0 ^ 0 Št. 115 (16.151) leto LIV^ ŠKUr PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. H Jp^if ^ fjggj maja 1945. njegov PARTIZANSKI novembra v Zakriž ™ H BF WB B ^B ^B nadCe*^.. -armnozennaddostl.Od5.do j# ^KF I ni lu VITI r “i U OOPIC^. pfgvofop 24 moggb ] ■ Te!. (^61 /533382 ■^^■■■■■MPnM^^MBnHBBM^BS^^HflMaMp^^MMBBBBBBBflFF^B ^PAP - Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190____ H I .’ POSTMUFUCANAVOOTOVN 7500 ur ^rss^ss1?^ NEDEUA, 17. MAJA 1998 Dežela: zdaj gre zares Sandor Tence Sedaj gre zares. Po nelahkih in v nekaterih primerih tudi napetih pogovorih za sklepanje zavezništev in oblikovanje list, Se stranke in kandidati nahajajo pred odločilno Preizkušnjo. Pred sabo imajo toCno štiri tedne, da z resnimi argumenti Prepričajo volilce in si tako pridobijo njihovo Zaupanje oziroma njihov glas. Slovenci smo lahko opravičeno kritični in nezadovoljni z delom te ah °ne deželne vlade, nihče Pa ne more zanikati pozitivne vloge, ki jo je Dežela Furlanija-Julijska Krajina vse od ustanovitve igrala za dobrobit svojih prebivalcev. Se vedno aktualne so nam-rec objektivne danosti (prisotnost • narodnih manjšin in mednarodna vloga), za katere je FJK dobila status avtonomne dežele in na katere so mnogi v teh letih pozabila Nanje so se spomnili Sele pred kratkim, ko je mio treba v rimskem par-mmentu braniti ogroženo deželno avtonomijo pred napadi centralistov ali Zamaskiranih federalistov. . Za slovensko manjšino 1® bila Dežela vseskozi ''erodostojen sogovornik. Ha bo tako tudi v bodoc-?msti, je pomembno, da b°do za njenim krmilom jmm naklonjene sile in KoaUcije, ter da bo v neizvoljenem deželnem svetu cimvec slovenskih Predstavnikov. Za to 'mamo na razpolago glasove in se predvsem pre-®rencne glasove, ki bodo ^a teh volitvah Se kako Pomembni in verjetno tudi odločilni. .. S premišljenim in inte-f^gentnim glasovanjem, Kot mu pravijo nekateri, Se lahko Slovenci reali-shcno vrnemo v Čase, ko smo hneli v skupščini tri P tudi štiri svetovalce. dosego tega cilja pa so. kot rečeno, potrebni Slasovi in preference. I4.junija ne bomo ob-n°vili rimskega parla-. ®®ta, občin (razen v Go-rici in Krminu) ali te ali 'm® manjšinske organiza-^®> ampak deželni svet. j?av zaradi tega mora bi-Prav bodočnost Dežele središču pozornosti te olilne kampanje. Pre-Prjcani smo, da se tega , °oro zavedajo predvsem . andidati, ki seveda niso si enaki (to je srž de-j.0Krači je). Eno je plura-sticno soočenje, nekaj povsem drugega pa ko ?c.unavanje> ki ne bi ristilo nikomur, gotovo pa vsem škodilo. BIRMINGHAM / DRUGI DAN ZASEDANJA VRHA G8 LE DELNO IZPOLNIL PRIČAKOVANJA Grozljivi problemi človeštva so pretežki tudi za najmočnejše Blairov predlog o odpisu dolgo 20 najrevnejšim ni prodrl - Svarilo Indiji in Suhortu BIRMINGHAM Obračun drugega dne vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije G8 je le delno pozitiven, čeprav bo treba za dokončno oceno počakati na današnji sklepni dokument. Pobuda gostitelja Blaira, da bi 20 najrevnejšim državam sveta odpisali dolgove, ni naletela na soglasje osmerice, tako kot tudi ni bilo sklepa o sankcijah zaradi jedrskih poskusov Indije in Pakistana, ki jih je napovedal. V zvezi z Indonezijo je vrh posvaril Suharta, naj ne odlaša z reformami. Drugi dan vrha je potekal v dvorcu VVeston Park, kjer je Tony Blair poskrbel za neformalno razpoloženje svojih gostov (na posnetku AP). Na 2. strani TRST, RIM / DIJAKI PROTAGONISTI V Rimu odprti do slovenščine, na Pokrajini Trst vse po starem RIM, TRST - Zasedanju poslanske zbornice je predsedoval Luciano Violante, vendar je pred sabo namesto poslancev imel dijake iz vse Italije, ki so orisali, zagovarjali in glasovali razne zakonske osnutke, ki so jih predhodno izdelali in poslali v Rim. Pri pobudi »mladi v dvorani« sta sodelovala tudi tehnični zavod »Žiga Zois« in klasični licej »Primož Trubar«, v Rim so odšli štirje njuni predstavniki. V razpravo je posegla Valentina Battigel-li, ki je pozdravila v materinem jeziku, Čemur ni nihče oporekal, prav nasprotno od tega, kar se je pri podobni pobudi dogajalo v pokrajinskem svetu v Trstu. Slovenskim dijakom je predsedujoča, poslanka Mameči Vascon, povedala, da paC pravilnik ne dopušča posegov v slovenščini. Na 3. strani Tržaški VNew kandidati Vorku Levih onaši demokratov manjšini TRST - Včeraj NEW YORK - Na so predstavili univerzi Columbia tržaške kandidate je bil včeraj celo d- Levih demokratov nevni seminar o za deželne volitve. položaju slovenske Nosilca liste sta manjšine v Italiji. dosedanji pod- Na srečanju, ki ga predsednik dežel- je priredil Ame- nega sveta FJK Mi- risko-slovenski loš Budin in sin- kongres v sodelo- dikalist Bruno vanju s Svetovnim Zvech. Slovence slovenskim kongre- na listi zastopa Se som, so posamične Solnica Nadja De- aspekte obravnava- benjak, vsega je ne teme podrob- med kandidati se- neje osvetlili Štirje dem žensk (na 13). poročevalci. Na 3. strani Na 3. strani Avstrija naj spoštuje 7. člen CELOVEC - Na protestnem zborovanju Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta k<> roških Slovencev ob 43-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe so udeleženci soglasno sprejeli resolucijo v kateri ugotavljajo, da tudi 43 let po podpisu državne pogodbe pravice manjšine, zapisane v 7. členu, še niso izpolnjene. Na 2. strani Liste vložene, začenja se volilna kampanja GORICA - Do izteka roka je bilo na županstvu vloženih deset list za upravne volitve za obnovo občinskega sveta. Za mesto župana se bo potegovalo šest kandidatov: Ario Rupeni, Gaetano Valenti, Alessandro Bon, Michele Formentini, Vit-torino Marzaroli in Sergio Cosma. Kandidatne liste so vložili gibanje Oljke, SKP, MSI/FT, AN, FI, SL, občanska lista Obietivo Gorizia, Zeleni, gibanje "Isontino per 1’Europa in Gristiani de-mocratici per Gorizia. Včeraj so vložili tudi kandidatne liste za deset rajonskih svetov. 