krajevnih skupnosti po planu, ki je sestavni del programa in vzdr- ževanja objektov in naprav skupne rabe. Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj je odgovorna za izvajanje zimske službe na lokalnih cestah; uporabniki pa so odgovorni za izvajanje zimske službe na pločnikih, zgradbah in zemljiščih, s katerimi upravljajo. Vsako leto ob tem času ugotavljamo pripravljenost ali nepripravljenost na zimsko službo. Kako je v ptujski občini? Tone Purg, vodja strokovne službe pri SKS Ptuj odgovarja: ,,Priprave na zimsko službo tečejo normalno. Podlaga za delo so izkušnje iz pretekle zime; izvajalec službe Komunalno podjetje Ptuj pa poudarja, da ima v zalogi potrebno količino soli. Trenutna zaloga je sicer 50 ton, vendar do konca meseca pričakujejo ostalo količino; izračinali so, da potrebujejo 300 ton soU. KoHčma potrebnega materiala je odvisna od zime, pogostosti sneženja in podobno, zato je vsako načrtovanje tudi relativno. Meja za aktivizacijo zimske službe je snežna odeja nad 5 cm. Izvajalec zimske službe pa ima za potrebe zimske službe že pripravljene tudi .stroje." Štab zimske službe se je v preteklem tednu že sestal in sprejel osnove delovanja v sezoni 80/82, še pred tem pa je ocenil delo štaba v sezoni 80/81. Vodja štaba Marjan Mesaric je povedal, da je bilo delo v glavnem zadovoljivo, da pa so bile tudi določene pomanjkljivosti, ki jih bo štab skušal odpraviti pri delu v sezoni 81/82. Slab zimske službe je bil imenovan že v mesecu oktobru, sestavlja ga šest članov. Delo službe je bilo v pretekli zimi izvajano skladno v možnih denarnih okvirih. Marjan Mesaric je pri tem poudaril: ,,Ce bi želeli izvajati zimsko službo skladno po določilih odloka, bi morali zagotoviti neprimerno več sredstev. Vemo pa, da več denarja ne moremo dobiti, zato smo dela morali izvajati v danih okvirih. Predlagali smo, v to so nas prisilile razmere, določene prioritete. Gre predvsem za mestne ulice in tudi lokalne ceste na območju občine Ptuj. Prioriteta pomeni, da te ceste začnemo plužiti takoj, ko prične snežiti. Ceste s prioriteto bi tako v mestu posipavali s čisto soljo; pri lokalnih cestah (po katerih teko avtobusne linije) smo se dogovorili za prvo prioriteto; vse ostale ceste v okviru lokalne in komunalne skupnosti pa bi uvrstili v drugo prioriteto. To pomeni, da bi jih čistili nekaj pozneje. Odlok o zimski službi predvideva čiščenje snega že od prvih petih centimetrov. Slab pa je bil mnenja, da je to nemogoče. Takšno delo bi terjalo znatno več sredstev. To nas je tudi vodilo k predlaganim spremembah odloka o zimski službi in tudi k predlogu, da bi. zimska služba delovala v mesecu decembra, januarju in februarju. Pri tem bi služba pričela s pluženjem na cestah prve prioritete pri 10 cm snežne odeje, na drugi prioriteti pa pri 20 cm. Stab za zimsko službo deluje v okviru delovne organizacije komunalnega podjetja Ptuj že več let in se sestaja ob vsaki akciji. Stab meni tudi, da bi naj bile dežurne službe samo pri fizični delovni sili, medtem ko bi šoferji bili v pripravljenosti na domu. Lahko trdimo, da je pri naših delavcih čut odgovornosti in da so vsa leta v,estno opravljali zaupane naloge, čeprav niso bih tako nagrajeni, kot bi to zaslužili. Zimska služba je opremljena tako, da lahko zadovolji visokemu Standardu na cestah, vendar denarja ni, zato delamo le po naročilu lokalne skupnosti. Imamo 11 snežnih motornih plugov in 3 epoke (stroj za posipavanje peska in soli), kar zadostuje za potrebe naših lokalnih cest." Štab zimske službe želi, da bi za svoje delo našel ustrezno podporo tako pri uporabnikih kot pri organih prometne varnosti. Pa tudi, da ne bo nepotrebnih klicev na sedež zimske službe. V prejšnji zimi je namreč neka tovariSica iz Mariborske ceste telefonirala, da ne more z nizkimi čevlji v službo, ker zimska služba ni opravila svoje naloge . . . Tej in drugim bi bilo potrebno razložiti, kje so naloge zimske službe in da si stranske poti oziroma poti od svojih hiš do glavne ceste, morajo očistiti sami. Prav pa bi bilo, da se v zimskem času primerno opremimo, pač glede na stanje na cestišču. MG TEDNIK ~ "ovember 1981 IZ DELA DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ - 9 LD Ptuj uspešna tudi na področju SLO Lovska družina Ptuj je ena izmed redkih LD v Zvezi LD Ptuj, ki si na svojih lastnih njivah pridela tolikšne količine koruze in pšenice, da zadostujejo za zimsko krmljenje divjadi. V svojem lovišču v Turniškem ribniku pa uspešno že več let goji race mlakarice. S svojo gojitvijo in varstvom divjadi v na- ravnem okolju prispeva svoj delež k stabilizacijskim prizadevanjem. Nameni tudi določeno količino za odstrel divjadi po inozemskih lovcih, ki plačajo divjad v konvertibilni valuti, kar je pomembno za ptujsko gospodarstvo. LD usposablja svoje člane tudi na področju SLO in družbeno samozaščito. Na podlagi varnostnega načrta in ostalih samoupravnih aktov ter zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadev je v okviru NZ opravila sklic lovcev in izvedla praktično vajo na območju svojega lovišča po programu; zavarovanje divjadi in ostalih lovskih objektov in drugih pomembnih objektov v lovišču. Komisija za SLO in DSZ v lovski družini je s to vajo preizkusila znanje članstva v praksi. Vaja je popolnoma uspela, ker so io vsi sodelujoči, vzeli resno in odgovorno. Lovci, ki so oboroženi s sodobnim lovskim orožjem, so pomemben člen v verigi SLO in družbene samozaščite. Delovanje LD Ptuj naj bo za vzgled ostalim LD v Zvezi lovskih družin Ptuj. J. N. USPEL IZLET PTUJSKIH OBRTNIKOV Obrtno združenje Ptuj je sredi novembra skupaj z osnovno or- ganizacijo delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj. organiziralo dvodnevni izlet v SR Srbijo. Za izlet je bilo med obrtniki in njihovimi delavci ve- liko zanimanje, tako da bodo morali i/let ponoviti. Udeležilo se Spominski park v Kragujevcu foto: Kosi gaje okrog 150 delavcev oziroma obrtnikov. Prvi večji postanek so imeli v Beogradu, kjer so bili gostje to- varne Ikarus. Predstavniki te to- varne so jih prisrčno sprejeli, se- znanili pa so se s celotnim proce- som proizvodnje. Največje doži- vetje za vse udeležence izleta je bil obisk hiše cvetja in muzeja 25. maj. Med bivanjem v Beogradu so si ogledali tudi center Sava in stari del Beograda. Potem pa .so se za krajši čas ustavili v Kragujevcu, kjer so si ogedali spominski park. Obisk v Srbiji so nadaljevali z ogledom Topole- Oplenca. brat- ske občine Aradnjelovac; ob vr- nitvi pa so obiskali še Avalo. MG ALKOHOLIZEM ZRCALO NAŠEGA ČASA DR. MARIJAN PREGL (nadaljevanje in konec) V JUGOSLAVIJI IZGUBIMO MILIJON DELOVNIH UR NA LETO Alkoholizem je stranski produkt družbenih procesov. Ce v delovni skupini ni reda, dobre delovne discipHne, potem sodelavcu ne preostane drugega kot da ,,prezre" prekrške in motnje delavca, ki čezmerno pije. Kdo pa bi imel moralno moč zahtevati brezpogoj- ni delovni red in disciplino od sodelavca, s katerim je skupaj popival, naredil z njim požirek alkoholne pijače na delovnem me- stu, ima sam zadah po alkoholu ali pa celo vodja skupine čezmerno pije? Če ovrednotimo produktivnost z vidika delovne discipline, potem te ni, kjer je veliko alkoholikov: služba se zamuja, predčasno se odhaja iz dela, tu so kratki bolni- ški dopusti, cesti staleži, motnje v medosebnih odnosih, ni vztrajno- sti itd. V družbenem sektorju v Jugoslaviji izgubimo milijon delovnih ur na leto zaradi posred- nih ali neposrednih posledic alko- holizma. V poljedelstvu so verjet- no razmere podobne. Tako delov- na organizacija že sprejema alkoholike v delovno razmerje, njihovo kršitev delovnih odnosov pa ne morejo izvajati dosledno, pogostejša je invalidnost, družine delavcev vegetirajo itd. Alkoholik bo skušal sodelavce pripraviti do tega, da bodo z njim zvrnili koza- rec, včasih celo predpostavljeni pošiljajo mlade delavce po pijačo. Neredko se nadrejeni alkoholikov bojijo, saj so alkoholiki agresivni do vsakogar, ki jih opozarja na al)stinencc. Alkoholiki ptedstiiv|iio v delovni organizaciji močno subkulturo posebno, če predpo- stavljeni pred njim kloni. Ako gre za pritisk od zunaj, si navadno izberejo alkoholika ,,zadnjih po- staj", takega, ki ga tudi drugi alkoholiki zavržejo v svoji skupini, za grešnega kozla in ga ,,pošljejo na zdravljenje." Psihološke raziskave žena alkoholikov so dokazale, da neredko alkoholikova žena potre- buje alkoholika, saj si končno ne moremo predstavljati, da prenaša neka odrasla ženska 10, 15, 20 in več let možev alkoholizem; gre za svojstveno vlogo obeh zakoncev, ko na poseben način vzdržujeta ravnovesje in sta drug drugemu nujno potrebna. Navadno se to razmerje prekine šele, če je alkoholik izgubil službo, postal prehudo agresiven ali pa mora v zapor. Važno je vedeti, da oba zakonca v tem ravnovesju, ko se prepirata, pobotata, enkrat vinjen alkoholik razgraja, žena tarna in joče, drugič jih alkoholik ,,poslu- ša" in obljublja poboljSanje ipd., enkrat grozi eden z razvezo, drugič drugi, ne ukreneta ničesar konkretnega, da bi ta odnos spremenila. Vprašajmo se, če ni mogoče tako soodvisnost med alkoholiki in sodelavci v delovni organizaciji. ALkoliolik se skuša v treznosti izog- niti soočenju z realnostjo, z okoli- co se sooča preko alkohola. Alko- hol mu pomaga, da pove, kaj mi- sli. Seveda vinjene osebe ne more- mo jemati resno, pravtako ne nje- govih izjav; gre torej za pohablje- no soočanje, ki je preveč enostav- no, enostransko, nerealno, cesto spremenjeno v obtožbo drugih. Istočasno je alkoholiku vsiljena vloga slabega in negativnega člana svoje okolice. Gre potem takem za potrebo okolice, da bo nekdo kritiziral tisto, kar sama ne upa izgovoriti, storil tisto kar sama ne upa izvršiti, istočasno pa je ta ,,nekdo" oseba, ki se ga okolica sramuje, in čigar dejanja so že vnaprej obsojena na zasmeh. Če- prav bodo sodelavci alkoholika zaradi njega ,,živčni", pa tega ,,grešnega kozla" potrebujejo. Da bi ta ,,grešni kozel" pričel zares abstinirati, l.i nrinit; začeti abstini- rati tudi okolica, ki pije ,,po pameti". Kako pa se naj okolica vzdržuje kot ,,uspešna" in ,,pozitivna", če nima več ob sebi osebe, ki je ,,res pijanec", torej negativ. Naj bo soodvisnost med alkoho- likom in delovnim okoljem še tako zverižena, obstoja obojestranski interes, da se ta soodvisnost ne pre- kine. Pravila igre so tu: ,,Nekaj bi bilo treba storiti", pokaže se na najbolj propadlega (in najmanj vplivnega) alkoholika, pelje se ga na zdravljenje, alkoholik dobi ,,status bolnika", okolici pa se v svojem odnosu do popivanja in alkohola nasploh ni treba spreme- niti. Taka okolica bo seveda alkohoHka po ,,zdravljenju" ponovno usmerjala v alkoholizem in dala svojo oceno, češ, saj se ga zdravtiti ne ,,splača", in torej ni treba ničesar ukreniti. Kakšne bi pa izgledale proslave in sindikahii iz- leti, če bi opustili to igro? GOVORIMO ENO, DELAMO DRUGO Letaki in polemike o alkoholi- zmu torej ne zadostujejo, ampak bomo morali preHti več znoja, da bomo aktivno zajeli problem alko- holizma. Dokler se ne bomo želeli sami soočiti z določenimi pojavi, ne bomo mogli blažiti določenih pro- blemov; vsaj s takimi načeli in parolami ne, kot smo jih doslej vajeni: govorimo eno, delamo dru- go. Ce vemo za soodnose alkoho- Hka z okoljem, potem nima v teh sistemih kaj iskati zdravstveno var- stvo, kadrovska in socialna služba. Vsi ti dejavniki lahko le opozarjajo na neučinkovitost antialkoholnih programov v delovni organizaciji, usmerjajo alkoholike v zdravljenje in jih zdravijo. Zdravnik in socialni delavec v podjetju sta zato, da posamezniku pomagata, ne pa, da igrata vlogo sodnika, ki sodi posa- mezniku. Prepustiti sanacijski pro- gram tem službam, pomeni, da gre za licemerstvo in šibko zdravstve- no-socialno službo, ki se temu ne zna upreti; posamezniki iz teh dejavnosti postanejo nepriljublje- ni, aktivno se