10
Slovstvene stvari.
Matične knjige za leto 1876.
Knjig, kateri je podala neumorno na slovstvenem polji za izobraženost Slovenov delovajoča „Matica slovenska" za leto 1876. svojim udom, mora biti vsakedo njih vesel. Tudi nadaljevanje zemljevidov ,,atlanta" je prišlo zopet ob pravem Času in od mnogih strani se glase želje, da bi „Matica" to lepo delo skoro dovršila. Tudi kar se tiče tipografične vrednosti knjig in zemljevidov , mora se odkrito reči, da je popolnem dostojna, osobito, ako se pomisli, kako drage so dandanes tiskovine. Naj bi dakle „Matica" slovenska" nahajala med Sloveni od leta do leta več prijateljev! Tako jej bode moči, se natančnejše in obširnejše izpolnovati svoj nalog: prospeh narodne omike.
,,Matičini" knjigi ste:
1. )}Letopis^j ki ima poleg društvenih naznanil in imenika udov (kar se je letos taktno objavilo na konci knjige), mnogo zanimivih in raznovrstnih sestavkov poučnega in zabavnega vsebinka. Prvi Dav. Tr-stenjakov spis „Slovenski elementi v Venet-s čini" (nadaljevanje) je delo, o katerem smejo in morejo sodeč pisati le filologi „ex professione". Starosta naš gosp. Tratenjak se vedno trudi z mladeniškim entuzijazmom za  nas  in  nam žrtvuje  vse  svoje velike
duševne zmožnosti. Hvala mu! — Dr. M. Samčeva antropologiČna sestavka „možgani" in „kanibalizem" sta zel6 interesantna in umeje ju brez teže tudi prost či-tatelj. — „Numi8matični spominki iz I. 1848. in 1849", sestavil J. Para pa t, je važen donesek za slovansko numismatiko. — Dr. Jan. Bieiweis je ravno sedaj, ko je prevažno ,,iztoČno vprašanje" na dnevnem redu, vstregel mnogim Slovenom z objavljenjem Ver neto-ve ga prevoda dveh „koranovih »lir", in isto tako je vse hvale vredno, kar ima ,,Letopis" še druge tvarine od gosp. Stareta, Parapata, Stiftarja in Ivan omsica.
2. „Dr. Lovro Toman". S podobo, životopisom (načrtai A. Praprotnik) in pesniško ostalino pokojnega rodoljuba.
Dolgo že smo pričakovali te knjige; zdaj je izgo-tovljena. Životopis je obširen in zna se mu, da ga je pisala roka prijatelja. Dobro so narisane vse važne epohe v Tomanovem življenji in jasno stopi bralcu pred oči njega podoba, ako bere te vrste. A nekaj pogreša prijatelj literarne zgodovine v knjigi: pogreša namreč poročila o množini in kakovosti pesniške ostaline in kako se je delalo ž njo. Pri možu, kakor To man, je kaj takega važno. Vendar to ni očitanje, ampak le prijazna opomba; sploh, kakor rečeno, je vse dobro narejeno. — Pesmi — o njih ni treba mnogo pisati — Tomanove so, rodoljubnega To man a, in le genre ljubezniškega pesništva je v tej knjigi nova prikazen za nas. Ker ni pesnik sam dovršil dela, ga ne smemo ostro soditi, ako ni vse, kakor bi želeli. Izkušnje uče, da taka izdanja najbolj oskrbe dušni očetje sami, kar pa ni vselej in vsem dano. Mnogo katera lepa in vzvišena misel je izračena v Tomanovih pričujočih pesmih in ostale bodo drag spomin nam in potomcem našim.
Da je bil dr. To man še veči domoljub kakor pesnik, je sploh znano. Naj toraj v imenovanem smislu objavim tudi jaz pri tej priliki prost donesek v karakteristiko njegovega patrijotizma. Dne 8. nov. 1869. 1. me nenadejano obišče blagi mož, katerega nisem takoj izpoznal, ako tudi sem bil videl njega sliko v Gj. Klari če ve m „Slavjanskem Jugu." Po kratkem nagovoru mi razodene svojo „veliko prošnjo*', naj bi namreč jaz spisal zbirko slovenskih vojaških pesem za našega domaČega polka fante, kateri so bili tedaj v Tri«ntu na Tirolskem , da bi tudi na tujem ne pozabili svoje domovine, temuč jej hranili v srci zvesto ljubezen. Knjiga bi posvečena bila polka poveljniku baronu Kuhnu, in za pesmi epičnega značaja mi je bil dal dr. Toman zgodovino našega polka, da bi jo študiral in v njej našel morebiti kak motiv. Objaviti morem in moram še danes, da nisem bil pri volji, prevzeti naloge. Opomnil sem dr. T o mana, da ne poznam vojaškega življenja, da so Nemci smešili Gleima, ki je ,,za pečjo" pisal svoje vojaške pesmi in da celo Nemci sploh, razven Kornerjevih, Schenkendorfovih in Arndto-vih plamenečih bojnih pesmi nimajo nič izvrstnega v tej meri — vse brez vspeha! Vdal sem se naposled in dejal, da hočem spisati najprej nekatere poskušnje, in ako mu bode to po volji, bodem delal naprej. Vse je bilo prav dr. Tomanu in spisal sem res 10 pesmi, pa le bolj rodoljubnega vsebinka,*) kajti pusta zgodovina polka me ni mogla prav nič navdušiti in nijeden moment v njej se mi ni zdel vreden pesniškega obdelovanja. Bil bi zatorej pisal pesmi sam in poleg tega še nabral lepih narodnih   in   umeteljnih   vojaških  ter  uredil  delo
*) Objavljenih je v ;,Novicah" 1. 1870. izmed teh pesem 8 komadov.                                                                     Pis.
za tisek. Decembra meseca imenovanega leta grč dr. To man na Dunaj v državni zbor in jaz mu po obljubi pošljem v tem času izgotovljene pesmi. Kako je bil zadovoljen ž njimi, naj priča list, katerega sem kmalu dobil iz Dunaja:
„Dragi prijatelj! Prejel sem Vaše prelepe pesmice. Ob kratkem Vam o njih in zarad natisa vee pišem ali se z Vami ustno pogovarjam, danes Vam le izrečem iskreno hvalo in zahvalo zanje.    Bog z Vami!
Vaš                           vdani prijaielj
V Beču 25,  dec.  1869.                       Dr. Lovro Toman."
In zbiral sem ter delal naprej. Majnika meseca 1870. sem zopet pokazal Tomanu svoje delo; bil je zadovoljen z menoj. Potem gre novic na Dunaj; a kmalu po sestri njegovi izvem, da je nevarno bolan in da meje dal pozdraviti. S& smrtjo Tomanovo 15. avgusta istega leta je bilo vse delo pretrgano, okončano! — Dela bi mnogo bilo stalo in To man je bil namenjen, trpeti vse stroške sam ter knjigo razdeliti brez* p lačno slovenskim vojakom. Vredno je dakle, da se objavi tudi ta lepa in blaga namera njegova , če tudi se ni izpolnila. Občutek spoštovanja in ljubezni za slavnega moža se dandanes živi v mojem srci, kajti tudi on je bil moj prijatelj!  —
Jos. Cimperman.
11