14. junija bodo volitve tudi v Krminu, Gradezu in Zagraju. V Krminu bodo nastopile štiri liste, prav toliko pa je tudi kandidatov za mesto župana. Na 7. strani Odprli kulturni dom štajerskih Slovencev POTRNA - Včeraj so v Potmi na avstrijskem Štajerskem odprli prvik slovenski kulturni dom. Ta bo novi sedež Kulturnega društva člen 7 za štajerske Slovence v Avstriji, ki je bilo ustanovljeno v Gradcu, saj v avstrijski Radgoni noben krčmar ni upal ponuditi svojega gostoljubja. V imenu obolelega predsednika avstrijskega parlamenta dr. Heinza Fischerja je njegov tajnik izrazil željo, da v odnosu Avstrije do lastnih manjšin ne bi bilo več razkoraka med teorijo in prakso. To naj velja tudi v odnosu Slovenije do ostankov nemško govoreče manjšine. Na 2. strani M ma m ati oblačila 0-16 ul. Flavia 62 - Trst tel. 040/8324651 MEHANIČNA DELAVNICA-AVTOKAROSERIJA PRODAJA NOVIH IN RABUENIH AVTOMOBILOV nmassmas Pooblaščeni servis Pooblaščena delavnica tanaa ra PADRICE 151 Tel./Fax 040/226161 Urnik: 8.00 - J7.00 / ob sobotah 8.00 - 12.00 Cestna pomoč: NEPREKINJENO 24 UR NA 24 tel. 0338/9594090 tel. 0038/7772031 EDIL - PORFIDI TRENTINA s.n.c. Skladišče in urad na Proseku (nasproti avtobusne garaže ACT) Tel. 040/251044; faks 251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE POVRŠINE porfirji e peščenjaki • prane cementne plošče • kamnite kocke in obloge »kamniti robniki »material za pokrivanje streh • strešne opeke iz žgane gline... Velika izbira gradbenega materiala" opeke »železne in lesene konstrukcije• izolacijski materiali »železne PVC cevi »ograje... OB 5. OBLETNICI delovanja nudimo bajne popuste 20%-30%-40% KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI zenska moda Inke" MOŠKA 4aimvL kauten X MODA FEND1 tP G. Valentino OBLEKE IN SRAJCE PO MERI Trst - Ul. Mazzini, 19/a - Tel. 040/3720020 Nedelja, 17. maja 1998 DNEVNE NOVICE, ALPE JADRAN 2 BIRMINGHAM / DRUGI DAN ZASEDANJA VRHA G8 SO BILE V OSPREDJU POLITIČNE TEME Obsodba jediskih poskusov le besedna, o odpisu dolgov revnim pa ni soglasja Osmerica je pozvala Suharta, naj se loti resnih reform - Danes podpis sklepnega dokumenta INDONEZIJA / PODATKI VOJAŠKIH OBLASTI V Džakarti našteli petsto smrtnih žrtev DŽAKARTA - Uradni obračun smrtnih žrtev neredov v glavnem mestu Indonezije je dosegel grozljivo številko 499 oseb, kolikor so jih našteli do 19. ure včeraj. Podatek je posredoval glasnik indonezijske vojske, ki je dodal, da so vanj všteti tudi tisti, ki so živi zgoreli v zažganih poslopjih, in tisti, ki so umrli med poskusom, da bi se rešili. Glasnik je prebral uradno sporočilo, v katerem se oborožene sile »opravičujejo vsej državi in indonezijskemu ljudstvu zaradi razmer, ki so se ustvarile«. Vojaki bodo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi se vrnila mir in varnost, je dodal. V Džakarti se je položaj nekoliko umiril, napetost pa narašča v drugih mestih. Tuji državljani pospešeno zapuščajo prestolnico, kjer so letališča polna potnikov, ki čakajo na prvo letalo, s katerim bi poleteli - kamorkoli. Zahodne države so pripravile načrte za evakuacijo svojih državljanov, Far-nesina pa odsvetuje turistom, da bi se podali na indonezijske otoke. Tudi vse potovalne agencije so na izrecno zahtevo italijanske vlade odpovedale načrtovana potovanja. Famesina je včeraj sporočila, da je njena krizna enota organizirala čarterski polet za evakuacijo italijanskih državljanov. Boeing 737 s 105 sedeži bo odletel drevi okrog 22. ure po krajevnem času (17. ure po italijanskem času) iz Džakarte v Kuala Lum-pur v Maleziji. Tam jih bo čakalo osebje italijanskega veleposlaništva, ki jim bo pomagalo pri nadaljevanju poleta proti domu. V najtežjem položaju so se med tujci znašli Kitajci, ki so glavna tarča ropanja in pustošenja in ki imajo največ težav za odhod iz Indonezije. Tisti, ki so uspeli pobegniti, so se zatekli v Hongkong, medtem ko jim Peking doselj ni ponudil nobene pomoči. BIRMINGHAM - Po petkovem uvodnem delu zasedanja šefov vlad in predsednikov industrijsko najrazvitejših držav sveta G7, ki je bil posvečen gospodarskim temam, se je včeraj vrh razširil v G8, saj v politični razpravi sodeluje tudi Rusija. Osmerica je imela na dnevnem redu boj proti organiziranemu kriminalu in mamilom, probleme Afrike, brezposelnosti, razvoja in zadolženosti revnih držav, mednarodne trgovine, energije in okolja. V odmaknjenem miru VVeston Parka, čudovitega, v zelenje ovitega dvorca iz 17. stoletja v okolici Birminghama, se je v neformalnem razpoloženju odigral drugi dan vrha, ki se bo končal danes. Program, ki ga je pripravil gostitelj, Tony Blair, je bil nujno spremenjen zaradi kontingentnega dogajanja, v prvi vrsti zaradi nemirov v Indoneziji in jedrskih poskusov, ki jih je izvedla Indija in ki jih je napovedal tudi Pakistan. Te poskuse je osmerica sicer obsodila, vendar ni dosegla dogovora o sankcijah. Ostaja tako le formalen poziv Indiji, naj čim hitreje pristopi k sporazumu o popolni prepovedi jedrskih poskusov in k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja, Pakistan pa so z vrha pozvali k »največji možni meri zadržanosti«. Medtem ko sta ZDA in Japonska že pred srečanjem uvedli sank- cije proti Indiji, so se ostale države G8 odzvale zadržano. Med razpravo v Birminghamu je iz Islamabada prišlo uradno sporočilo, da se Pakistan ne namerava odpovedati jedrski opciji in da bo sam določil čas, ko bo odgovoril na indijske jedrske poskuse. Clinton je Pakistan posebej pozval, naj o svojih namenih dobro razmisli, iz Islamabada pa je prejel odgovor, da Pakistan »ni nikoli ukrepal v pretirani naglici«. Tudi pri vprašanju odpisa dolgov najrevnejšim državam v razvoju, ki ga je postavil na dnevni red vrha britanski premier, osmerica ni našla skupnega jezika. Na posvetovanjih v najožjem krogu voditeljev je predlog spodletel zaradi odpora Nemčije in Japonske. Kancler Kohl je namreč opozoril, da je Nemčija samo za srednjo in vzhodno Evropo ter za Skupnost neodvisnih držav od leta 1990 zagotovila pomoč v vrednosti več kot 190 milijard mark, kar je kar lep zalogaj prispevkov za razvoj, zato je zdaj napočil čas za bolj pravično porazdelitev bremen. Za hitrejši odpis