ničesar ne stori; so pa prav to sile, pri katerih bi moral al- koholik imeti pomoč. Ukrepati to- rej mora delovno okolje, ne pa raz- ne službe. Alkoholik bo pričel razmišljati o zdravljenju, ko gre za hude zdrav- stvene okvare, največkrat pa tedaj, ko žena in delovna organizacija energično ukrepajo. Ni pa tako neumnega alkoholika, da bi se šel zdravit dokler ima možnost naprej popivati. Nesmiselno je od alkoholika zah- tevati, naj ne pije ali ,,manj pije", saj temu zaradi odvisnosti ni kos. Lahko le prisilno abstinira par ted- nov ali mesecev. Alkoholika tudi ne moremo kaznovati, če je bil npr. v prostem času pijan. Lahko pa ga disciplinsko obravnavamo, če neupravičeno izostaja z dela (torej nobenih ,,kratkih" dopustov, enodnevnih staležev ipd.), ako nevestno izpolnjuje delovne dolžnosti, povzroča nered, je malo- maren glede varstva pri delu, pije med delovnim časom itd. itd. Smisel disciplinskega postopka je v tem, da se gre alkoholik zdravit in se s tem rehabilitira v svojem oko- lju. Disciplinski postopek mora biti kratek, pravilen, nesporen in soli- daren. Izkušnje so take, da se gre alkoholik zdravit le, če mu neposre- dno grozi odpust iz delovne orga- nizacije. Treba je takoj povdariti, da je delovna organizacija dolžna ponovno sprejeti rehabilitiranega alkoholika: če so ga lahko prej gle- dali pet in več let pijanega, ga bodo tem lažje sedaj treznega. SPREMINJATI TUDI JAVNO MNENJE 2e stari modrijani so trdili, da se zgolj z represivnimi metodami ne reši problemov. Poleg nabiranja znanja, izkušenj in zgodnje skrbi za odkrivanje alkoholikov moramo pristopiti k splošnemu napredku samoupravnih odnosov in druž- benega standarda. Kjer se delavci med seboj dobro razumejo, tam ne more priti do izraza alkoholično obnašanje: pitje med delom, obre- kovanje, brezbrižnost, izostajanje od dela in podobno. Verjetno je največja težava v spreminjanju javnega mnenja glede pitja alkoholnih pijač, saj še danes polovica ljudi verjame, da daje alkohol moč. Ce bomo pričeli živeti trezno, potem se bomo dogovorili, kako bomo presekali naš kom- formistični način življenja. Pri tak- šni ekonomski krizi kar pozab- ljamo koliko ,,valute" stane stekle- nica piva. Saj res! Kdaj smo pa zadnjič zjutraj telovadili, brali leposlovne knjige, naredili družin- ski izlet v naravo, se resno lotili poglobljenega znanja o svojem delu, zaprli kak večer TV in se po- govarjali? Imamo v delovni organizaciji »portne organizacije, dramski, pev- ski (ne pivski!) in šahovski krožek? ;^n, so mi tam vljudno pojasnili, da je stroj pokvarjen in da moram na kirurgični oddelek, ki ima tudi rčntgen. Spet je bil tu prijazen človek, ki se mi je ponudil, da mi bo pokazal kje to je, da ne bom preveč iskala. No, velika čakalnica se je naglo polnila. Oddali smo zdravstvene izkaznice in napotnice, potem pa čakali, da pridemo na vrsto. Po 2-umem čakanju zaslišim svoje ime in brž vstopim v ordinacijo. Tu me sprejme vljuden mladi uslužbenec in mi pomaga, da sem se lahko slekla. Nato pride službujoča zdravnica in me prijazno povpra.5a po mojih težavah. Zelo natančno me pretiplje in pošlje na rOntgen. Tudi tu me sprejme nasmejana, zelo spretna in urna strokovnjakinja. Pri zdravnici sem potem hitro opravila in ko sem zapuščala poslopje, slišim, da me nekdo pokliče, čudeč se, da sem že gotova in žc pribiti do mene starejši kmečki moški in mi reče, da že dolgo želi govoriti z menoj. Pojasnim mu, da imam zelo malo časa, vseeno mi na hitro razloži, da je prepotoval celo Evropo, marsikaj videl in doživel in da vedno z zanimanjem prebere vse, kar kje napišem. Potem je dodal: ,, Veste, jaz se vam zahvaljujem za vse. Zdi se mi, da vam je marsikdo ostal dolžan zahvalo za storjeno dobroto." Oči so se mi ovlažile, stisnila sem mu raskavo dlan in se mu tudi jaz zahvalila za njegovo plemenito misel. Ko sem odhitela in bila takorekoč sama s seboj, sem premišljevala, kako čudno, da ti pride na pot popolnoma tuj, preprost človek, ki ti ničesar ne dolguje, pa se ti zahvali za tiste, ki so ti dolžniki ... Oglasila sem se še pri hčerki. Mož je odšel z otrokoma na sprehod, ona pa se je hitro napra- vila in me z avtom zapeljala domov. Tako sem se prepričala, da dobrota še le ni izginila s tega sve- ta in da je več plemenitosti kot bi človek pričako- val v tej atomski mrzlici. O tem naj premislijo vsi tisti, ki so pozabili ali pa sploh vedeli niso, da le dober človek lahko postane tudi dober zdravnik. Tudi jaz se zahvaljujem vsem tistim, ki so za svoja dobrosrčna dejanja ostali brez zahvale in jim želim, da se ne bi nikoli utrudili delati dobro. Ema Meškova (v septembru 1981) Ali hotelu ^Petovio" Ptuj res ni potreben turistični dinar? V nedeljo, 8. novembra je bila gost hotela ,,Petovio" Ptuj avstrijska skupina, ki je štela 55 ljudi. Vodja potovanja je bil prav tako avstrijski državljan Karel Heider, ki je sicer naš sorodnik. Kako je bila skupina zadovoljna z uslugami v hotelu in s kakšnimi vtisi je zapustila Ptuj, bom sku.šal opisati. Rezervacijo za ogled vinske kleti in večerjo je naročil osebno vodja potovanja že 10. oktobra v hotelu pri tov. receptorki, v času med trinaj- sto in petnajsto uro. Dogovorila sta se, da bo obisk 8. novembra 1981 v večernem času, torej med sedemnajsto in devetnajsto uro. Ta sku- pina je namreč imela planiran obisk dan poprej v Selcah pri Crikvenici, naslednji dan pa vrnitev domov prek Zagreba in Ptuja v Gradec. Tov. receptorka si je zapisala vse potrebne podatke in naročila, da naj še pred prihodom v Ptuj pokliče iz Selc pri Crikvenici. Na koncu je do- dala, da bo najprej ogled vinske kleti in posku- šnja vina, šele nato pa večerja. In res 7. novem- bra so gostje prispeli v Selce pri Crikvenici, kjer so tudi prespali. Tam so imeli srečanje pihalnih godb. Bili so lepo sprejeti. Ogledali so si bližnjo okolico, pa tudi z zabavo so bili izredno za- dovoljni, saj se je le-ta zavlekla pozno v noč. Na gostinske usluge niso imeli pripomb. Skrat- ka prvi dan je bil čudovit, kako pa drugi? Po kosilu 8. novembra so se vračali domov prek Zagreba. Tik pred odhodom iz Selc je poklical Heider (vodja potovanja) hotel „Peto- vio" (okrog 13. ure) in najavil prihod. Receptor mu je dejal, da je vse v redu in da jih pričakuje- jo. Pot domov je bila zelo težavna, saj je bilo na določenih deUh ceste precej snega. Vsi so ne- strpno pričakovali kdaj bodo prišli v Ptuj, saj jim je naš sorodnik pripovedoval o vinski kleti, o poskušnji vina in o ljudeh, ki tu živijo, pa tudi o sorodnikih. Nekateri so si prej želeli ogledati Zagreb, vendar jih je naš sorodnik odvrnil, češ, da to ni mogoče, saj sem jaz rezerviral v Ptuju ogled kleti in poskušnjo vina, s katero bodo bolj za- dovoljni kot z bežnim ogledom Zagreba. Ob šestnajsti uri in petnajst minut sem šel sam in dva moja ožja sorodnika v hotel povprašat. kdaj je prihod najavljene skupine. Tov. recep- tor je dejal, da je Heider sporočil, da prispejo v Ptuj ob osemnajsti uri in trideset minut. Vendar nas je receptor presenetil z izgovorom, da ogled kleti verjetno ne bo možen, ker nihče ni organi- ziral vodiča. Mi smo ga opozorili, da je bil ogled kleti glavni motiv, da se ta skupina sploh zadrži v Ptuju, saj bi lahko večerjali tudi kje drugje. Naročili smo mu naj skuša vse potrebno ukreniti, da bo zagotovil ogled kleti. Obljubil je, da bo vse urejeno. Ob napovedanem času smo prišli v hotel pri- čakat naše sorodnike, ki so bili z najavljeno skupino. Javili smo se tov. receptorju in se pozanimali kako je uredil glede ogleda kleti. Toda glej razočaranje; tov. receptor je dejal, da ogled kleti ni možen, ker ni našel vodiča, pa tu- di direktorja hotela ne. Predlagali smo mu, da bomo skušali sami najti kletarja, on pa naj organizira večerjo prej, ki je bila sicer dogovor- jena ob pol osmih. Prav tisti hip prispe avtobus z najavljenimi potniki, ura je bila 18,35. In že je sledil prvi šok za našega sorodnika — vodiča. Gostje so čakali zunaj in on jim je obrazložil, da bo pač ogled kleti po večerji, ker ni na raz- r)olago kletarja. Nato sem se vrnil v recepcijo in takrat se je tov. receptor pogovarjal po telefonu z direktorjem hotela. Receptor mi je naročil, da smo lahko brez skrbi, ker bo ogled vinske kleti organiziral sam tov. direktor. Nato smo odšli domov, skupaj z nami pa tudi stric in teta, medtem ko sta vodič in njegova žena oz. naša sestrična ostala s skupino v hotelu. Ura je bila nekaj pred dvajseto, ko smo se vrnili v hotel. Gostje so pravkar končali večerjo. Natakarji so obračunavali večerjo in hkrati blokirali zahtevano vstopnino za ogled kleti in dodatno 10.— din za vodiča, ki ga je pripeljal tov. direktor. Potem so odšli pred vinsko klet skupaj z direktorjem hotela. Toda zopet novo razočaranje. Po 10 ali 15 minutah se vrne naš sorodnik in direktor ter pravita, da ni ključa in ne kletarja tov. Emeršiča. Direktor se je pozanimal v kavarni hotela, kje je kletar, toda natakarice so mu povedale, da je odšel domov. Torej kaj narediti sedaj? Ponovno smo predlagali, da gremo mi po njega, toda direktor je odvrnil, da zastonj vztrajamo, saj ne bo hotel iti nazaj. Tako ni preostalo nič drugega kot celotni skupmi vrniti denar. Gostje so se vrnili v hotel, kjer jim je nato natakar vračal denar. To izplačevanje ,,za ogled kleti" je trajalo vse do enaindvajsete ure. Takrat so gostje zapustili hotel z grenkim priokusom našega ,,ne- organiziranja aU nesposobnosti", še posebej pa je dobil,,klofuto" naš sorodnik — vodič, ki se je hotel pred svojimi prijatelji pokazati kot dober organizator, ki je že večkrat obiskal Ptuj. Tako se na koncu tega izleta oz. pisanja postavlja več vprašanj in sicer: — kako direktor ali vodja strežbe gre v petek oz. soboto domov brez, da preveri ali je vse urejeno za najavljene goste? — zakaj tov. receptorka ni odklonila obiska, če ima vodstvo težave z organizacijo ogleda? — kako je možno, da ima ključ samo tov. Emeršič, če ni pripravljen voditi gostov (niti za 430.— din na uro — toliko denarja je bilo takrat zbranega); — s kakšnimi uslugami oz. na kakšen način še torej ptujski hotel zadržuje svoje goste? — ali so gostinske usluge pogojene s časom, ki ga ne more odrejati gost, kljub temu, da dnevno, še posebej pa v poletnem času slišimo po televiziji, da se naš turizem mora podrediti željam turista; — ali hotelu ,,Petovio" Ptuj in ,,Slovenskim goricam" res ni potreben turistični dinar? Verjetno se postavlja še več vprašanj, vendar naj bo zaenkrat dovolj. Ta ,,zapisnik" z izleta naj služi za gradivo o razpravi z naslovom ,,kakovost in kvaliteta gostinskih uslug", nam pa v zadoščenje, da so to zadnji gostje, ki so odšH z ,,nikoli več nasvidenje". To malone dolgo, pa vendar boleče opisovanje slabosti terja javni odgovor, zakaj imamo takšen odnos do gostov, ki so nam v teh ekonomskih težavah še kako potrebni. Andrej Stumberger, Krempljeva 9, Ptuj ODGOVOR NA »ZAPISNIK Z IZLETA" Smatramo, da je tov. Stumberger iz osebnih razlogov namenoma napisal ,,zapisnik z izleta" zelo enostransko, ne da bi predhodno preveril dejansko stanje. V njem navaja precej neresnic, ki dejansko skrivijo vsa prizadevanja za pridobivanje gostov in seveda s tem tudi deviznega dinarja. Tov. Stumberger dobro ve, da so delavci hotela na čelu z direktorjem naredili vse, da bi omenjeni skupini ustregli z željo, da bi skupina odšla zadovoljna iz Ptuja. Pripominjam, da smo v tem letu gostili že 140 skupin 7.000 gostov, ki so ob pravem času naročili kakršnokoli storitev pri nas, vendar je to prvi primer, da nekdo tako enostransko ocenjuje naša prizadevanja. Da bo stvar osvetljena še s druge strani, bom dogodke nanizal kot so si sledili. Gospod Karel Heider je 10. oktobra osebno prišel na razgovor o možnosti organizacije za večerjo pnJ naročilu in vinsko pokuSnjo za 8. novembra, dogovor je bil, da gospoda Heider z kartico pravočasno potrdi prednaročilo, točno število skupine in dogovorjene storitve, zato si je tudi vzel naslov hotela. O vsem tem se je pogovarjal z vodjo recepcije Minko Grajžl. Ko je v petek 6- novembra tov. Grajžlova z direktorjem hotela preverjala potrditev rezervacije, je ugotovila, da le-te ni, o tem je seznanila tudi vse oddelke, kuhinjo in recepcijo, vendar storitev ni čisto odpovedala, ker je dopuščala možnost, da skupina vendar lahko pride. Dne 8. novembra okrog 16.30 je gospod Heider javil po telefonu (se pravi 2 uri prej), recepciji, da skupina pride, receptor je takoj javil v kuhinjo, za pokušnjo pa je poklical tov. direktorja in ga o tem obvestil. Tov. direktor je takoj reagiral in šd osebno po tov. Emeršiča, ki je zelo cenjen zaradi svoje prizadevnosti in kvalitete vodenja ogleda prav tako tudi strokovne pokušnje. Čeravno je bila nedelja okrog 18.30 je tov. Emeršič pristal z namenom, da gostom omogoči ogled kleti in vinsko pokuSnjo, kljub temu, da se je sam izpostavil disciplinskim ukrepom, ker je dogovor, da se' klet lahko obišče le do 18. ure (iz varnostnih razlogov). Ko sta skupaj z direktorjem hotela prišla v Ptuj so želeli, da bi si skupina pred večerjo ogledala klet, to je bilo ob 19. uri, vendar se skupina ni strinjala, tov. Emeršič jih je opozorU na pozno uro in dal časa do 19.45, da pridejo v klet, še enkrat je preveril, kje je skupina in ko je ugotovil, da še večerjajo, je odšel domov, o tem pa je obvestil recepcijo. Medtem so natakarji dejansko pokasirali denar za vstop in pokušnjo v kleti ob večerji v hotelu in ko so ugotovili, da ni možna pokušnja, so z opravičilom tudi denar vrnili. Dejansko, da konec ni bil v redu, vendar smatram, da je situacija le nekoliko drugačna kot jo opisuje tov. Stumberger. Na njegovo vprašanje ne bi želel odgovarjati, ker običajno je odgovor takšen, kot so vprašanja, ker pa vprašanja niso kaj prida, tudi odgovori ne bi bili. Iz ,,zapisnika" je razvidno, da je tov. Stumberger bolj iz osebnih razlogov tako enostransko zapisal ,,zapisnik", čeravno je vedel le del resnice. Mislim, da smo se v borbo za devize in stabilizacijo vključili zelo zavestno in aktivno, tako da očitek, katerega nam daje tov. Stumberger ni upravičen. Direktor TOZD: . . . Bojan Kocjan, oec. hot. ne dvomimo Tudi učenci in učitelji osnovne .šole Markovci smo se z mnogo iskrenega navdušenja vključili v priprave na referendum za šolski prostor. Mi sploh ne dvomimo, da glasovanje 6. decembra ne bo uspešno. Pričakujemo, da bo enako uspešno kot je bilo tisto pred petimi leti — na njegov izid smo čakali resnično vznemirjeni. Poleg drugih aktivnosti smo pisali tokrat tudi ankete in spise, izvlečke iz njih oz. spise pa vam pošiljamo za objavo v Tedniku. Sodelovali so učenci 7. in 8. razredov pri pouku sloven.ščine in v literarnem krožku. Karolina Pičerko Starši, pozor! 6. decembra se boste po štirih letih spci odločili o prihodnosti svojih ; otrok. I Velike so želje, tudi znanje je zadovoljivo, a kaj, ko ni prostorov, ki so \ zelo pomembni v našem šolanju. Želimo si lepo šolo, urejeno, sodobno, z ] vsemi učnimi pripomočki, da se bomo lahko temeljito pripravili za življenje, da bomo lahko, ko prerastemo šolske klopi, služili domovini in družbi in bomo res rekli, da je šola naš drugi dom. Veliko naših želja pa je prav v tem, da še kratek čas mladosti, ki nam ' je odmerjen, preživimo s starši, brati, sestrami, domačo hišo, z domačimi' polji, gozdovi, s starimi prijatelji. Prav gotovo je zelo težko že pri pet- i najstih letih zapustiti tovariše, dom, domače ulice, ljudi, ki jih vsak dan srečujemo in z njimi delimo srečo in zlo. Veliko lažje bi brodili skozi i začetniSke težave ob vpisu v srednjo šolo med poznanimi ljudmi, ki so ti' vselej in povsod pripravljeni nuditi pomoč, kot pa sami nekje med tujimi ^ ljudmi. To pa nam bo omogočeno le, če se bomo lahko izobraževali v: Ptuju na Centru srednjega usmerjenega izobraževanja. Starši! Zavedajte se starševskih nalog in obveznosti! Nudite nam čim \ več, da bo naše življenje čim plodnejše in lepše. \ Glasujte ZA boljši jutri svojih otrok! Benka Pulko. 8/a. OS Ivan Spolenjak, Ptuj Kaj mislijo učenci OŠ Franc Osojnik \ šel bom v kovinarsko šolo. Moj prijatelj Danilo pa bi rad bil ; pleskar. V poklicno šolo bo šel v Maribor. Skušam ga pregovoriti, da bi hodila skupaj, a ne popusti. Razen učencev hoče v kovinsko-metalur- \ ško stroko tudi Valerija. Vlado ; Verjetno se bom usmeril v računalništvo. Voziti pa se bom moral \ v Maribor, seveda z avtobusom. Moji lanski kolegi so se že navadili. \ Razumem, da v Ptuju ne morejo biti vse smeri. Starši več ne nasprotu- i jejo- ^ . \ Borisi Za razliko od Borisa se bom najverjetneje vpisala v družboslovno ; jezikovno smer. vendar ne bi kasneje študirala jezikov, politologije aH | pa poskušala postati kakšna besedna umetnica. Najbolj se zanimam za : poklic pravnika. Imam srečo daje družboslovna smer v Ptuju. Nekoli- ko pa razmišljam tudi o medicini in narovoslovno-matematični usme- ritvi. Kako težko seje dokončno odločiti. i Alenka ' Kot pred nekaterimi bloki in tudi pred CSUI je preveč asfalta. V . poletni vročini bi zelo ustrezale zelenice s košatimi platanami. ki bi ; gajale senco. : Sergej ^ SUROVINA MARIBOR POSLOVNA ENOTA V PTUJU Zadružni trg 2 tel. 062 771 266 VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM OB REPUBLIŠKEM PRAZNIKU - 29. NOVEMBRU ČESTITA IN ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE! 14 - NAŠI DOPISNIKI 26. november 1981 — TEDNIK MORA USPETI Vsi že govorimo o tem. Kamor- koli pogledaš, vidiš napise, risbe. Ce dobijo učenci za domačo nalo- go napisati mnenja staršev in sose- dov, ti najprej modro pomolčijo, nato pa kar nekoliko jezno vzklik- nejo: ,,Pa četudi sem proti, pla- čevati bom tako ali tako moral!" Sedaj pa menda že veste, za kaj gre. Za referendum, jasno, za eno najbolj aktualnih tem v naši obči- ni. Obiskujem 8. razred 0§ Ivan Spolenjak. Učenci te šole se sreču- jemo z velikimi težavami ob pomanjkanju prostora. Naj nave- dem nekaj primerov, ki pa so kljub temu, da se sliši zelo never- jetno in kar malo izmišljeno, samo da bi izgledala naša šola usmiljenja vredna, resnični. Vedno hladneje postaje v samih trenirkah ni ravno najbolj udobno. Pred uro telovadbe živciramo tovariša: ,,Tovariš, danes bomo v telovadnici!" Ko se končno zdre- njamo v telovadnico in nam parket kot orkester škriplje in cvili pod nogami, se kislo nasmehnem ob vprašanju, ki se mi pojavi: ,,ln to je telovadnica?" Majhen prostor z visokim stropom, malo orodja, ki nam ne more veliko koristiti saj naprimer si vzameš zalet, preskočiš kozo in se znajdeš tik pred steno. Vse vaje, za katere potrebujemo veliko več prostora, delamo v dveh skupinah, odbojke sploh ne more- mo igrati kot se spodobi, da ne re- čem, kolikokrat zamahneš po kom, ko skačemo s kolebnicami ali pa mu pošlješ pozdravček med re- bra, ko delamo razgibalne vaje. Vsak odmor se drenjamo po hodnikih in hitimo v razrede. Pa če bi jih imeli vsaj dovolj! Da ne govorimo o kuhinji in prostoru zraven nje, ki mu mi pra- vimo jedilnica. Služi lahko kvečje- mu za učence, ki imajo kosilo, vsi pa tako malicamo v razredih. Uh, in kako je to ,,prijetno". Torej, naša šola je z eno besedo povedano, premajhna. Želja nas vseh je, da bi se s pomočjo referenduma vsaj malo obrnilo na bolje. Mi, osmošolci, stojimo pred težko odločitvijo. Kam po osnovni šoli? Vehko učencev se je odločilo, da šolanje nadaljuje v CSUl. Čeprav je ta stavba novejša in moderno grajena, ima določene pomanjkljivosti. Nimajo telovad- nice, delavnic za praktični pouk in zaklonišč. Mnogi občani, ki nejevoljno pripomnijo, češ kaj pa mi bo koristilo, če CSUl dogradi- jo, saj moji otroci obiskujejo sred- nje šole v Mariboru ali Ljubljani, se niti ne zavedajo, kako potrebno je, da vse to izgradimo in da bodo CSUl obiskovali morda otroci nji- hovih otrok ali pa sosedov, prija- teljev. Razmer na OS Lovrenc sicer ne poznam, znano pa je, da je šola zelo stara in tako kot naša premaj- hna. Z denarjem, ki bi ga zbrali če bo referendum uspel, bi lahko zgradili tudi to. In že vas slišim: ,,Zdaj nam bo pa takšna osmošolska smrklja soli- la pamet z referendumom. Ali ona služi denar? Naj poskusi, pa bo vi- dela, kako bo potem pisarila o referendumu!" Poučevati ljudi niti najmanj no- čem. Samo dokazati in opozoriti želim, kot mnogi moji sošolci, da pisanje o referendumu niso prazne marnje, da je resnično potrebno, da uspe. Starši, občani, želite omogočiti svojim otrokom boljšo prihod- njost, pogoje za boljše učenje? Potem glasujte ZA! Videli boste, da se bodo kmalu pokazali rezul- tati, kmalu bodo vidni uspehi! Aleksandra, 8/b, 0§ Ivan Spolenjak Tehnična delavnica Jožek Vogrin, 6. b, OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava OH, TELOVADBA Ura gospodinjstva se bo kmalu končala, pogledam na uro: ,,§e pet minut." Hitro pospravim reči v torbo in hkrati z enim ušesom poslušam tovarišico. Tedaj zazvoni in vsi naenkrat planemo k vratom, kot bi nas dvignila neka mogočna sila. Za trenutek se ustavim na hod- niku, da bi se spomnil, kaj imamo na urniku: Oh, že spet telovadba!" me prešine. V resnici imam zelo rad telo- vadbo, vendar pa me mine vsa vo- lja, ko stopim v majhno, neoprem- Ijeno telovadnico. Že dolgo si jaz, moji sošolci in vsi učenci naše šole želimo novo, moderno prostorno in opremljeno telovadnico. Poleti je lepo, saj so nam pred kratkim iz travnatega in vedno mokrega tere- na zgradili novo, asfaltirano igrišče z goH in koši. A ko nastopi zima je težko, saj se vsi razredi sleherno uro telovadbe stiskamo v majhni ,, telovadnici", včasih pa mora kateri razred telovaditi tudi v učil- nici. Vse to dokazuje, kako potre- bni smo nove telovadnice in vendar je že nekajkrat bila odložena grad- nja za naslednje štiriletno obdobje. Za tolažbo pa nam ne da nihče ničesar drugega kot kratek stavek: ,,Saj bomo poskrbeli s kratkoroč- nim ali dolgoročnim planom". A mi ne moremo telovaditi v dolgo- ročnih in kratkoročnih planih, zato upamo, da iz tega štiriletnega obdobja, ne bomo izpadli. Glavno besedo pri tem imajo starši, zato bomo starše poskušali prepričati, da bodo rekli svoj odločilni DA, kajti iz tega samoprispevka se bo gradila zelo potrebna štiriletna osnovna šola v Lovrencu, naša tež- ko pričakovana telovadnica in delavnice ter telovadnica v sred- nješolskem centru. Čeprav mi ne bomo telovadili v novi telovadnici na naši šoli, privoščimo bodočim učencem lepe uspehe v novi telovadnici. Seveda, pa bomo že delali v novih delavnicah in telova- dili v novi telovadnici v srednješol- skem centru. Vemo, da dandanes delavci zelo težko dajo vsak dinar od sebe, ven- dar pa morajo pomisliti na to, da bodo tudi njihovi otroci uživali v novih prostorih. Zato vsi glasujemo ZA! Damijan Sirovnik, 7/a, OŠ Ivan Spolenjak Ptuj Pri telovadbi Suzana Menoni, 5. a OŠ dr. Franja Žgeča, Dornava O delu krajevnega sveta 00 ZSMS Rogoznica Leto se počasi izteka in treba se bo vprašati, koliko smo realizirali dane načrte, oziroma programe dela. Z objektivno kritiko bomo lahko dejansko ugotovili, ali smo bili dovolj uspešni, ali pa se je kje zataknilo. Delovanje v naši OO ZSMS Rogoznica lahko zaključimo kot uspešno. Toda če smo vsaj malo samokritični lahko rečemo: , «4ikoli ni dobro, vedno je lahko bolje!" Veliko je bilo storjenega na kulturnem in športnem področju, pa seveda tudi na področju izobraževanja. Julija je bila izvedena programsko volilna konferenca krajevnega sveta ZSMS heroja Lacka Rogoznica. Zaključeno je bilo enoletno mandatno obdobje. Podano je bilo poročilo o delu KS ZSMS in seveda tudi programska usmeritev za naslednje mandatno obdobje, oziroma za obdobje, ki že teče. Krajevni svet sestavljajo po trije delegati iz OO ZSMS Kicar, OO ZSMS Podvinci, OO ZSMS Franc Kramberger Rogoznica, OO ZSMS P:.cinje in OO ZSMS Velovlak. Pred- sedniki posameznih OO ZSMS so na programsko vo'ilni konferenci podali poročila o delovanji' mladih v njihovih OO ZSMS. Izveden 1 jta Mla tudi kviza, katerih gostitelja sta bila C G ZSMS Rogoznica in OO ZSMS Podvinci, Medtem ko sta OO ZSMS TrnoVsika vas in občinska konferenca ZSMS Ptuj organizi-?li .