dolgov afriških držav so se zavzeli predvsem Blair, Clinton in Chirac, po neuradnih podatkih pa naj bi današnja sklepna izjava o odpisu dolgov vsebovala »zelo uravnoteženo besedilo«, vendar nikakršnih konkretnih dogovorov. Britanski premier si je prizadeval doseči, da bi 20 najbolj zadolženih držav do leta 2000 razbremenih starih dolgov. V središču Birminghama je po podatkih policije za hitrejši odpis dolgov tretjega sveta demonstriralo približno 50.000 ljudi, ki so okoli mesta srečanja oblikovali človeško verigo. Kakorkoli že, letni vrh G8 je še enkrat pokazal, da niti edina preživela velesila in njeni partnerji niy majo čarobne palice, s katero bi reševali probleme človeštva. Proti jedrskim poskusom so se omejili na deklaracijo (sam Clinton se boji, da to ne bo zadostovalo), glede Indonezije so sklenili, da je demokratizacija njena notranja stvar (čeprav so Suharta posvarili, da so potrebne reforme), o zadolženosti najrevnejših pa so ostali, kot rečeno, le pri besedah. Boljši rezultati so bili doseženi pri izrazitejše ekonomskih temah, kot pri vprašanju nadzorovanja finančnih trgov, mednarodnega sodelovanja v boju proti organiziranemu kriminalu, proti reciklaži umazanega denarja in proti trgovanju z orožjem in drogo. Obračun vrha v Birminghamu je torej le napol upravičil pričakovanja Tonyja Blaira, za dokončno oceno pa bo seveda treba počakati na današnji sklepni dokument. POTRNA / Z VČERAJŠNJO SVEČANO OTVORITVIJO Štajerski Slovenci končno dobili svoj kulturni dom Poseben dopis POTRNA - Kulturno društvo 7. člen za štajerske Slovence v Avstriji je dobilo prvi kulturni dom. To se je zgodilo po ustanovitvi društva - takrat v Gradcu, saj v avstrijski Radgoni noben krčmar ni upal ponuditi svojega gostoljubja - ter 53 let po izrecni omembi te manjšine v Avstrijski državni pogodbi (ADP). Dom oziroma hiša (na sliki arhivski posnetek) nosi ime po slovenskem jezikoslovcu Avgustu Pavlu, ki je v vasici Potma bival več let on koncu prejšnjega stoletja. V njem so društveni in razstavni prostori, medili pa bodo še knjižnico, arhiv in galerijo. Za odkup in obnovo 418 kv. metrov pokritih prostorov in čez 4000 kv. metrov zunanjih površin so odšteli okoli pet milijonov šilingov. Zbrali so jih s prostovljnimi prispevki, ki so se še posebej natekli po grožnji društvu s pisemsko bombo leta ’93, preostanek pa sta prispevala uradna Ljubljana in zvezni konclerjev urad za manjšine z Dunaja. Na slovesnost je prišlo več vidnih politikov z obeh strani meje, predsednika avstrijskega parlamenta dr. Heinza Fischerja pa zavoljo obolelosti ni bilo. Zato je odpadlo tudi njegovo večerno srečanje s slovenskim predsednikom Milanom Kučanom v Radencih. V Fischerjevem imenu je Pavlovo hišo o tvoril njegov tajnik Bruno Aigner. Fischerjev govor so na dosledno dvojezični slovesnosti prebrali. Bolni predsednik parlamenta si je zaželel, da v odnosu Avstrije do lastnih manjšin ne bi bilo več razkoraka med teorijo in prakso. To naj velja tudi v odnosu Slovenije do ostankov nemško govoreče manjšine. Kakor naj se lokalni štajerski politiki odpro do sodeželanov slovenskega porekla, tako naj se slovenske odprtost do nemške jezikovne manjšine potrdi v slovensko - avstrijskem kulturnem sporazumu. Mihaela Logar, slovenske državna sekretarka za rojake po svetu, pa je otvoritev Pavlove hiše označila za velik korak v odnosih med Slovenjio in Avstrijo. Povejmo še, da štajerski Slovenci kljub določilu v avstrijski drttžavni pogodbi praktično niso priznani za manjšino. Štajerska vlada se še posebej trudi, da bi zanikala njihovo prisotnost v deželi, pa čeprav naj bi bilo Slovencev tukaj približno desetina Slovencev na Koroškem. Zaradi zanikovanja je prišlo tudi do zastoja pri imenovanju dveh štajerskih članov v obstoječi slovenski manjšinski sosvet. Boris Jauševec KOROŠKA / POZIV NSKS OB OBLETNICI ADR, Avstrija naj spoštuje 7. čl. državne pogodbe CELOVEC - Na protestnem zborovanju Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroških Slovencev ob 43-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) v petek zvečer v Modestovem domu v Celovcu so udeleženci soglasno sprejeli resolucijo v kateri ugotavljajo, da tudi 43 let po podpisu državne pogodbe pravice slovenske manjšine na Koroškem, zapisane v 7. členu, še niso izpolnjene - »ne po črki, niti po duhu«. Resolucija, naslovljena na države podpisnice državne pogodbe, državam CELOVEC / DEŽELNI KONGRES LJUDSKE STRANKE Potrditev Zematta CELOVEC - Na 25. rednem deželnem kongresu ljudske stranke včeraj v Celovcu so delegati z 98 odstotkov glasov na čelu stranke potrdili sedanjega predsednika in deželnega glavarja Christofa Zematta. Taje v svojem govora poudaril, da hoče tudi po deželnozborskih volitvah 7. marca 1999 ostati deželni glavar. Pri deželnozborskih volitvah prihodnje leto si je zastavil za cilj, da bi v deželnem zboru bile zastopane tri približno enako močne stranke (trenutno stanje: socialdemokrati 37 odstotkov, svobodnjaki 34 in ljudska stranka 21), na volitvah leta 2004 pa naj bi ljudska stranka postala prva politična sila v deželi. Precejšen del svojega govora je Zernatto namenil svojim pohtičnim nasprotnikom, še posebej desničarskem populistu in vodji avstrijskih svobodnjakov Jorgu Haiderja. Pozval ga je, naj na volitvah marca 1999 kandidira za deželnega glavarja na Koroškem, »da bo lahko sodeloval v koroški deželni vladi«. Na deželnem kongresu, katerega se je udeležil tudi predsednik SLS in podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, ki se je še posebej zavzel za rešitev problema dvojezičnih otroških vrtcev na Južnem Koroškem, je spregovoril tudi predsednik zvezne ljudske stranke zunanji minister VVolfgang Schussel. V svojem govoru je odločno podprl kandidaturo treh dežel zimske olimpijske igre leta 2006 ob stičišču treh kultur - »germanske, slovanske in romanske«. Schussel se je ob tej priliki dokaj jasno izrekel proti nadaljnemu uporabljanju dosedanjega gesla »Senza confini« in menil, da je nositelj Celovec. Zato naj bi se geslo