-,cr.";inarja za predsednike OO ZSMS. Ob refub'-'^! oh in državnih praznikih so bili v- vseh krajevnih skupnostih izvedeni kulturni programi. Uspešno je bilo tudi vključevanje v delovne akcije. Nekaj najbolj vestnih brigadirjev pa je sodelovalo na republiških in zveznih MDA. Na tem področju so se mladi vključili v razpravo o izdelavi srednjeročnega plana krajevne skup- nosti, kjer je na naslednje petletno obdobje mladinsko prostovoljno delo v programu KS, ter tudi finančno ovrednoteno. Gre predvsem za lokalno MDA, ki bo izvajala dela za izkop vodovoda v Kicarju in nekatera druga dela. Tudi v okviru SLO in DSZ smo mladi pokazali zainteresiranost in pripravljenost. Precej razgibano je bilo tudi športno življenje, kar dokazujejo številna športna tek- movanja. Organizirano je bilo tekmovanje v namiznem tenisu, streljanje z zračno puško pa seveda številna nogometna srečanja. TRI M ak- cija pa je dokazala, da se mladi radi vključujemo v športne aktivnosti. Na tem področju je vidno vedno večje povezovanje z vojaki. OO ZSMS v krajevnih skupnostih, pa tudi redno skrbijo za sponunska obeležja. Organiziran je bil razgovor z Jurijem Svenškom, predvojnim komunistom in Štefko ^taftiovo, hčerko Franca Krambergerja. ■ Gb dnevu žena smo se spomnili tudi starejših občank in jih obiskali na domovih. Pa bodimo še malo kritični in poglejmo kje v delovanju mladih ,,škriplje." Med OO ZSMS je še vedno premalo sodelovanja in konkretnih akcij, premajhna idejnopolitična usposobljenost članstva, ponekod tudi vodstva za uspešno delo v mladinskih organizacijah, kakor tudi nadaljnje vključevanje v delo krajevne samouprave. Pogosto se zgodi, da novoizvoljeni predsednik ne ve, kaj se je dogajalo pred njim. Premajhno je tudi vključevanje v prosvetno društvo, kjer so vključeni le mladinci iz Rogoznice. Pomembne naloge KS ZSMS za obdobje 1981/82 so predvsem povečati aktivnost mladih, idejnopolitično usposabljanje, vodenje enotne akcije in evidentiranje mladih v organe krajevne samouprave in delegacije, voditi akcije za evidentiranje mladih članov ZK. Doseči moramo, da se bo čim več mladine vključilo v CZ in NZ. Potrebno je še naprej krepiti mladinsko delo. Ena izmed pomembnejših nalog je kadrovska krepitev OO ZSMS v KS. Veliko dela bo treba vložiti v organizacijo in uvedbo kvizov, ter izdajo skupnega glasila OO ZSMS. Predvsem pa veliko športa in sodelovanja z vojaki. Želimo tudi navezati stike z mladimi iz KS Banja, v pobrateni občini Arandjelovac. Ob krajevnem prazniku bomo organizirali skupen kulturni program, športna tekmovanja med OO ZSMS, ter sodelovali pri organizaciji Veselega dneva naših vasi. Dokaj pester je naš program dela in upamo, da ga bomo uresničiH. Le dokazati je še treba! Jelica Primožič Starši, pozor! 6. decembra glasovanje, ki se ga morate udeležiti in obkrožiti da ali ne. Ce boste obkrožili ne, bomo prizadeti mi, otroci, saj potrebujemo za telovadbo ustrezne pogoje in ustrezen prostor. Prizidek k naši šoli je bil načrtovan že v preteklih planskih obdobjih. Ker ni bilo sredstev, je bila dozidava odložena. Prostor, ki ga sedaj uporabljamo za telovadbo, ne ustreza, saj je premajhen. Zaradi tega pa ga tudi ne moremo opremiti s potrebnim orodjem. Kadar pa je lepo vreme, gremo na igrišče, ki smo ga pomagali prav tako učenci zgraditi. Zraven telovadnice pa bi morali imeti še zaklonišče, saj tako predpisuje zakon o gradnji. Ves čas sem govorila o osnovni šoli Ivan Spolenjak, ki jo obiskujem zadnje leto. Čeprav ne bom doživela otvoritve nove telovadnice in zaklonišča, pa odločno podpiram, prav tako moji starši, zgraditev teh prostorov. To pa zato, ker sem sama okušala pomanjkanje. S tem samoprispevkom pa bi zgradili novo štiri razredno šolo v Lovrencu in dopolnili srednješolski center s telovadnico in delavnicami za praktični pouk. Ce pa ne bo teh sredstev, bo CSUl izgubila status šole. Zato vas starši, prosimo, odločite se ZA. To je v veliko korist nam, ki smo naslednja generacija v vključitev v srednješolsko izobraževanje, Suzana Stijokovič, 8/a, OŠ Ivan Spolenjak, Ptuj Ali se bodo uresničile naše želje? Pred našimi starši je odgovorna naloga. Tudi mi razmišljamo o tem. Ni nam vseeno, katera besedica bo obkrožena na lističu. Moji sošolci so napisali te vrstice: Ponosna sem na svoje starše, ker sem prepričana, da razumejo pomembnost novega samoprispevka. ___ Andreja Dragi starši, glasujte ZA, saj je nam, bodočim srednješolcem prepotrebna telovadnica in ustrezne delavnice za delo. ___ Peter Očka in mamica! Lepo vaju prosim, da glasujeta ZA, saj se bom čez nekaj let tudi jaz vpisala v CSUL Dobro vesta, da rada telovadim in vroče želim, da bi referendum uspel. Iris V zdravem telesu je tudi zdrav duh. Pomagajte nam zgraditi novo telovadnico! ___ Tamara Pripravljamo se za poklic. Ali vam je vseeno, kje in kako? Del življenja preživljamo v šoli. Sedaj potrebujemo največ. S pravilno odločitvijo 6. decembra nam boste najbolj pomagali. Prosimo, prisluhnite našim željam! Učenci, 5. razreda, OŠ Franc Osojnik Papirna akcija Tako nekako bi lahko priznavali akcijo zbiranju odpadnega (nekaj pa tudi še uporabnega!) papirja, ki so jo izvedli učenci osnovne šole ,,MAKSA BRACiCA" v Cirkulanah. Res ne bi bila takšna akcija kaj posebnega, ker je že to kar vsakdan, toda imela je poseben učinek, še bolj zato, ker je bila tekmovalnega značaja med razredi. Moram zapisati, da so v njej sodelovali tudi nekateri učitelji (pomagati so hoteli svojemu razredu!). Sleherni učenec je vložil maksimum in prinesel kar največ papirja in papirnih izdelkov od doma in soseda. Prepričan sem, daje bilo sleherno postrešje ali nekaka shramba za papir temeljito očiščeno. ,,Oh, da bi bil takšen tekmovalni duh med učenci ali razredi tudi v uspehu" so vzdihovali učitelji te šole. Tovarišica mentorica jim je dala enotedenski termin za to zbiralno akcijo; vsaki dan so se proti šoli premikale majhne in velike postavice in postave, obložene s papirnimi ,,paketi", ni jim bilo težko. Včasih pa jim je že pretežka sama šolska torba . . .! Tovarišica je Natovarjanje papirja imela vsaki dan precej dela s tehtanjem; grmada papirja se je naglo večala. Ko je prišel tovornjak s kontejnerjem, ni mogel vsega naložiti naenkrat, saj so ga nabrali prek 5 tisoč kilogramov, ta masa pa rabi že velik prostor. Ce upoštevamo, da je otrok približno 300 v šoli, je to res lepa masa papirja. Primer: neka šola v Ptuju s približno 800 učenci, ga je nabrala okrog 500 kg. Komentar ni potreben! Sicer pa za vsaki dinar se je treba potruditi in boriti, posebno v času stabilizacije. Končni izlet tudi precej stane, vsaki dinar, ki si ga sami prislužijo je olajšanje za starše. Zmagal je 8/a razred, sledi pa mu 8/b! To akcijo bodo ponovili v mesecu aprilu prihodnje leto, do takrat pa si bodo podstrešja in kleti zopet,.opomogle." Mislim in sem tudi prepričan, da je takšna akcija v šoli mnogo bolj koristna in učinkovita, kot pa tisto zbiranje papirja po krajevnih skupnostih. Spomnimo se samo zbiranja papirja v Ptuju v naseljih Ziheriove ploščadi in Kraigherjeve ulice; učenci in dijaki so papir nanosili v kontajnerje, ki so biji na določenih mestih postavljeni, ker pa ga ljudje, odgovorni za odvoz niso takoj odpeljali, so si potsm otroci naredili igralnico iz tega papirja in ga razvlekli daleč naokrog, seveda jim je pri tem ,,pomagal" tudi veter. Seveda je bila zopet potrebna akcija, da so ta papir ponovno spravili v posodo (vsega sigurno ne!) in ga odpeljali tja kjer mu je mesto in za kateri namen so ga tudi zbirali! Besedilo in posnetek: Tone Pogelšek Pred referendumom Povsod, kamorseozreš.vidi.š plakate, na katerih je zvelikimičrkami napisano GLASUJEMO ZA NOVE ŠOLSKE PROSTORE. 6. de- cembra bo namreč v občini Ptuj referendum, ki bo odločil ali se bodo aradili nadaljnji objekti pri CSUl ah ne. Učence — dijake CSUl sedaj zelo moti pomanjkanje hrane v šoli. Manjka jim tudi prostorov, v katerem bi razvijali svoje telesne sposob- nosti, manjka jim telovadnica. Zraven tega jim manjkajo tudi delavnice v katerih bi se kovinarji in kmetijci izpopolnjevali v svojem bodočem poklicu. Prav zato. da bi vaši otroci, dragi starši, lahko delali in se učili v normalnih pogojih, morate glasovati ZA! Želim, da bi referendum uspel, ker bom naslednje leto tudi jaz poslal srednješolec. Martin TEŽAK. 8. b -—Tr- OŠ-Maksa\Bračiča Cirkulane TEDNIK - november 1981 OGLASI m OBJAVE - 15 16 - naSi dopisniki 26. november 1981 — TEDNIK ŽEPNINA, KI ME JE POl ClI.A Prijateljica me že čaka med vrati in vzdihuje, da bova zamudili pouk. Jaz pa še tekam iz sobe v kuhinjo in iščem reči. ki mi jih narekuje urnik. Ko že odhajam čez prag. se spomnim na šolsko hranilnico. Mama odpira mošnjo in mi da dva tisočaka, s katerima naj obogatim svojo hranilno vlogo. Šolske ure tečejo zelo počasi. Ves čas sem zelo nemirna, raztrese- na, ker se vse misli vrle okrog denarja, ki mi ga je zaupala mama. Konec pouka. Namesto v šolsko hranilnico zavijem k trgovini. Velika izložba je pravi magnet. V ustih se nabirajo sline. Želja po slaščicah je tako velika, da že polnim košarico z bonboni, keksi in drugimi dobro- tami. Skoraj bi imela premalo denarja. Vso pol se sladkam. Sadkosnednost ne pozna mere. Ko pridem domov, mi ne tekne kosilo, ki gaje pripravila skrbna mama. Začudeno me gleda, vendar molči. Kmalu začutim v želodcu bolečine. Proti večeru se stopnjujejo, da mi gre na bruhanje. Dobra mama mi zvari zdravilni čaj in bolečine pojcnjujejo. Sledi izpraševanje vesti. Mama hoče vedeti, s čim sem obremenila želodec. Izpoved je zelo težka zame, ker sem zapravila zaupani denar. Mame mc ni oštela, samo dejala je: »Kaznovala te je požrešnost. Upam, da drugič ne boš več zapravljala.« To je bilo zame dobra šola. OKOLICA MAJ^PERKA Danes smo si ogledali okolico Majšperka. Najprej smo se usta- vili pred glavno cesto. Ogledali smo si znak, ki je na njem pisalo STOP. Nato smo se obrnili proti trgovini in šli po pločniku do krajevne skupnosti. Na pločniku je stal znak prehod za pešce. Po- tem smo šli do spomenika padlih borcev. Za nami je prišel 4. razred. Z njimi je bil tovariš učitelj. Čistili ,so spomenik. Mi smo šli naprej. Ostali smo se pred znakom STOP. Ogledali smo si zgradbe okoli križišča. Pri skladišču KZ sta dva znaka. Na enem je bilo napisano 15 kilometrov, na drugem pa, da lahko pelje po cesti 6 tonski av- tomobil. Na južni strani je doma Dejan. Potem smo šli .še naprej. Tam smo si ogledali zadrugo, go- spodarska polopja in kmetije. Sli smo po pločniku do konca vasi. Nato smo se dogovorili, da bomo šli na grad. Šli smo do Turkovih. Potem smo šli nazaj do poti, kije vodila do gradu. Šli smo po poti in smo prišli do ostankov gradu. Vidnih je še samo nekaj razvalin. Čudili smo se, ko smo gledali po- dobo gradu na razglednici. Potem smo morali dol. Šli smo po poti, ki je vodila do travnika. Med potjoje bilo veliko kopriv in trnja. Ko smo prišli do travnika, je bila Turkova hi.ša nad nami, spodaj pa šola. Nato smo šli do konca travnika. Naprej je bilo spet grmovje in tr- nje. Potem smo tekli po travniku do stranske ceste. Nato je prišla tovarišica. Poklicala nas je nazaj. Sandi je pri studencu točil vodo. Tovarišica ga je skregala. Potem smo se zmenili za domačo nalogo. Tovarišica je rekla, da moramo napisali spis o tem, kar smo si og edali in videli. Postavili smo se v vrsto in smo šli proti šoli. V šoli nam je tovarišica povedala, da si bomo enkrat ogledali tudi ptujski grad. Vlado Ahec, 3/K RAZRED? OŠ Majšperk PROMETNI KROŽEK Na naši šoli deluje prometni krožek. Učenci ga radi obiskuje- mo. Učili se bomo o prometu in .spoznavali bomo prometne zna- ke. Vemo že. kako mora bili opremljeno kolo. Pogovarjali smo se. kako hodimo in kako se vozi- mo po cesti. Sedaj spoznavamo prometne znake. Radi bi se na- učili pravilno voziti kolo. Zaradi neprevidnosti in ne- znanja se lahko zgodi prometna nesreča. Majda Vilčnik. 8. ar O.Š Gorišnica ROČNODELSKI KROŽEK Krožek imamo vsak četrtek ob 10. uri in 30 minut. Dečki barvajo kamenje, deklice pa šivamo, kvačkamo in plelemo. Veliko predmetov, kijih naredimo, ima- mo že za okraske. H krožku ho- dimo redno in pridno delamo. Za novo leto bomo naredili staršem čestitke. Milena Hliš, 8/a ŠAHOVSKI KROŽEK Šahovski krožek na naši .šoli deluje že tretje leto. Letos nas so- deluje v tem krožku 13 učencev. Udeležili smo se že tudi tekmo- vanja ob dnevu invalidov. PB:VSKI ZBOR Rada pojem. Zbiram pesmi in jih doma prepisujem. Že tri leta ho- dim k pevskemu zboru. Enkrat na leden imamo vaje. Naučili smo se dosti novih pesmi. Rada sodelu- jem. ZADNJI LIST Začela .se je jesen. Listje je že odpadlo. Na veji je ostal posled- nji list. Odločil se je. da odpade. Zmajal se je in se odtrgal. V lepem slogu je letel proti zemlji. Pristal je zraven svojih tovarišev. Da, pristal je. Bil je ponosen nase. Tatjana Krajnc, 4/c, OŠ Franc Osojnik, Ptuj JESEN V MOJEM KRAJU Tudi v naše kraje je prišla jesen. Začetek jeseni je bil topel in sončen, vendar ne dolgo. Tudi slana je pričela padati in vsaki dan je bolj mrzlo. Kmetje .so pričeli z delom na polju. V sadovnjaku je postalo živahno! Tudi ni imamo doma nekaj njiv in smo začeli s pospravlja- njem pridelka. Večino smo že pospravili, nekaj pa še imamo na polju. Vsaki dan doma pomagam pri pospravljanju pridelka. Ko pridem iz .šole, se najprej najem, nato pa preoblečem in grem na polje. Na polju je povsod polno ljudi, ki hitijo z delom. Mnogo- krat opazujem gozd. Živali si pripravljajo hrano za zimo in listje na drevju rumeni ter odpa- da. Jesen je zame najlepši letni čas, ker je poln raznih dogodiv- ščin. Ta letni čas je najživahnejši. Marija Plajnšek. 6/a DOŽIVETJE PEVSKE KULTURE ' ■ i Doživeli smo bogato uro pevske kulture, ki so jo nam pripravili basist Ladko Korošec, sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Ko- ritnik in pianist Milan Stante. Ko smo zvedeli, da nam bodo posredovali narodne in partizanskel pesmi, arije in ductc iz domačih in svetovnih oper, nismo bili prav nič^ navdušeni. Preveč so nas že omrežile domače in tuje popevke, zato so mnogi z dokaj neprijetnimi občutki napolnili telovadnico, v kateri smo j vendarle toplo pozdravili nastopajoče umetnike. Ladko KoroSecje uvodoma nanizal spored, ki gaje pozneje vodil s. spremno besedo. Geslo umetniškega prizadevanja paje bilo: od srca do ^ srca. V prvem delu so nam posredovali partizanske pesmi Bosa pojdiva, i Pomlad in Mlada vojska Titova, ob kateri nam je Ladko Korošec s| toplimi besedami orisal lik našega umrlega maršala, h kateremu še vedno \ romajo naše misli. 1 Koroščeva spremna beseda nam je povedala, da bomo slišali nekaj ' narodnih pesmi. Čutiti je bilo umetnikovo prizadetost ob spoznanju, da \ to pesem zanemarjamo in da ji ne izkazujemo tiste ljubezni, ki ji gre. j Zapeli so Glej, glej. kak mimo gre. Oj ta mlinar in Sem zaljubljen bil. t Topel pozdrav je doživela zadnja pesem, ki jo je pel Ladko Korošec, saj ' je z odlično mimiko izpovedoval njeno iskrivo vsebino. Sledili sla ariji iz Figarove svatbe in Traviale. Odpela sta ju Ladko i Korošec in Rajko Koritnik. Pred dueti seje Korošec z besedami malce i pomudil ob operi Don Pasqualle. S Sonjo Hočevarjevo sta odlično zaigrala svoji vlogi, tako da smo se vsi od srca nasmejali in ju nagradili- z burnim ploskanjem. \ Pohvalili pa je treba tudi Milana Slanleta, kije pevske umelnikej spremljal s klavirjem in harmoniko, kakor je pač zahtevala zvrst pesmi.; Bila je zares ura umetniškega doživetja. Manja Bezjak. 8, a i . - OŠ Franc Belšak Gorišnica' POMAGALI SMO PRI SPRA- VILU JABOLK V sredo so nas- obvestili, da bomo šli pobirat jabolka. Tega smo se razveselili vsi otroci. Povedali so nam, da se primerno oblečemo, in pripravimo. Prišel je dan pobiranja. Vsi otroci smo po šolski malici odšli na ptujsko Panoramo. Med potjo smo se pogovarjali, kako bo pri delu. Na Panorami nas je čakalo dosti zabojev in dreves z jabolki. Razvrstili smo se v več skupin in potem z veseljem začeli pobirali jabolka. Bili smo veseli, daje bilo lepo vreme. Nekateri dečki so nosili zaboje, drugi zlagali, vsi ostali pa smo pridno pobirali. Pobirali smo tako pridno, da nam je zmanjkalo zabojev. Nato jih je pripeljal traktor in zabojev je bilo zopet dovolj. Poslali smo lačni in smo začeli pridno jesti jabolka. Jabolka smo pa tako hitro pobirali, da jih je primanj- kovalo. V naši vrsti je bilo še samo eno drevo, ki smo ga hitro obrali. Bili smo veseli, saj smo nabrali 119 zabojev. Zadovoljni z opravljenim delom smo odšli domov. Alenka Klec, 4/c. OŠ Franc Osojnik, Ptuj PRIJATELJSKA SREČANJA Že vrsto let se učenci in učitelji naše šole udeležujejo prijatelj- skih srečanj 15. osnovnih šol Jugoslavije. Ta oblika krepitve bratstva in enotnosti se ie začela v osnovni šoli Milana Spalja iz Zagreba. Šola je bila poplavlje- na, zato je dobivala pomoč iz vseh krajev Jugoslavije. Čez leto dni je povabila k sebi na krajši obisk predstavnike naslednjih šol: Moma Slanojlovič iz Kragu- jevca, Ljuba Nenadovič iz Zar- kova (Beograd), Kasin Hodžič iz Banja Luke, Josip Broz Tito iz Skopja, Boris Kidrič iz Kidriče- vega, Bratstvo — Jedinstvo iz Križevcev, Brača Jurkovič iz Železnikov, Jožef Atila iz Nove- ga Sada, Vid Mihaljevič iz Ma- karske. Vida Preganc iz Ljublja- ne, Slaviša Vajner Čiča iz Saraje- va, Olga Golovič iz Nikšiča, Nada Božič iz Slovenskega Bro- da in Mustafa Bakija iz Djakovi- ce. V Zagrebu so se zmeniU, da se bo Srečanje prijateljev, odvijalo vsako leto na drugi šoli. V Kidričevem je bilo Srečanje prijateljstva leta 1967. V nasled- njem šolskem letu, leta 1983 pa se bomo pri nas še drugič zbrali. Zavedamo se. da je priprava takega srečanja zelo odgovorna, zato se že sedaj trudimo, da bo čim. boljše pripravljeno, tako da bodo naši prijatelji med biva- njem v Kidričevem zadovoljni. Srečanje prijateljstva je zelo pomembno, saj se pri tem kujejo nova poznanstva. In ne samo to; kujejo se vezi, ki vežejo narode in narodnosti Jugoslavije, krepijo se bralstvo in enotnost, prijateljstvo in tovarištvo. Vsak lahko spozna, kdo je pravi prijatelj, kako mu lahko pomagaš in kaj pravzaprav pomeni beseda PRIJATELJ. Maja Mitrovič, 8a, OS Boris Kidrič, Kidričevo DELO JE USTVARILO ČLO- VEKA Tovariš Tito je delal od mladih let. Ob delu se je izobraževal. Videl je, kako so delavce izkori- .ščali, zato je z njimi prirejal razne stavke, da bi dosegel pravico. Mi, učenci, gremo včasih pogozdo- vat, da si zaslužimo denar za izlet. V šoli opravljamo še razne druge akcije: čistimo okolje, urejamo vrl, skrbimo za pti- ce... Lani smo hodili obirat vinograde. Vemo pa, da vsega tega nismo delali samo zato, da bi dobili denar. S tem smo pomagali naši družbi in tudi sebi. Za vse le pravice, kijih imamo zdaj mi. so se borili delavci, ki jih je vodil tovariš Tito. Človek, ki dela z veseljem, ne glede, ali je to na polju, v tovarni ali v pisarni in se ob tem izobra- žuje, usposablja in ve. da dela v prid sebi in družbi, postane dober delavec in dober človek. Silva Vindiš, 8/razred OŠ Leskovec NAŠA ŠOLA Naša šola stoji v novem delu mesta Ptuja. Imenuje .se po borcu Francu Ofojniku. Okolje naše šole je vedno čisto. V šoli hodimo v copatih. Učimo se v svoj svoji učilnici. Za red in čistočo skrbijo čistilke in tudi mi učenci. Imamo lepo telovadnico. Zelo radi jo obiskujemo. Tatjana Krajnc, 4/c, OŠ Franc Osojnik. Ptuj NAŠ KRAJ KIDRIČEVO Vsak kraj, pa če je še tako majhen, ima svojo zgodovino. Morda ne tako slavno in obsežno kol velika mesta, ki so se porajala na začetku našega štetja, ali pa še prej. Vsaka preteklost je po svoje zanimiva za sedanjost in prihod- nost nekega kraja, pa če je star Slo ali tisoč let. Po prvih zapiskih naj bi Kidričevo bilo staro okoli sto let. Po prvi svetovni vojni se je naš kraj imenoval Strnišče. Tukaj .so bile postavljene barake za ruske ujetnike in za ubežnike iz Primorske. Druga svetovna vojna nam je prinesla v kraj pomembne objekte — temelje današnje tovarne. Leta 1942 so Nemci zgradili taborišče za vojne ujetnike, ki so bila prva delovna sila pri gradnji tovarne. Napočil je dan, ko se je naša dežela osvobodila železnih okov. Delo- vni ljudje Dravskega in Ptujske- ga polja. Haloz in Slovenskih goric .so se iz dneva v dan rado- vedno ozirali na nastajajoči gi- gant, današnjo tovarno glinice in aluminija (TGA). TGA je danes vir glavnih dohodkov delovnih ljudi iz Kidričevega. Bližnje in daljnje okolice. Pri nas so zapo- sleni tudi mnogi delavci iz sosed- njih republik. Z njimi navezuje- mo prijateljske stike in tako krepimo bratstvo in enotnost med našimi sosedi. Krajani Ki- dričevega in okolice so s skupni- mi močmi leta 1950 zgradili osnovno šolo. v kateri poteka danes celodnevni pouk. Zgradili so veliko samopostrežno trgovi- no, kinodvorano, pošto, stadion, otroški vrtec in otroško igrišče, razne delavnice in bloke, ter sodobno kopališče z bazeni s toplo vodo, ob katerem so zrasli in še rastejo športni objekti. Z ostalimi kraji Slovenije je Kidri- čevo povezano s cestnim in železniškim prometom. Imamo lastno avtobusno in železniško postajo. Kidričevo je dobilo ime po narodnem heroju in enem izmed ustvarjalcev naše ureditve, Bori- su Kidriču. Srečni smo, ker lahko s pono- .som danes naštejemo vse, kar smo storili. Rada imam naše Kidričevo. Karmen Kešpert, 4/a NABIRALNA AKCIJA Kot vsako leto, smo tudi letos pobirali za šolsko mlečno kuhi- njo. Zbirali smo po vseh vaseh. V vsaki vasi so pobirali učenci od prvega do petega razreda. Šli smo k vsaki hiši. Lepo so nas sprejeli. V naši vasi smo pobirali trije učenci. Peljali smo si samo- kolnico. Vanjo smo spravljali krompir in drugo. Pov.sod smo se lepo zahvalili za vse kar smo dobili. Ko smo nabiralno akcijo kon- čali, smo iz v.seh vasi pripeljali vse nabrano. Spravili smo v kletne prostore stare osnovne šole. Majda Zadravec, OŠ Vilomarci SELITEV V šolskem letu 1981 /82 sem se iz Maribora preselila v Ptuj in začela obiskovali osnovno šolo Ivan Spolenjak v Ptuju. Šola. ki sem jo ob- iskovala prej, se je imenovala OŠ Borci za severno mejo. Je nova, sodobna in ima celodnevni pouk. Učilnice .so opremljene z vsemi pri- pomočki za pouk. Tudi telovadnica je sodobno urejena Pri celodne- vnem pouku smo imeli v šoli malico in kosilo v veliki, svetli jedilnici. Skratka, je lepa in urejena. Sedanja šola se zelo razlikuje od prejšnje. Je starejša, učilnice so manjše in jih je manj, telovadnica pa je zelo skromna. Tudi jedilnica in tehnična delavnica sla zelo majhni. Učilnice so skromno opremljene, vsi prostori pa potrebujejo pridnih rok, ki bi jih posodobili. Pravijo pa, da za preureditev in dozidavo ni denarja. Veselim se že dneva, ko bo referendum, saj sem prepričana, da bodo starši in vsi odrasli glasovali ZA samoprispevek in tako šolarjem na naši .šoli nudili boljše pogoje za delo. Darja Lodič. 