odslej glasilo »Klagenfurt 2006 -Ohne Grenzen«. LL Evropske unije, avstrijski zvezni vladi in koroški deželni vladi, še posebej opozarja na nevzdržno diskriminacijo slovenske manjšine na področju predšolske vzgoje (odklonitev dvojezičnih skupin v javnih otroških vtrcih v petih dvojezičnih občinah), nadalje na dejstvo, da je Avstrija določila o dvojezični topografiji doslej uresničila samo na 10-odstot-nem delu kjer živi manjšina, določila o slovenščini kot uradnem jeziku na občinski ravni pa samo na 30-odstotnem delu dvojezičnega območja. Z ozirom na Slovence v zvezni deželi Štajerski pa je v resoluciji ugotovljeno, da ni izpolnjena niti ena sama točka 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, v kateri so jasno določene pravice slovenske manjšine na Koroškem in na Štajerskem ter Hrvatov na Gradiščanskem. Z ozirom na še vedno neizpolnjena določila 7. člena ADP Narodni svet zato poziva Avstrijo, da se še pred prevzemom predsedstva v Evropski uniji zaveda svoje odgovornosti do narodnih skupnosti, ki živijo znotraj njenih meja in po desetletjih končno udejani neizpolnjene točke 7. člena ADP. Države podpisnice ADP pa NSKS poziva, da opozorijo Avstrijo na neizpolnjene točke pogodbe, države EU pa v smislu evropskega zbliževanja in uveljavljanja evropskih standardov manjšinske zaščite poskrbijo za to,«da bo trajno zagotovljen obstoj in razvoj evropskih narodnih skupnosti, zlasti tudi v R. Avstriji«. Zborovanja Narodneg3 sveta so se kot častni gost) udeležih predsednik klub3 deželnih poslancev Južno-tirolske ljudske stranke (SVP) v Bocnu dr. Hubert Frasnelli, avstrijski amba®3 dor v Sarajevu dr. Zdravk Inzko in predsednik Zvez slovenskih organizacij n Koroškem dr. Marij311 Sturm. , „ Ivan Lukan V Čedadu razstavlja L Dorbolo ČEDAD - Odprtje antološke razstave Lorette Do' bolo je včeraj privabilo čedajsko cerkev Frančiška množico lju / vključno z vrsto beneški javnih upraviteljev in turnih delavcev. Nabito polna je bila pred tem y dvorana občinskega sve ^. Spetru, kjer so pred^k0 monografijo in potDorbolojeve. Dobron lico v domačem kr3) komentar o njenem, e,tliro izrekli odbornik za p GS Nadiških dolin no Krizetič, iciC, Marinič, Pavel V pa. umetnostni kritik Li miani in predstavni a ne Concordia, kjer . Dorbolo živi že skora) set let. (D.U.) \ POKRAJINA TRST / IZREDNO ZASEDANJE PROGRAMSKA KONFERENCA SKGZ / SKLEPNA RESOLUCIJA Zaprtost tudi do slovenskih dijakov V poslanski zbornici v Rimu pa so slovenski dijaki lahko spregovorili v materinem jeziku Varstvo manjšine in povezava z matico Potrditev pluralistične oblike organiziranosti manjšine V okviru pobud Evropskega parlamenta, poslanske zbornice in združenja italijanskih pokrajin Upi, da bi mladim približali institucije, so se včerajšnjega izrednega zasedanja pokrajinskega sveta udeležili dijaki vseh mestnih višjih gol. Kot je dejala poslanka Marucci Vascon, ki je predsedovala zasedanju, je to rtajucinkovitejši naCin, da mladi spoznajo, v Cern je resnična demokracija v svobodni državi. Očitno pa je želela tudi praktično dokazati svoje pojmovanje demokracije in še zlasti veliko »odprtost« Pokrajine. Priložnost se ji je kmalu Ponudila, ko so posegli slovenski dijaki: pravilnik ne dovoljuje slovenskim svetovalcem, da govorijo v materinem jeziku in Vasco-n°va je tudi včerajšnje mlade slovenske goste takoj opozorila na ta veliki »demokratični dosežek«, istočasno pa so slovenski dijaki v rimskem parlamentu lahko brez težav Pozdravili svoje kolege v materinem jeziku... Na zasedanju so dijaki k°t »svetovalci« lahko Predstavljali vprašanja, resolucije o raznih vpra-smijih, k besedi so se ogla: sdi tudi predstavniki slo-venskih višjih zavodov . iga Zois«, »Jožef Stefan« m »A.M.Slomšek«. Vasco-d°va je po obrabljenih fra-^ah o evropski odprtosti dojala, da je v težavah, ker s° ji z »Zoisa« poslali yprasanje v slovenščini. K osedi se je oglasila pok-a j inska svetovalka Bruna ^■orzini Spetič (SKP) in opozorila, da prav evro-Psko pojmovanje odnosa 0 manjšin zahteva dosled-'°.Spoštovanje njihovega ^.mka. Pokrajina je pred le-namestila naprave za si-Ultano prevajanje, je na- Zat eVa*a v si°venSCini, in o lahko posege pre-y la)o, saj imajo tolmače. gVaSanja dijakinje Sare uder (»Zois«) pa niso sredovali tolmaču, pisno sv Povedel pokrajinski n^valec Willy Mikac Up nZaPletov ni bilo ko-fan \ .ian Živec (»J. Ste-Ile 'd je želel vedeti, zakaj Hej?.01® poseči v materi-jeziku, in Vasconova je odvrnila, da tako piše v pokrajinskem pravilniku. Zatem je Jasna Tuta (»Slomšek«) vprašala, Ce lahko nekaj misli izrazi v slovenščini. Vasconova je pripomnila, da itak tako lepo govori italijansko, vendar je privolila, a se je kmalu premislila, prekinila dijakinjo in ji velela, da nadaljuje v italijanščini. Bruna Zorzini Spetič Kot smo dejali, je bilo povsem drugače v Rimu, kjer je bilo izredno zasedanje poslanske zbornice. Predsedoval mu je Vio-lante, a na mestih, kjer so običajno poslanci, so bili dijaki višjih srednjih šol iz vse države. Dijaki so predstavili, zagovarjali in glasovali zakonske osnutke, ki so jih predhodno skupinsko sestavili in poslali v Rim. V Rimu so bili tudi predstavniki tehničnega zavoda »Žiga Zois« in klasičnega liceja »Primož Trubar« Valentina Battigelli in Sabrina Bukavec iz Trsta ter Katja Vončina in David Bednarik iz Gorice. V razpravo je posegla Valentina Battigelli, ki je po pozdravu v slovenskem jeziku podprla predlog vrstnikov iz Piemonta o kaznivosti vandalskih dejanj tudi tedaj, ko jih zakrivijo mladoletniki. Petkova programska konferenca tržaške SKGZ se je po predstavitvi razčlenjenega programskega dokumenta in razpravi, v katero so posegli tako gostje kot delegati in na osnovi programske razprave zaključila s sprejetjem resolucije, o obliki organiziranosti in ravni varstva slovenske manjšine v Italiji ter njenemu povezovanju z matico. V resoluciji, ki je sestavljena iz treh Členov, tržaška SKGZ najprej ugotavlja, da je pluralistična oblika organiziranosti na podlagi dejavnosti, kakršno je razvila