7/b. OŠ Ivan Spolenjak. Ptuj GROB IN GROBNICA V času od maja 1980 do danes sem že dvakrat obiskal grobnico na Dedinju, v tem času pa sem že tudi večkrat stal ob grobu starega očeta na pokopališču v Gorišnici. Vsakikrat se v tistih trenutkih slovesne tišine s spoštovanjem in ljubeznijo spominjam dobrega starca, ki me je ljubil kot vse svoje vnuke, njegov grob pa bom v mislih nehote primerjal z grobnico iz belega marmorja, na katerem zlate črke predstavljajo ime pokojnika: Josip Broz — Tito 1892—1980. Cvetje tam in tu pred menoj, nežno ali bohot- no, opojno dišeče ali z značilnim vonjem krizantem— izpoveduje ljubezen svojcev do umrlega in vsi mi, Jugoslovani, smo .svojci tovariša Tita. Tcxia cvetje, ki ga je v teh dneh toliko po vseh pokopališčih, na vseh obeležjih in spomenikih, bo že v nekaj dneh ovenelo in v mrazu porja- velo, rože in zelenje, ki oklepa marmor grobnice, pa je nekako večno, kakor bo neminljiva naša misel na moža, ki mu cvetje izraža ljubezen živih, ljubezen tistih, ki uživamo sadove njego- vega dela. Vem, mnogi šolarji še niste mogli na grobnico v našem glavnem mestu, a ste jo pogosto videli na fotografijah, v časopisih in na televiziji. In kadarkoli boste spoštljivo položili svoje cvetje na spominska obeležja in grobove ter v spomin mrtvim prižgali svečo, bo odsev njenega plamen- čka in beli sijaj cvetov pomenil tudi naš spomin, našo misel na tov. Tita. Miran Bezjak, 7/c, OŠ Markovci PRI NAS DOMA VARČUJE- MO Danes velikokrat slišimo bese- do varčevanje. Nas mlade ljudi starši že od malih nog naprej učijo varčnosti, medtem ko ,so nekateri odrasli zelo varčni, dru- gi pa zelo razsipni. V na.ši družini sva midve s sestro še najbolj varčni. Očka nama ob raznih prilikah, na primer ob koncu šolskega leta, pokloni včasih tudi kaj denarja. Ta denar pa midve vedno dolgo hraniva in ko kdo v družini kaj praznuje, ga lahko obdariva s kakšnim darilcem. Pa tudi če si katera kaj želi, kar nama starši ne bi kupili, si lahko kupiva sami. Posebno sestra je zelo varčna. Ona denarja ne bi dala iz rok, pa če bi ji ga že molji napadli. Jaz pa nisem taka. Je že res, da si ne kupujem kakšnih neumnosti in ne zapravljam denarja kar tako, v tri dni, toda če mi je kaj zelo všeč in si tudi močno želim, potem to tudi kupim. Mamici, ki ne hodi v službo, prav tako očka včasih kaj pokloni, vendar ona hitro vse zapravi, potem pa spet nima nič svojega denarja, kakor ga ona imenuje. Toda najbolj razsipen je najbrž očka. Če si na primer kupuje klobuk in se med dvema ne more odločiti, katerega bi vzel, kupi kar oba. Vendar on pravi, da ni v tem nič slabega. Ko sc en klobuk obnosi, mu ni treba v mesto po novega, ker ga ima že doma. Seveda pa tudi on ne zapravlja denarja po nepotreb- nem. Mislim, da smo v naši družini kljub vsemu varčni, saj denarja nihče ne trosi za take strupe, kot so alkohol, cigarete in drugo, kot se to dogaja v drugih družinah. Torej je bolje, da ima očka dva klobuka, kot pa da bi vsak dan kupoval .škatlico cigaret in nimam nič proti, če mamica svoj denar porabi za koristne stvari. Metka Pislak, 8/b VARČEVALEC Rada hodim v šolsko pionirsko hranilnico, saj sem tudi delavka te hranilnice. Tudi drugi učenci jo radi obiskujejo. V njej varčuje- mo svoj denar, dobimo pa tudi darilca. V hranilnico hodim že od tretjega razreda in sedaj vidim da je res lepo varčevati. Lansko leto sem privarčevala veliko vsoto denarja. In kupila sem si nekaj čudovitega. Drugi učenci naše šole varčujejo, da si prihranijo nekaj denarja za šolski izlet. Tudi jaz varčujem za izlet, da si bom lahko tam kupila kaj za spomin. Denarja ne smemo po nepotreb- nem zapravljati saj vidimo, da je vse tako drago. V šolski hranilni- ci imamo vse, kar potrebujemo, ko vpišemo varčevalca v njegovo knjižico. Vsa leta bomo pridno in skrbno varčevali. Liljana Drevenšek, 4/razred OŠ Leskovec MOJA KNJIŽNA POLICA Knjiga je moja najboljša pri- jateljica. Najrajši berem knjige, ki pripovedujejo o času turških napadov na na.še ozemlje. V njih je opisano življenje naših Ijkdi in Turkov. Všeč mi je bila knjiga Lepi janičar. Pisatelj pripoveduje o deklici, ki so ji porezali lase in jo prodali Turkom. Ti so mislili, da je deček in so jo sprejeli med janičarje. Prebrala sem tudi knji- gi Pod svobodnim soncem in Miklova Zala. Zdaj pa berem knjigo Jurij Kozjak. S knjigami moramo ravnati lepo. Ne smemo trgati listov in ne smemo pisati po njih. Knjiga je naša učiteljica. Tanja Krivec, 6. r. OŠ Leskovec V NOVI RAZRED Končali smo peti razred in že hodimo v šestega. Eno leto smo starejši in tudi več znamo. Na .šoli in v razredih seje letos marsikaj spremenilo. Slovenska in biološka učilnica sta dobili novo pohištvo, katerega bomo poskušali čuvati, da ne bi bilo že po enem letu pouka uničeno. Zdaj imamo vsi učenci pouk zjutraj, zato niso vsi predmeti v istih učilnicah kot lani. In še ena sprememba. Imamo dva daljša odmora. V prvem malicamo, a drugemu pravimo rekreacijski odmor. Naša razredničarka je še vedno tovarišica Irena Tomanič. V svojo sredino smo sprejeli novega učenca. V lanskem šol- skem letu pa se je smrtno pone- srečil naš sošolec Tonček Bratu- .šek. Nanj se bomo spomnili vsako leto, ko bomo prestopili -šolski prag. V tem šolskem letu si želim, da bi lahko pomagala v hranilnici in knjižnici. Želim pa tudi, da bi šesti razred izdelali vse učenci. Nataša Zagoranski, 6. r. OŠ Leskovec TRPEK SPOMIN Ob dolgih zimskih večerih nam mamica večkrat pripoveduje q svojem otroštvu. Nekoč je obujala tale spomin: »Naš dom je bil zelo skromen, očetov zaslužek pa premajhen, da bi nam lahko nudil vse tisto, kar smo nujno potrebovali. Velikokrat smo pogrešali osnovne dobrine za življenje. Ime i smo nekaj zemlje, na kateri smo morali delati tudi otrcK-i, da nam ni bilo treba vsega kupili. Ko sem hodila v sedmi razred, sem imela v zimskem času samo gu mijasle škornje, v katerih meje na poti v šolo in iz nje zelo zeblo. Prosila sem mamo za toplo obuvalo. Rada bi ustregla moji želji, pa ni imela denarja. Prosila me je, naj malce polrpim. Ko bo v Ptuju Katarinin semenj, jih bom prav gotovo dobila. Prišel je težko pričakovani semanji dan. Mama seje odpravila v mesto in mi kupila čevlje iz svinjskega usnja. Za dražje čevlje ni bilo denarja. Na pogled niso bili lepi, vendar sem bila zadovoljna in srečna. Dva dni sem že hodila v njih v šolo. Tretji dan je bil pouk popoldne. Pred odhodom v šolo mi je naročila mama, naj skidam gnoj iz hleva. Preden sem se lotila dela, sem porinila čevlje v toplo pečico. Mama je kuhala kosilo in niti slutila ni, daje v pečici mt)je novo obuvalo. Po storjenem delu sem se umila, preoblekla, potem pa odprla pečico, da bi iz nje vzela tople čevlje. Ojoj! V nos mi je udaril zadušljiv dim. V rokah sem držala čeiglje, ki so imeli kaj čudno podobo. Spredaj so bili zasukani navzgor, podplati, iz katerih so zijali beli klinci, so bili en sam dolg osmojen jezik. Bridko sem zajokala. Poiskala .sem stare gu- mijaste škornje in se s solzami v očeh odpravila v šolo. Ko sem se zvečer vrnila domov, je mama že pletla debele nogavice iz domače ovčje volne, da me v škornjih nc bi preveč zeblo.« Klavdija Rožmarin, 7. a OŠ Franc Belšak Gorišnica TEDNIK — 26. november 1981 TELESNA KULTURA IN SPORT - 17 SKL - VZHOD: PODBOČJE-PTUJ 72£8 (36-J6) Poraz po enakovredni igri Košarkarji Ptuja v zaključku srečanja v Kostanjevici niso imeli športne sreče, če sem štejemo tudi nekaj pristranskih sodniških odločitev v korist domačinov. Ptujčani so bili domačinom namreč popolnoma enakovredni in kljub dobri igri v zaključku niso uspeli zmagati, kar ne bi bilo nezasluženo. Ptuj: Filipič 7, Erbus, Šeruga, Beranič 17, Gailhofer, Cobelj 10. Miran Kotnik, Robert Kotnik, Dobrijevič 20, Musič 14. V soboto, 5. decembra bo v dvorani Mladika dvojni košarkarski spored. Članice se bodo pomerile s Cometom. člani pa v prvem srečanju pred domačim občinstvom s Stražo. I. z. NAMIZNI TENIS ZIVIAGE PTUJSKIH EKIP v republiški ligi sta bili obe ekipi NTK Petovia uspešni. Članice in člani so nastopili doma, članice na turnirju za razvrstitev od 5. do 8. mesta v prvi republiški ligi, člani pa od 1, do 4. mesta v vzhodni skupini druge republiške lige. Oboji so zmagali na turnirju in se utrdili na petem oziroma prvem mestu. Članice .so premagale Ilirijo, Jesenice in Kajuh, člani pa Ingrad, Fužinarja II in Žalec. 1. k. Jutri seja skupščine TKS Delegati obeh zborov skupščine Telsnokulturne skupnosti občme Ptuj bodo na jutrišnji seji obravnavali osnutek statuta skupnosti izvozna prizadevanja, poročilo o delovanju in izvedbo finančnega načrta za devet mesecev leta, usklajevanje sredstev in rebalans ter ugotovili sprejem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi TKS občine Ptuj. L. k. Deseti Lackov turnir Strelska družina »Jože Lacko« Ptuj. organizira v počastitev dneva republike jubilejno strelsko tekmovanje z malokalibrsko pištolo serijske izdelave »Drulov« za X. LACKOV TURNIR — Mladinsko medrepu- bliško strelsko tekmovanje. Tekmovanje bo potekalo na občinskem malokalibrskem strelišču v Ptuju, v nedeljo, 29. novembra 1981, s pričetkom ob 8.30. Daljina streljanje je 25 metrov, za preizkus je pet nabojev, za oceno v tekmovanju pa 30. Tekmovan jeje posamezno in ekipno, prijavnine za tekmovanje ni! Za občine Ptuj, Maribor, Mursko Soboto. Gornjo Radgono. Lenart in Ormož je tekmovanje tudi z kategorijo seniorjev. Najboljši posame- znik senior bo prejel pokal v trajno last, najboljši mladinci in mladinske ekipe pa dobijo pokale za posamično in ekipno uvrstitev, poleg tega pa mladinci — posamezno še praktična darila. D Papler ŠAH JLA-Klub mladih 3:3 V petek. 20. novembra, je v ptujskem klubu mladih potekalo prijateljsko šahovsko srečanje med ekipo ptujske garnizije Dušana Kvedra — Tomaža Ptuj — V. P. 5008/9 in Klubom mladih Ptuj. Srečanje seje končalo neodločeno 3:3. Rezultati: Petar Marjanovič (JLA): Boris Ketiš (KMP) 1:1. Igor Čurlin (JLA): Zdenko Medved (KMP) 1:1. Vitomir Djukič (JLA): Marko Rajšter(KMP) 1:1. , Tekmovanje je potekalo v tair playu in si takih tekmovanj lahko samo želimo. Vojaki iz ptujske garnizije in mladinci iz Kluba mladih se bodo v prihodnjem mesecu srečali še na drugih športnih področjih. —D. Papler Dvanajsto mesto za Ptuj Končan je jesenski del tekmovanja v slovenski članski nogometni ligi. Igralci Ptuja so gostovah v Izoli in z domačo enajsterico izgubili s 3:1. Ptujčani so povedli z zadetkom Vrabla, vendar ugodnega izida kljub dobri igri in priložnostim niso uspeli obdržati. Ptuj: Krajnčič, I. Vogrinec, Šmigoc, M. Vogrinec, Radolič, Kozo- derc. Emeršič, Čeh, Čuš, Korišec in Vrabl. Selekcija Ptuj je ob koncu prvega dela z osmimi točkami na dvanajstem mestu. Zanimivo je. da Ptujčane do zadnjega mesta ločita dve, od sedmega pa le tri točke. To kaže na veliko izenačenost ekip v spodnjem delu lestvice in bo nadaljevanje spomladi še kako zanimivo. Jesenski prvak je Maribor, ki je v derbiju premagal Šmartno. 1. kotar jSKL - CLANICE:MARIBPR-^P^^^^ Poraz v Mariboru Oslabljena ekipa KK Ptuj seje v Mariboru pomerila z domačo ekipo ŽKK Maribor. Ptujčanke so nastopile oslabljene, vendar niso igrale tako podrejene vloge kot kaže rezultat. Do poškodbe Jelke Sirec .so namreč celo vodile, v drugem polčasu pa bile domačinkam skoraj povsem enakovredne. Ptujčanke so v prvih treh kolih trikrat izgubile. Vendar je potrebno poudariti, da so se srečale z močnimi ekipami, lažji pridejo v prihodnjih kolih in na teh srečanjih bodo Ptujčanke poskuša- le doseči točke. Ptuj: Kornik 6, Vogrinec 16. Veličkovič, Kukovec 6. Mlinaric, M. Sirec 29, Krničar in Jane. S. G. ŠAHOVSKE VESTI v polnem teku je letošnje občinsko ekipno tekmovanje. V ligi sodeluje devet ekip z območja občine, predstavljajo pa tudi razne oblike dela (šole, KS, delovne organizacije, prosvetna društva). Ekipo sestavljajo trije člani, članica in mladinec. Do sedaj je bilo odigranih šest kol. Stanje po odigranem šestem kolu: Agis 15, CSUI 13,5, MIP in Žetale 13. Gorišnica 13. KK 12.5. JurSinci 10.5 JLA 8.5 in Grajena 6. Naslednjo kolo se igra 5. decembra. Tehnična komisija šahovskega društva MIP Ptuj obvešča vse šahiste. da bo hitropotezni turnir v čast Dnevu republike, v ciklusu društvenih tekmovanj, v torek, 1. decembra s pričetkom ob 9. uri. Vabljeni! —dj— KARATE Mladi Ptujčani osvojili drugo mesto V veliki športni dvorani budo- kai centra v Zagrebu je bilo tretjo nedeljo v oktobru ekipno prven- stvo v budokai disciplini za pi- onirje in posamezno prvenstvo Jugoslavije po težinskih skupi- nah za pionirje. Med šestnajstimi ekipami iz vse Jugoslavije se je tega špor- tnega srečanja udeležila tudi eki- ">a sekcije za budokai pri karate dubu Ptuj. ki je dosegla odlično drugo mesto. Ekipa Ptuja je na- stopila v postavi: Darko in Maks MOHORKO. Oto KRAMBER- GER. Srečko in Milan STATER. Daniel KRAPŠA. Dejan EAN- COŠ. Diler DULER in Marjan ŠILAK. Ptujska ekipa je v četrt finalu premočno zmagala nad ekipo Holjevac iz Zagreba z rezultatom 16:2. v polfinalu je premagala ekipo Labina z 10:8. Klonila je šele v finalu proti ekipi iz Slunja z 4:14 ter tako zasedla odlično drugo mesto. Mladi in res mnogo obetajoči ptujski karateisti so se še posebej izkazali v posameznih borbah. Državna prvaka sta postala Maks MOHORKO v leptir skupini (27 kg) in Dejan LANCOŠ v poltežki skupini (45 kg), medtem ko je bi! Oto KRAMBERGER v lahki skupini (36 kg) drugi. To so brez dvoma dokaj razve- seljivi in spodbudni uspehi mla- dih ptujskih karateistov. Brez dvoma je za uspeh mladih zasluga tudi sposobnih trenerjev nasploh pa zadnji uspehi ptujskih karate- istov kažejo, daje ta šport, čeprav uradno še ni priznan, na dokaj \isoki strokovni ravni. Velja, da tako mladim, ki so postali celo državni prvaki (MOHORKO in LANCOS) kot tudi za doseženo drugo mesto v državi iskreno če- stitamo. ERANJOHOVNIK Prvenstvo LAO v kegljanju! Prvenstva Ljubljanskega armadnega območja v keglanju, ki je potekalo v soboto, 21. in nedeljo, 22. novembra 1981 v Kranju se je med štirinajstimi nastopajočimi ekipami, udeležila tudi ekipa garnizije JLA Dušana Kvedra-Tomaža iz Ptuja, v sestavi: Miroslav Smrzlič, Željko Dravinjski, Tone Miloševič in Marinko Marohnič. Gostitelj je bila, enako kakor za prvenstvo LAO v šahu, tudi v keglanju garnizija JLA Staneta Žagarja st. iz Kranja, tehnični izvajalec pa Kegljaški klub ,,Triglav" iz Kranja. Tekmovanje je potekalo v fair playu, bilo je dobro organizirano, ekipe so se borile s tovariškim duhom. Do zaključka redakcije, nismo prejeli še vseh rezultatov, zato ne moremo objaviti vrstnega reda ob zaključku tekmovanja. Ptujčani so skupno podrli 2940 kegljev, kar je uvrstitev nekje v drugi polovici, pred njimi so ekipe Ljubljane 3. s 3357 keglji, Ljub- ljana 2. s 3309 keglji, Novo mesto s 3293 keglji, Piv- ka s 3283 keglji, Postojna s 3200 keglji, Ajdovščina s 3142 keglji, Kranj 2. s 3099 keglji, Ribnica 2. s 2963 keglji, Ptuj ima 2940 kegljev, sledi pa ekipa Maribora s 2796 keglji . . . Nimamo še rezultatov ekipe Ribni- ca 1., Ljubljana 1., Kranj 1., in Vrhnike. Tekmova- lec Vrhnike Boris Urbančič je dosegel 976 podrtih kegljev, kar je boljši rezultat, ne samo v armadnem merilu, ampak tudi v državnem. D. Papler Dosežki in cilji padalcev Aerokluba Ptuj Ob koncu sezone smo padalci AK Ptuj poslali na dve tekmovanji po eno ekipo v želji, da na ta način izpolnimo plan obiska na raznih tekmovanjih. Obe sta se odvijali v za nas dokaj neugodnem poznem terminu (17. — 19. 10. 1981), saj so nekateri naši tekmovalci v me- secu dni in pol nazaj dobili le po kakšen skok ali dva za trenažo. Ostali pa so komajda izpolnjevali letni minimalni bonus skokov, ki nam dovoljuje udeležbo na tekmo- vanjih. Tekmovanja za Pokal osvobodit- ve mesta Beograda se je udeležila tričlanska ekipa pod vodstvom učitelja padalstva Stanka Cu.ša, ki je s seboj povedal mlajšega brata Zlatka Cu^a in Bojana Zmauca. V glavnem mestu smo pričakovaU močno konkurenco, saj se je tega tekmovanja prejšnja leta udeleže- valo znatno več padalcev kot letos, ko jih je bilo zaradi slabih izkušenj z organizacijo in sojenjem precej manj (36). Po prvih ocenah sposobnosti ob trenažnih skokih smo pričakovali, da bodo naše najmočnejše orožje figurativni skoki. A obrnilo se je drugače in za pravo ,,bojno polje" smo morali sprejeti skoke na cilj (štirje turnusi), ki so šteli dvojno: kot skupinski skoki na cilj in za uvrstitev posameznikov. Vremen- ski pogoji za to disciplino so bili še dokaj ugodni, saj je močnejši veter pihal samo v času trenažnih skokov in prve tekmovalne serije. Že v tej smo si priborili več kakor meter prednosti, ki je potem nismo zapravili do konca in pokal mesta Beograda je bil naš. Naša prednost je bila obenem dovolj velika, da smo se lahko izognili sodniškim manipulacijam, ki so tudi letos bile na repertoarju prireditelja. REZULTATI: Figurativni skoki: 4. Zmauc (10,8 sek.), 7. Čuš S. (11,1 sek.), 13. Čuš Z. (13,8 sek.). Skoki na cilj posamezno: 2. Žmauc (0,33 m), 3. Čuš Z. (0,46 m), 8. Čuš S. (1,49 m). Gru- pa cilj: 1. AK Ptuj (2,28 m). Gene- ralno posamezniki: 2. Žmauc (20 kaz. točk), 4. Cuš S. (113 k. t.), 7. Čuš Z. (178 k. t.). Generalni ekip- ni plasman: 1. AK Ptuj (311 k. t.), 2. AAK Beograd (854 k. t.), 3. AK Beograd (941 k. t.). Na padalskem tekmovanju za Pokal Pomurja ,so nas zastopali Janez Vidovič, Sonja Vršič. Na padalskem tekmovanju za Pokal Pomurja so nas zastopali Janez Petrovič, Miroslav Vindiš, Janez Vidovič, in Sonja Vršič. V konkurenci 6 ekip so zasedli 4. mesto, kar pa ob prisotnosti večine državnih in republiških reprezen- tantov niti ni slab dosežek. Nekaj manj smo lahko zaoovoljni z rezultati posameznikov, toda kot že rečeno: trenaže je bilo kar pre- malo. Tudi takšne, tekmovalne, tako bi v prihodnje kazalo še bolj izkoristiti podobna manjša tek- movanja za nabiranje tekmovalnih izkušenj. Ob koncu sezone pa vendar gle- damo že tudi naprej in tako bomo po krajšem premoru že začeli s ■splošnimi kondicijskimi treningi. Seveda pa bomo morali tudi precej povečati našo aktivnost v klubski proizvodni delavnici in ostalih de- lovnih akcijah, če hočemo nasled- nje leto obdržati kontinuiteto tre- ningov in števila skokov ter doku- piti nekaj prepotrebnih šolskih padal. Prejšnja padala v ta namen (P§-02) so se izkazala za nezane- sljiva in neuporabna in tako jih bomo morali nadomestiti s precej bolj priznanimi padali T-4M, če si želimo varen potek šolanja naših mladih padalcev. Za te bo v zim- skih mesecih potekal pripravljalni tečaj in zato ob tej priložnosti va- bimo mladince in mladinke od 16. leta starosti naprej, da se čim šte- vilneje odzovejo na naš razpis, ki bo objavljen v kratkem. Obenem pa bodo potekala posebna nada- ljevalna predavanja tudi za ostale padalce, saj ne gre zanemariti sprotnega nadaljevalnega usposa- bljanja in sledenja modernim to- kovom v padalskem športu. Z. B. Padalec ob doskoku s spornim padalom PŠ-02. ALUMINIJ - SLAVIJA3:0(1:0) Ob tovarniškem prazniku, sta se na stadionu Aluminija v Kidri- čevem pomerili ekipi veteranov Aluminija in Slavije iz Vevč. Ti dve moštvi sta bili pred leti znani in sta predstavljali kvalitetnejši del no- gometa v republiki. O takratni enajsterici ali moštvu Aluminija ni potrebno izgubljati besed. Bili so prvaki slovenske nogometne lige, pokalni prvaki, ko so v Ljubljani premagali Olimpijo, tri leta so nastopali v II. zvezni nogometni ligi. prišli do šestnajstine pokala, uspešno na- stopali v prijateljskih tekmah s številnimi prvoligaši iz Avstrije, Mad- žarske in Češkoslovaške. Se in še bi lahko zapisali o tej generaciji. O nasprotnikih pa le toliko, da so dolga leta igrali v slovenski ligi. Vedno so znali presenetiti in tudi razočarati, toda držali so se v sredini prvenstvene razpredelnice. Gostje iz Vevč so bili boljši nasprotnik v začetku sre ačnja. Toda do- mači so si le uredili vrste in začeli napadati ! Prvi zadetek so dosegli v 18. minuti, ko je Teodorovič najprej zadel vratnico in odbito žogo posiai na drugo stativo. kjer jo je Krnjič z glavo poslal v mrežo. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, le daje bilo več priložnosti na obeh straneh. V 72. minuti je Spehonja poslal lep predložek Nikoliču, ki je z desetih Skupinski posnetek obeh ekip pred srečanjem. Foto: Ludvik Kotar metrov zadel levi zgornji kot vratarja Gomzija. Pet minut pred koncem srečanja je Nikolič po samostojnem prodoru postavil končni rezultat srečanja. O tekmi le toliko, daje bila zelo fer. Videli smo nekaj pravih nogometnih potez. Mirno lahko zapišemo, daje bila tekma na visoki kvalitetni ravni, najboljši na igrišču pa je bil najmanjši igralec Aluminija, Jožo Kaniški. Aluminij je nastopil v naslednji postavi: Kramberger, Muršec, Vodušek, Panikvar. Hazabent. Kneževič (Nikolič) Kaniški, Grbavac, Teodorovič. Krnjič in Špehonja. Slavija: Gomzi. Živic. Kocjančič. Klešnik, Zupančič. Ferjančič, Martine. Kresnik. Sevšek. Kotar (Serec) in Pavlic. Pred 100 gledalci je srečanje vodil Peric iz Kidričevega. Danilo Klajnšek O delu Šolskih športnih društev šolska športna društva na osnovnih šolah dobivajo vedno večji pomen v slovenskem športnem življenju. Na osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem je bilo vedno dobro organizirano delo z mlajšimi katego- rijami, to je z učenci. Vedno .so na šoli delovale sekcije športnega društva, ki sojih ponavadi vodili mentorji sami, ali pa zunanji sodelavci, saj so v občinskem merilu vedno bili pri samem vrhu, pobirali pa so tudi regijske in republiške naslove (gimnastika). i Pred zaključkom pouka v OŠ Kidričevo vsako leto organizirajo plavalni tečaj in tako zmanjšajo število neplavalcev S spremembo športnega življenja v naši republiki, seje tudi med učenci poznala sprememba. Od zunaj so prišli sodelavci klubov in vodili sekcije društva. Takoje tudi sedaj. V okviru društva delujejo atletske in nogometne selekcije. Po besedah enega od mentorjev društva, Mikija Prsteca. je sodelovanje med atletskim klubom Ptuj in nogometnim klubom Aluminij iz Kidričevega najboljše. Zraven teh dveh sekcij pa v društvu deluje še košarkarska selekcija, šahovski krožek, strelski krožek. Krožek za rokomet pa bo verjetno zaživel takrat, ko bodo prišli iz RK Drava iz Ptuja, seveda če bodo zainteresirani, saj tudi za to športno panogo obstajajo materialni pogoji in pa dokaj velik interes med šolsko mladino. Zraven vseh teh krožkov imajo tretji in četrti razred v programu atletiko, košarko, nogomet, gimnastiko, plavanje. To je nekakšen telo- vadni krožek za te razrede. Ti učenci in učenke pa bi naj pridobili na kondiciji. gibljivosti in tudi vpogled v delo šolske telesne vzgoje in ne nazadnje tudi v delo selekcij. Normalno je. da se pri mladih ljudeh pojavlja velik interes po tekmovanju med vrstniki. Učenci šolskega športnega društva na osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevem se bodo poskušali v največji možni meri udeležiti vseh občinskih tekmovanj. Udeležili .so se že občinskega krosa, kjer so dosegli solidne rezultate. Izvedli so tudi šolski športni dan. Ta pa je obsegal prvenstvo v krosu, igranje nogometa fantje m igranje košarke-dekleta. ter druge aktivnosti. Z delom so zadovoljni; razumljivo pa je. da bodo v svoje sekcije in krožke poskušali pritegniti čim večje število učeht^v. -'i''' Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek , 18 - ZA RAZVEDRILO 26. november 1981 — TEDNIK TEDNIK ~ "ovember 1981 OGLASI IN OBJAVE - 19 Združiti napore za modernizacijo proizvodnje VINKO HAFNER V TGA Predsednik slovenskih sindika- tov Vinko Hafner s sodelavci je v četrtek 19. novembra dopoldne obiskal TGA Kidričevo, kjer se je v upravnih prostorih nove livarne pogovarjal s predstavniki tega kolektiva o proolemih gos- podarjenja in nujnosti moderni- zacije proizvodnje primarnega aluminija (MPPA) v tej delovni organizaciji. Vinka Hafnerja so uvodoma seznanili s sodelovanjem TGA v okviru SOZD UNIAL, z uresni- čevanjem stabilizacijskih priza- devanj in uspešnosti pri reševa- nju nezavidne gospodarske situa- cije. Ocenili so, Ja v tem 2.300 članskem delovnem kolekitvu ni preveč ugodna politična situaci- ja, predvsem zaradi tega, ker še delavci zmeraj ne vidno dolgo- ročne zagotovitve socialne varno- sti. Se zmeraj namreč v republiki ni jasno ali modernizacija proiz- vodnje aluminija v tem srednje- ročnem obdobju da ali ne, če- prav se v Sloveniii za to zavzema- it) tudi vsi poraoniki alumincja. svoj