slovenska narodna skupnost v povojnem obdobju v skladu s priporočili in standardi zaščite manjšin. Zveza se tako opredeljuje za funkcionalno povezovanje in integriranje organizacij civilne družbe, se pravi zvez, društev in ustanov, katerih dejavnost se razvija na področjih, ki so pomembna za ohranjanje bistvenih elementov narodne zavesti (jezik in kultura, komunikacija, šport, gospodarstvo, teritorij, socialna solidarnost). V tem smislu se bo tržaški odbor SKGZ zavzemal za večjo akcijsko usklajenost obeh krovnih organizacij na osnovi iskanja skupnega imenovalca. V drugi točki resolucije je izpostavljena ugotovitev, da Okvirna konvencija Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin ne daje povoda za ukinjanje že zagotovljene višje ravni zaščite ali za neupoštevanje obvez, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb, ampak prav nasprotno, tako možnost izrecno izključuje. Zato je upravičeno pričakovati od italijanskega parlamenta, da NEW YORK / COLUMBIA UNIVERSITV _ Seminar o slovenski manjšim v Italiji Pobuda Ameriško-slovenskega kongresa Položaj slovenske manjšine v italijanski državi: to je bila tema včerajšnjega seminarja, ki ga je v prostorih univerze Columbia v New Yorku organiziral Ameriško-sloven-ski kongres v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom. Studijsko srečanje, namenjeno elanom, mednarodnim predstavnikom in tudi italijanski skupnosti v ZDA, je uvedel predsednik Ameriško-slovenskega kongresa Silvester Lango. V dopoldanskem delu seminarja sta z referatoma nastopila Janko Jeri, upokojeni profesor iz Ljubljane, in urednik beneškega lista Dom Giorgio Banchig. Prvi je govoril o prvinah pravnega položaja slovenske manjšine v Italiji, drugi pa je podrobneje orisal Ivo Jevnikar položaj Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini. Dva poročevalca sta nastopila tudi popoldne, in sicer najprej tržaški profesor Samo Pahor, nato pa še novinar Ivo Jevnikar. Pahor je zbranim govoril o položaju slovenskega je- zika v Furlaniji-Julijski krajini in problemih njegovega uveljavljanja v javnosti in pravno-upravnih postopkih. Naloga Iva Jev-nikarja pa je bil prikaz sličnosti oz. razlik v trat-maju, ki ga v italijanski državi uživajo Nemci na Južnem Tirolskem in Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini. Jevnikar jeva primerjalna analiza je zadevala tako pravne kot politične aspekte življenja obeh skupnosti. Zaključke je povzel Hilarij Rotih, njegova naloga pa je bila tudi osvetlitev sklepne resolucije, ki naj bi jo poslali italijanskim oblastem in mednarodnim organizacijam. V petek je organizatorje in poročevalce sprejel slovenski veleposlanik pri OZN Danilo Turk. bo uzakonil take zaščitne norme, ki bodo upoštevale že sprejete mednarodne obveznosti italijanske države in v njih nakazano raven zaščite. Prav tako je pričakovati, da bo Slovenija zahtevala spoštovanje vseh italijanskih obvez v zvezi z zaščito Slovencev v Italiji. V zadnjem delu resolucije SKGZ ugotavlja, da kljub soglasno izglasovani Resoluciji o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije, niso odpravljene zavore, ki onemogočajo organsko povezavo med manjšino in matico. Najbolj očitno je, da se kljub obvezi iz omenjene Resolucije ni še niC storilo na področju gospodarskega sodelovanja med slovenskimi subjekti iz matice in sosednjih držav. Zato tržaška SKGZ poziva slovensko vlado, da imenuje vladni organ z vsemi potrebnimi pristojnostmi z namenom spodbujanja in koordiniranja posameznih resorjev in uradov na področju gospodarskega sodelovanja med matico in njenimi manjšinami. Nazadnje je še poziv slovenskemu Državnemu zbom in Državnemu svetu, da na podlagi določil 5. Člena slovenske Ustave sprejme zakon o pravicah in ugodnostih Slovencev brez državljanstva Republike Slovenije. Kot je vsekakor poudaril predsednik Jazbec, petkova konferenca želi predvsem biti »začetek nove poti, ki mora vsekakor voditi k vsebinskemu poglabljanju elementov naše narodne in družbene biti« v prav tako novem politiCno-ekonom-skem scenariju. (IG) Jubilej Združenja za zaščito Opčin Združenje za zaščito Opčine je včeraj praznično in delovno proslavilo 20-letnico svojega delovanja. Najprej so v sejni dvorani Zadružne kraške banke imeli krajše slavje, na katerem so predstavili publikacijo Moja vas, kakršno si te želim, zbranim pa je zapel zborček openske osnovne šole »Bevk« (f. KROMA). Sledil je občni zbor. VOLILNA KRONIKA Delitve v Forza Italia TRST - Izbira kandidatov za bližnje volitve v deželni svet FJK je povzročila delitve in polemike med nekaterimi parlamentarci in voditelji FI v naši deželi. Poslanec Gualberto Niccolini se je zaradi izključitve Piera Fomaciara (Trieste Azzurra) in predstavnika istrskih beguncev suspendiral iz FI, v parlamentarni skupini je vpisan kot neodvisen. Za izključitev omenjenih kandidatov je Niccolini obtožil koordinatorja dežel s posebnim statutom Roberta Antonioneja in državnega koordinatorja za krajevne uprave Maria Valduccija. Zeleni, kava in WC TRST - Z deželnim svetovalcem Paolom Ghersino na Čelu so zeleni včeraj od 11. do 14. ure ponujali skodelico kave in možnost uporabe premičnega WC, ki so ga najeli prav za to priložnost. Za svojo pobudo so si izbrali Trg Santos, prav pred dvorano Tripcovich, kamor prihajajo in od koder odhajajo avtobusi s kupci z onkraj meje. Zeleni so hoteti na slikovit naCin poudariti, da se mora mesto opremiti na vseh področjih, Ce hoCe prevzeti osrednjo vlogo »Evrodežele«. Deliti so tudi večjezične letake, s katerimi so v imenu mesta opravičevali gostom. DEŽELNE VOLITVE / KANDIDATI LEVIH DEMOKRATOV Nosilca liste ID sta Miloš Budin in Bmno Zvech Med kandidati tudi Nadja Debenjak Listo tržaških kandidatov Levih demokratov za skorajšnje deželne volitve odpirata kot nosilca liste Miloš Budin in Bruno Zvech, s tem, je na včerajšnji predstavitvi povedal pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro, se po eni strani strani izreka priznanje Budinu za doslej opravljeno delo v vlogi podpredsednika deželnega sveta FJK in predsednika Sklada za Trst, po drugi pa pozornost do vseh tematik, ki jih predstavlja Zvech, zastopnik sindikalnega in šolskega sveta. Na listi je 13 kandidatov, od pripadnikov slovenske manjšine je poleg Budina še Solnica Nadja Debenjak, ki je posebej angažirana na šolskem (a ne samo) področju. Zelo Miloš Budin zaznavna je ženska prisotnost, saj je ob Debenjakovi na listi še šest žensk (Caterina Dolcher, Antonella Brecel, Ondina Ceh, Maila Mislej, Gio-vanna Paco in Vera Zu-lian, slednja je pokrajinska tajnica mladih). Poleg že navedenih pa Levi demokrati predlagajo še Gianfranca Cianija, Stefana Baldija, Franca Pani-zona in Gianpaola Valde-vita. Na včerajšnji predstavitveni konferenci je Spadaro uvodoma podčrtal, da lista s svojimi kandidati in programom odraža razvojne možnosti mesta, osnovna težnja je zato vsestransko okrepiti vlogo Trsta. Glede sestave liste pa je Spadaro rekel, da so upoštevali nove realnosti združevanja sil na levici. Kot odraz tega procesa so na listi Gian-franco Ciani, predstavnik laburistov, Caterina Dolcher za krščanske social-ce in Stefano Baldi za laične reformiste, ki so na konferenci utemeljili svoje delovanje v okviru Levih demokratov. NOVICE Prijave za poletni center v Nabrežini Občina Devin Nabrežina sporoča, da je mogoCe vpisati otroke od 3. do 10. leta starosti v poletni center, ki bo od 6. julija do 31. julija tl. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 16. ure, v katerem se bodo v teku štirih tednov vršile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Za prevoz bodo otroci smeli uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini 102, z umikom: od ponedeljka do Četrtka od 9. do 12. ure, v ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30 ter v petkih in sobotah od 9.00 do 11.30, na katerega se starši lahko obrnejo za morebitne dodatne informacije. Srečanja o vrednotenju kraške turistične ponudbe V sklopu Projekta za ekonomsko valorizacijo tipične turistične kraške ponudbe organizira devinsko-nabrežinska občina srečanje z izvedenci (na področju biološkega kmetijstva, priprave in predstavitve tipičnih jedi. Čebelarstva, predstavitve in pokušnje vin...), ki so namenjena operaterjem na področju kmečkega turizma in tipične turistične ponudbe sploh. Sklop srečanj bo otvoril jutri, v ponedeljek, 18. maja 1998, ob 18.30 v prostorih Občinske knjižnice, g. Formentini. Vabimo vse interesente, da se udeležijo srečanja. Poimenovanje dvorane po Gianniju Pavovichu Dvorano na konservatoriju G. Tartini, v kateri je 42 let poučeval, bodo jutri ob 19. uri slovesno poimenovali po violinistu Gianniju Pavovichu, ki se ga bodo tako spomniti ob 100-letnici rojstva in 15-let-nici smrti. Pavovich se je rodil v Izmim, kjer je bil njegov oCe funkcionar Loyda Adriatica, na glasbeno pot je stopil v Trstu, tri leta je študiral v Budimpešti, pri 23. letu pa se je spoznal z Arturom Toscaninijem, M ga je vzel s sabo na ameriško turnejo. Glasbeni večer učencev na Tartiniju V dvorani konservatorija G. Tartini bo jutri ob 20.15 v okvira ciklusa »glasbeni veCeri učencev« nastopiti mladi izvajalci, ki obiskujejo teCaj prof. Dine Slama. Zainteresirani se lahko zglasijo pri vratarnici konservatorija, kjer bodo v okvira razpoložljivih mest dobiti poimensko brezplaCnop vstopnico, s katero imajo pravico tudi do parkirišča po znižani ceni na Trgu Ulpiano. Mestni muzeji prevzeli zapuščino Marie Favetta Mestni muzeji za zgodovino in umetnost so nedavno prevzeti zapuščino raziskovalke Biance Maria Favetta. V zapuščini je še posebej dragoceno olje Cesareja Sofianopula (pogled na Parnas s Korintskega zaliva 4. avgusta 1908 zjutraj). Kubanski pisatelj Bamet v gledališču Prešeren Krožek »Hilda Guevara« državnega združenja prijateljstva Italija - Kuba prireja dve srečanji s kubanskim pisateljem Miguelom Bametom, in sicer 20. t.m. ob 20.30 v knjigami »bi der Tat« v Ul. Feti-ce Venezian 7 ter 21.5. ob 19.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu, v okvira praznika SKP. Odprli razstavo E. Cervija V PalaCi Costanzi so odprti razstavo tržaškega arhitekta, slikarja in grafika Ennia Cervija,. Razstava bo odprta do 8. junija od 10. do 13. in od 17. do 20. ure (tudi ob nedeljah). Umik uradov APT Umik uradov za informacije APT (ustanova za turistično promocijo) je naslednji: na glavni postaji od ponedeljka od 9. do 19. ure, v nedeljah od 10. do 13. in od 16. do 19. ure; na sedežu APT v Ul. San Nicolo 20 od ponedeljka do petka od 9. do 19. in v sobotah od 9. do 13. ure. Ko je urad zaprt, deluje avtomatska služba na št. 6796601. Če so noseče, se bodo izognile aretaciji Agenti letečega oddelka in komisariata pri Sv. Soboti so prijeti štiri mlade Romke, ki so kradle v neki viti blizu Ul. Romagna. Povedale so, da prihajajo iz nekega taborišča pri Benetkah. S sabo so imele dojenčka in deklico, poleg tega so trdile, da so no-seCe. Odpeljali so jih na kontrolo v bolnišnico Bralo Garofolo in če se bo izkazalo, da so govorile resnico, se bodo izognile aretaciji. V10 dneh v trgovinah prestregli 15 tatov Posebna služba karabinjerjev je obrodila rezultate: v zadnjih 10 dneh so v središčnih trgovinah prestregli 15 oseb, ki niso nameravale plačati blaga. Kraje so izvedle najrazličnejše osebe, praviloma ne. poklicni tatovi, blago so karabinjarji vrnili trgovcem, osebe pa prijaviti. liti gg BOUUNEC / SODELOVANJE OB MEJI DEVIN-NABREŽINA Srečanje srenj in agrarnih skupnosti S skupnim posegom naj bi ovrednotili kraško območje na obeh straneh meje Urad za ženske: po raziskavi projekt o zaposlovanju PredsinoCnjim so se v prostorih KD Jože Rapotec v Prebenegu srečali predstavniki srenjskih občin s Tržaškega in obmejnih agrarnih skupnosti v Sloveniji. Prvič v povojnem času so tako vzeti v pretres vrsto vprašanj, ki so tem organizacijam kljub delovanju v različnih državnih ureditvah skupna. Med poglavitnimi stičnimi točkami je zakon, s katerim je slovenska država pred štirimi leti omogočila ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti in vračanje nacionalizirane lastnine: na osnovi teh določil so se vse srenjske skupnosti, ki jim je bila z jugoslovansko upravo odvzeta zemlja Cez mejo, zavzele za ponovno pridobitev izgubljenih zemljišč. Prav ta slovenski zakon pa je pri nas spodbudil zanimanje za to starodavno in v letih ohranjeno obliko upravljanja skupne zemljiške lastnine. Ustanovila se je skupščina vseh srenjskih in agrarnih skupnosti na Tržaškem, ki je prevzela predvsem vlogo usklajevalca med posameznimi vaškimi odbori. Načrt, v katerem so po točkah povzeti cilje in namene te novonastale pokrajinske enote, predvideva med dragim posege za ureditev gmajn in gozdnih površin. S pomočjo skupine izvedencev sedaj nastaja načrt, ki ga bodo nekatere srenjske skupnosti dale v pretres pristojni evropski komisiji: pri tem pa bodo sodelovale tudi nekatere agrarne skupnosti z onstran meje. Petkovo srečanje, ki so se ga udeležiti predstavniki srenjskih skupnosti iz Prebe-nega, Doline, Boljunca, Drage in GroCane, Nabrežine, Križa, Socerba, Črnega kala, Krvavega potoka, Nasirca in Mihel, je tako dalo svoj prvi sad prav v dogovoru za obmejno sodelovanje pri uresničitvi enega izmed posegov, s katerim naj bi postopoma izboljšali in ovrednotiti kraško naravno območje. Kljub nekaterim razlikam, ki na zakonski ravni v drugačni meri bremenijo srenje v italijanski oz. slovenski državi, je bila dobrodošlo sprejeta želja po skupnem delu. Kot je napovedal koordinator tržaških agrarnih skupnosti Karlo Grgič, bo v kratkem na vrsti še srečanje s tistimi slovenskimi skupnostmi, ki so po vojni izgubile zemljišča na naši strani meje. Petkovemu srečanju je prisostvoval tudi dolinski župan Pangerc, ki je načrtom srenjskih skupnosti po svojih močeh obljubil pomoC, tudi za prireditev srečanja med župani obmejnih občin Koper in Hrpelje-Kozina. (dam) V začetku marca je v de-vinsko-nabrežinski občini začel delovati Urad za ženske, gre za službo, ki sodi v okvir delovanja občinske komisije za enake možnosti. O doslej opravljenem delu smo se pogovorili s podžupanjo in članico komisije za uveljavljanje pravic ženske v tej občini Ma-rizo Skerk in Nevenko KlanCar, ki je v imenu omenjene ustanove opravila vrsto raziskav in pripravila projekt o reševanju konkretnih problemov žensk v devinsko-nabrežinski občini. Projekt predvideva pripravo seznama brezposelnih žensk in preverjanje njihovih možnosti za zaposlitev, vsebuje pa tudi raziskave o potrebah družin glede varstva otrok in razpoložljivosti žensk za opravljanje le-tega. Pa še OPČINE / PROSLAVA BO V NEDELJO, 31. MAJA Priprave na 200-letnico šole F. Bevka Poziv domačinom, naj za razstavijo posodijo stara spričevala in druge zanimive predmete Na Opčinah se že nekaj Časa pripravljajo na proslavo 200-letnice šolstva, ki se je v tej vasi zaCelo leta 1798, po zaslugi takratnega vaškega župnika, ki je organiziral župinjske šole, poimenovane »trivialke«. Pouk se je odvijal v župnijskih prostorih. Že v januarju so nas učiteljice domaCe šole »France Bevk« opozorile na to pomembno obletnico in nas zaprosile, da objavimo poziv prebivalcem OpCin, Banov in Ferlugov, da poiščejo doma predmete, povezane na nekdanje delovanje šol na Opčinah. Te dni smo se zglasiti na šoti in učiteljice (Nadja Sosič, Katja Verginella) in drage so nam z zadovoljstvom povedale, da so prejele kar lepo število starih spričeval, učbenikov, fotografij, zvezkov in drugih pripomočkov, ki so jih imeli domačini" spravljene doma, morda v kakšnih starih kovčkih, ali tudi na podstrešju. »Vse to bomo seveda prikazati na razstavi v naši šoti« so nam povedale in nam nato natančno opisale progrem proslave, ki bo 31. maja ob 17. uri. »Pripravljamo otroke za prizorček z naslovom »Sola skozi Cas« s katerim bomo začeti proslavo. Sledil bo nastop vrtca s pevskimi točkami; z glasbeno točko pa dijaki Srednje šole »Srečko Kosovel tu z OpCin.« V drugem delu programa bo nastopil Mladinski pevski zbor iz Trebnjega, s katerim imajo domače šole dobre in prijateljske stike. Nato bodo nastopili Združeni openski zbori (z Opčin, Banov in od Ferlugov), ki bodo zapeti tri pesmi, med temi tudi »Zdrvljico«. Nastopil bo tudi Trobilni kvintet s Proseka, ki ga vodi Marko Stoka, za družabnosti ki bo, po končani prireditvi, na vaškem trgu Brdina, pa bo poskrbel »Zamejski kvintet«. Gostom in udeležencem proslave bodo nato ponudili samo slovenske jedi in prigrizke. Združene zbore bosta vodila Sveto Grgič in Aleksandra Pertot. Na proslavo pa se pripravljajo tudi domačinke, ki obiskujejo krožek »Ob pletenju še kaj«. Zbrana ročna dela bodo predstavile na posebni razstavi, ki bo v domu na Brdini. Ko smo si skupno ogledati stara spričevala in drago dokumentarno gradivo, je prišla na šolo domačinka Jadranka Šuligoj, ki je prinesla uokvirjeno spričevalo - ati spomisnki list, kot na njem piše, ki ga je prejela njena sorodnica Skerlavaj Milica v šolskem letu 1905. Pripisana je pesem z naslovom »Na pot v življenje«. NevaLukeš ^ 9 '% della VENEZIA G1ULIA • JULIJSKE BENEČIJE & Prveinti* tč D-tfrbt ‘V* >*«tri€*U j T Sfrklti »krni ' PAGELLA p r ' ŠOLSKb NAZNANILO Vt' U itVv 'Žati K tW f 3 Wt -tanaiAtv . M* 1 Vwf< j TV / SLOVENSKI SPORED Danes »Trenutki odločitve« režiserja Františka Čapa Slovenski program Deželnega sedeža RAI bo danes zveCer predstavil celovečerni film Trenutki odločitve režiserja Františka Capa, ponovitev pa bo v četrtek ob istem urniku. Film Trenutki odločitve je po splošnem prepričanju najboljši film Františka Capa. Na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju je dobil leta 1955 zlato areno za najboljši film in zlato areno za najboljšo moško vlogo (Stane Sever). V vojni drami iz Časa nemške okupacije so v ospredju etične dileme zdravnika dr. Korena, režiserju pa je uspelo prikazati kompleksnost medvojnih odnosov na Slovenskem. Boj med odporniki, okupatorjem in njegovimi domačimi pristaši je očistil ideološke napetosti in ga prikazal, sredi petdesetih let, v duhu obče človeške sprave, ki bo postala aktualna v širši