delež k nerazpoloženju v kolektivu je prispeval tudi rahel padec čistega uoht)dka. Kljub težavam z repromatenalom so namreč uspeli zadržati fizični obseg proizvodnje na istem nivo- ju- Vinko Hafner je menil, da sindikat, kot organizacija delav- cev v interesu zaposlenin uteme- ljuje investicijo MPPA, vendar ne v tem smislu, da bi porušili vrstni red najpomembnejših na- ložb v repuDliki. Sindikat bo zasnovo nove investicije podpiral v tolikšni meri, kolikor bo živ interes slovenske družbe za po- večano proizvodnjo primarnega aluminija. Projekt MPPA je namreč po- stal racionalnejši, saj so ga prila- godili razmeram in zmanjšali predvideno proizvodnjo od 80.000 na 60.000 ton aluminija letno. Za to »odrezano« investici- jo bi bilo dovolj pet milijard dinarjev, od katerih bi dobršen del zagotovili proizvajalci in uporabniki aluminija. Glede na gospodarjenje v TGA le stekla beseda tudi o osebnih dohodkih zaposlenih. Že sedaj namreč predvidevajo, da bodo ob koncu leta kršili družbe- ni dogt)vor o delitvi osebnih dohodkov za okoli 5 odstotkov. To ni veliko, vendar je menil Vinko Hafner, da si morajo slovenski sindikati prizadevati, da bi bilo takšnih pojavov čim manj. V TGA so. poleg zaposle- nih, za to odgovorne tudi družbe- nopolitične organizacije v občini in republiki. M. Ozmec Vinko Hafner s sodelavci si je ogledal tudi novo livarno TGA. Odprta razstava Ilegalni revolucionarni tisk na ptujskem območju Delavci Pokrajinskega muzeja v Ptuju se v paviljonu Dušana Kvedra te dni predstavljajo z zadnjo letošnjo razstavo iz letošnje bogate razstavne dejavnosti. Kustosinja oddelka ljudske revolucije Miroslava Grašičeva seje lotila precej odgovorne in težke naloge, daje lahko iz dokaj neurejene in strokovno neobdelane zbirke NOB m Iz otvoritvene slovesnosti v paviljonu Dušana Kvedra. Foto: S. Kosi ljudske revolucije, izbrala dokumente, ki pričajo o ilegalnem revolu- cionarnem tisku na ptujskem območju. Slovesna otvoritev razstave je bila minuli četrtek popoldan, na njej paje govoril Alojz Gojčič, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Skozi razstavo, kije odprta do 1. decembra, je nato številne prisotne popeljala njena avtorica Miroslava Grašičeva. kije nazorno predstavila zgodovino ilegalnega revolucionarnega tiska do konca druge svetovne vojne. ČRNA KRONIKA v dneh od 16. do vključno 23. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v .štirih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili eno .smrtno žrtev in tri lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilih je neznani na saj znaša le okoli 4.000 din. Razen tega so miličniki zabeležili tudi hujšo delovno nezgodo v obratu družbene prehrane TGA Kidričevo. V NOVEM ŠTUDIJSKEM LETU v četrtek, 19. novembra, smo imeli v Ljubljani skupščino ljub- ljanskega dela Kluba ptujskih štu- dentov (KP§). Skupščina je bila v kletnih prostorih 4. bloka Študent- skega naselja v Rožni dolini. Na uradnem delu so člani prejšnjega vodstva poročali o lanskem delova- nju in težavah pri tem, ki sov glav- nem v premalem zanimanju samih študentov za delovanje KPS. To bi lahko bila posledica neustrezno se- stavljenega programa, vsekakor pa premale obveščenosti. Pozna se tu- di, da nimamo svojega prostora, kjer bi se lahko redno dobivah. Razmere se precej spremenijo, ko prideš iz Ptuja v Ljubljano. S tem mislim na srečanje z novo, za- htevnejšo obliko dela na fakulteti za razliko od učenia v srednji šoli; na stanovanjske probleme; navaja- nje na novo okolje; odsotnost od doma; najraznovrstnejši osebni in- teresi in težave. Zato bi prav bruce morali takoj vključiti v delovanje KPŠ. To pa je povezano z začetni- mi težavami nepoznavanja naslo- vov in tudi medsebojnega nepozna- nja, za kar je delno kriva že srednja šola. Iz tega pa izvira nedomačnost in zato manjši interes za skupno de- lovanje. A upam, da bomo to letos uspešno prebrodili. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki občine Ptuj, ki so nas seznanili z zdajšnjim gospodarskim stanjem v občini. Ob tem se je raz- vila burna razprava, ki nam je osvetlila nekatere probleme v zvezi s štipendiranjem in nujnostjo so- delovanja na relaciji štipenditor— štipendist. Svetovali so nam tudi nekatere dopolnitve načrta dela, ki smo si ga zastavili za prihodnje le- to. Sledil je sendvič, nato krst novih študentov-brucov, ki bo še ponov- ljen na tradicionalnem brucovaniu, ki je bilo do sedaj ponavadi v Kidri- čevem. Za letošnje leto smo si člani KPŠ zadali precej obširen in glede na pretekla leta rahlo poživljen plan. K življenju pa bomo v najkrajšem času obudili tudi našo oglasno de- sko v Lackovi ulici (zraven stare prodajalne kruha), ki bo vas in nas obveščala o najaktualnejših akcijah KPS. Milena Cestnik POVOZIL LEŽEČEGA PEŠCA v soboto 21. novembra ob 23.45 je prišlo do hude prometne ne- sreče na n;iagistralni cesti v Budi- ni. Voznik osebnega avtomobila Franjo Ban iz Miklavža pri Ma- riboru je povozil pešca Danila Samca iz Ptuja, ki je ležal sredi voznega pasu. Kot je ugotovil sodni izvedenec, je Samec umrl za posledicami prometne nesreče. Na postaji milice .so povedali, da je nekaj minut pred nesrečo občan javil milici, da leži nekdo na cesti in naj ga odstranijo. Žal ni bilo nobenega hrabrega občana, ki bi ležečega človeka, potegnil vsaj na pločnik. Ko so pripeljali miličniki je bilo že prepozno. Čestitkam ob DNEVU REPUBLIKE se pridružuje tudi uredništvo in uprava RADIO-TEDNIK PTUJ. Bralcem Tednika in poslušalcem radia Ptuj, posebej še dopisnikom in sodelavcem želimo, da bi praznične dni preživeli zadovoljni in srečni. Bralce obveščamo, da bo naslednja 47. številka TEDNIKA izšla v četrtek, 10. decembra. OB 22. DECEMBRU - DNEVU JLA Množično in slovesno Na seji koordinacijskega odbo- ra za ljudsko obrambo in družbe- no samozaščito pri predsedstvu RK SZDL Ptuj so razpravljali o programskih aktivnostih v občini ob 22. decembiu — dnevu JLA. Glede na tradicije in oblike praznovanja so sklenili, da bodo osnove ohranili in jih obogatili še z novimi pristopi. Tako ostajajo v programu tradicionalni obiski predstavni- kov delovnih organizacij v vojaš- nici, obiski vojakov v delovnih organizacijah, pionirjev v vojaš- nici in pri komandantu, obiski predstavnikov vojašnice in DPO ter borcev v osnovnih .šolah, kjer je glavni poudarek na prenaša- nju revolucionarnih tradicij na mladi rod. V ta praznovanja oziroma ohranjanje tradicij NOB se vključujejo tudi pripadniki teritorialnih enot. M adi bodo kot je že običaj pisali spise na temo naše revolucionarne prete- klosti. V izložbah in na priložno- stih razstavah bodo oživeli spo- mini na težke dni naše revolucije, spoznali pa bomo tudi delo in življenje pripadnikov JLA. Glavne aktivnosti bi naj bile na sam dan ali predvečer prazni- ka. V program praznovanja se tudi letos vključuje občinska revija pevskih zborov. Nova trgovina v Cirkulanah v ponedeljek dopoldan bO delavci MlP-a skupaj s krajani Cirkulan slavili pomembno delovno zmago, namenu so predali novo sodobno samopostrežno prodajalno. Celotna investicijska vrednost objekta je 14 milijonov 859 tisoč dinarjev, od tega znašajo lastna sredstva 47 odstot- kov, združena sredstva SOZD 28 odstotkov in bančna sredstva 25 odstotkov. Gre za objekt, ki so ga krajani dolgo pričakovali. Založene p<^)lice ob otvoritvi pa naj bi kupce prepričale, da bodo v novi prodajalni lahko dobili najosnovnejše življenjske potrebščine. Slavnostni govornik na t)tvoritvi, ki sojo povezali s praznovanjem dneva republike in praznikom MlP-a, je bil Franc Tomanič, direktor MlP-a, kije poudaril, da so trgovci vedno veseli takih otvoritev, vendar so žal le-te redke. V MIP-u pa si najbolj želijo zadovoljiti potrošnika; pri tem pa naj bi svojo besedo zastavil tudi potrošniški svet. Na otvoritvi je govoril tudi predstavnik KS Cirkulane Mirko Šoba, kije povedal, daje trgovina težko in dolgo pričakovana pridobitev. V kulturnem programu, kije sledil govorom, pa so nastopili učenci OŠ »Maks Bračič« Cirkulane. Trgovino je predala namenu Julčka Dernikovič. OB PRAZNIKU REPUBLIKE s svečanosti v Cirkulanah foto: LK Sodelovanje z otroki zdomcev Da bi še bolj okrepili "ezi z domovino, so člani slovenskega kutlurno prosvetnega društva Sava iz Frankfurta predlagali so- delovanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z učenci ptuj- skih osnovnih šol. Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini je predlog posredoval izobraževalni sku- pnosti občine, ta pa osnovnim šolam. Med predlogi .so člani ko- ordinacijskega odbora izbrali osnovno šolo Tone Znidarič, ki bo že v tem mesecu navezala stike z učenci dopolnilnega pouka, ki ga uspešno izvajajo pri omenjenem društvu. V prihodnjem mesecu bo sku- pina učencev obiskala otroke naših delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji, ki se bodo udeležili šole v naravi. Or- ganizirali jo bodo na Kranjski gori. ob pomoči nekaterih repu- bliških organov. Učenci osnovne šole Tone Znidarič bodo pripra- vili skupaj z vrstniki iz oddelka dopolnilnega pouka slovenščine pri omenjenem društvu novole- tno zabavo, se bolje spoznali in se ob tej priložnosti dogovorili za konkreten program sodelovanja. N. Dobljekar RODILE SO: Jadranka Vindiš. M. Varnica 4/b — Mihaela; Milica Žalar. Pavlovski vrh 24 — Mitja; Darja Sluga. Kvedrova 4 — Emanuelo; Irena Jus. Kidričevo 40 — Nata- lijo; Pavlina Vinkler. Slape 12 — deklico; Milena Majcen. Kidriče- vo 8 — dečka; Slavica Vukalič, Kočice 18 — Benjamina; Irena Gomilšek, Podvinci 46/a — dečka; Jelka Makoter. Slamnjak 45, Ljutomer — Alena; Rosita Majal, Pragersko. novi blok — Vaneso; Nada Benko, Rajšpova 10- Vanjo. POROKE: Miran Lončar, Na Tratah 15/a in Marta Petek, Na Tratah 15/a; Milan Arnuš, Dolič 12 in Milena Podhostnik, Dolič 12; Vladimir Erbus. Spuhlja 12 in Mira Go- lob. Brstje 24/a; Alojz Herga. Gajevci 9/a in Marija Vincek, Stojnci 28; Vojko Sohar. Zg. Hajdina 202 in Sonja Slameršek, Zg. Hajdina 137; Andrej Pola- nec. Jenkova 3 in Mojca Kopitar, Osierčeva 14; Stanislav Keleiic, Muretinci 57 in Majda Tomažič, Stojnci 99; Mirko Veit. Dvorjane 43/a in Angelca Mihelič, Grajen- ščak 51/a; Dragomir Cafuta. Na postajo 5 in Marijana Halavuk, Koprivniški bregi. A. Šenoe 17/a; Jožef Medved. Lovrenc na Dr. polju 16 in'Barbara Hazen- mali. Mihovce 28; Alojz Žitnik. Dornavska 20 in Milena Bezjak, Slatina 40; Ivan Lukačič. Mari- bor. Vizoviškova 10 in Cvetka Vihar. Videm pri Ptuju 40; Milan Doloržak. Maribor, Meljska 60 in Marija Kralj, Rolman 16; Janez Liber, Gruškovec 50 in Angela Černivec, Brezovec 11; Franc Zebec, Gorenjski vrh 16 in Terezija Belšak, Gorenjski vrh 16; Anton Drevenšek, Zg. Gru- škovje 22 in Marija Bele, Pobrež- je 163. UMRLI SO: Alojz Petrovič, Žabjak 38, roj. 1930. umrl 13. novembra 1981; Katarina Fajfarič, Belski vrh 95, roj. 1905, umrla 13. novembra 1981; Ignac Petek. Cvetkovci 44, roj. 1901, umrl 16. novembra 1981; Jožefa Junger, Trajanova 12, roj. 1925, umrla 14. novem- bra 1981; Terezija Branda, Lača- ves 25, roj. 1895, umrla 17. novembra 1981; Julijana Znida- rič, Videm pri Ptuju 31, roj. 1906, umrla 18. novembra 1981; Mari- ja ŠamperI, Ul. Lackove čete 18, roj. 1913, umrla 18. novembra 1981; Antonija Repina, Zagorci 22, roj. 1914. umrla 17. novem- bra 1981; Anton Rebernik. Cir- kovce 5. roj. 1886. umrl 19. novembra 1981; Simon Lah, Tibolci 53, roj. 1906, umrl 19. novembra 1981; Neža Golob, Spuhlja 119, roj. 1905, umrla 19. novembra 1981; Edvard Sire, Slovenja vas 61/c, roj. 1913, umrl 20. novembra 1981; Ana Firbas, Drbetinci 38, roj. 1930, umrla 20. novembra 1981; Genovefa Vaj- da. Bukovci 47. roj. 1904, umrla 21. novembra 1981. TIDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 300 dinarjev, za tujino 550 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v pronnetu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proiz- vodov.