slovenski javnosti komaj veliko pozneje. František Cap se je rodil na Češkem leta 1913. V Slovenijo je prišel na pova- bilo takratne slovenske produkcije Triglav film in posnel film Vesna (1953), potem ko je imel za seboj že 16 celovečernih filmov. Leta 1957 je Cap posnel drugo poglavje Vesne, film Ne čakaj na maj. Na Slovenskem se tako pojavi mladinska serija, ki je drugod tipična za filmsko industrijo. Zelo dobro prodana v tujino je bila vohunska drama iz obdobja nemške okupacije X-25 javlja. Čapov zadnji igrani film, Naš avto, je komedija iz leta 1962. Slovenski filmarji so našli v Čapu nekoga, ki je pri vseh fazah filmskega dela dokazoval izredno obvladovanje poklica in bil zato za sodelavce mala filmska univerza. Sploh je Cap v slovenski film vnesel komedijo, ki je med filmskimi žanri gotovo najzahtevnejša. Pri predstavitvi filma Trenutki odločitve in avtorja Františka Capa bo v studiu sodeloval tudi filmski kritik in scenarist Jože Dolmark. (A.D.) Obisk v Rižarni seje znatno povečal ObraCun izrednega odprtja Rižarne (od 1. aprila do 15. maja) se je zaključil s karseda spodbudnim rezultatom: našteti so preko 30 tisoč obiskovalcev, kar je za 10% več kot v enakem lanskem obdobju. Zelo dobro je delovala didaktic-no-informativna služba, izreden pa je bil obisk zgodovinske razstave Elia Apiha in potujoče razstave »V pekel in nazaj. Fotografska razstava, posvečena preživelim Židom iz nacističnih uničevalnih taborišč« Cristine Nu-nez. Občinskemu varnostnemu osebju so se pridružili tudi prostovoljci. preverjanje možnosti o vključitvi mladih žensk, ki iščejo prvo zaposlitev, kot tudi v poklicne tečaje s študijskimi štipendijami. S pomočjo skupine prostovoljcev je Nevenka Klančar uspešno opravila nalogo, istočasno pa se je komisija obrnila tudi na Evropsko unijo za informacije in dokumente, ki se nanašajo na evropski projekt enakih možnosti. Raziskovalno delo je bilo torej v glavnem opravljeno, sta nam povedali naši sogovornici. Decembra 1997 se je tudi prvič sestal osemčlanski odbor Urada za ženske. V sklopu tega urada deluje tudi posebno »okence« (spor-tello donna), kjer se lahko oglašajo ženske s svojimi problemi in težnjami. »Opravile smo kar sedem raziskav, ki prikazujejo stanje žensk v naši občini. Zglasile smo se pri raznih proizvodnih enotah, ki jih je v naši občini kar okrog 340, napravile klasifikacijo po posameznih delovnih kategorijah itd. Potem smo napravile popis vseh brezposelnih žensk, od katerih jih je na uradu za zaposlitev v naši občini vpisanih okrog 200. Potem smo napravile popis družin s posebnim poudarkom na otroke. Napravile smo tudi popis žensk, ki bi bile pripravljene sprejeti službo varušk. Napravile smo popis mladih žensk do 32. leta starosti, ki so pripravljene obiskovati razne poklicne tečaje, za kar bi prejele posebne študijske štipendije, tako s strani dežele, kot z ministrstva za delo. Pripravile smo pregled tistih brezposelnih žensk, ki bi bile pripravljene s pomočjo delovnih štipendij na enoletno zaposlitev. Potem smo evidentirale se ženske, ki bile pripravljene obiskovati razne delovne tečaje, ki bi jim omogočiti vključevanje v razne delovne enote.« Tu sta nam sogovornici povedali še nekaj p°' datkov. Tako sta nam na primer dali podatek, da je med zainteresiranimi ženskami največ V°v' praševanja za delo točajk in za službo v uradih za turizem. »Prejeli smo materialno, predvsem pa moralno podporo tudi za ustanovitev posebnega centra, ki bi bil v pomoč ženskam-žrtvam nasilja. Potem je tu še načrtovanje nase dejavnosti na področju kulture, športa in socia nega skrbstva.« ., »Delo, ki ga je opravila Nevenka Klančar, je hvale vredno ter smo ji za to ze hvaležni,« je poudari Mariza Skerk. »Njene ra^ skave nam omogočajo, imamo dovolj širok Pr gled resničnega stanja ze sk v naši občini. Sedaj ^ mo morale poskrbeti, prejmemo dovolj mor predvsem pa materia ^ pomoči za izvedbo na ta,« je še poudarila^ SV. IVAN / PREDSINOCNJ1M NA STADIONU 1. MAJ Občni zbor KD Škamperle Na zadnjem obenem zboru KD S. Škamperle, ki ga je v petek, 15. t m., vodil Lojze Abram, je bilo precej živahno. Udeležba je bila sicer zelo skromna, vendar so prisotni gostje sprožili prepotrebno razpravo. Po uvodnih formalnostih je predsednica društva Milica Kravos prebrala svoje poročilo, ki je bilo mestoma nekoliko polemično do ZSKD in do SZ Bor. Osrednji poudarek je bil na vzrokih za nedejavnost društva v zadnji sezoni. Iz nazornega tajniškega poročila Tatjane Cae je izstopala obsežna dejavnost v sezonah 1995-96 in 1996-97, kar je potrdilo še blagajniško poročilo Sare Dougan. Prvi pozdrav je v imenu ZSKD prinesel Ace Mermolja, ki je govoril o nujni spravi med društvoma, ki živita pod isto streho. Za njim je v imenu SZ Bor govoril Aleksander Rustja, naštel je vse sporne točke in poudaril potrebo po premošCanju nesporazumov. V imenu ZSSDI je Mario Šušteršič orisal vlogo in pomen mestnih društev, potrdil je še misel Lojzeta Abrama, da je SZ Bor nastalo iz ekip športnikov KD. S. Škamperle, I. Cankar in Pregare. Za takratne kulturnike (govorimo o koncu 50. let) je bila ustanovitev mestnega športnega društva nujna pobuda in posledično so se, prav na podlagi izkušnje na Stadionu 1. maj, v 60. letih začela ustanavljati okoliška športna društva. Z osvežitvijo spomina je predstavnik ZSSDI poudaril še potrebo po jasnih izhodiščih za bodoče delo. Iz zanimive razprave je izšlo, da so zdaj za društvi na Stadionu nujno po- trebni spoštovanje, nekoliko globlja zavest o medsebojni soodvisnosti ter večja povezanost. V bodoče naj bi bilo veC stikov, morda tudi kreganja, pri katerem naj bi se sproti razčistili vsi nesporazumi. Zato je bil v novi odbor društva predlagan tudi član SZ Bor. Predstavnik nadzornega odbora dr. Zdenko Flo-ridan je ugotovil, da so računi društva, kot izhaja iz blagajniške knjige, v redu in je pohvalil delo starega odbora. Nato so prisotni izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo Barbara Baša, Zvezdan Babic, Ri-naldo CaC, Tatjana ČaC, Marino Dovgan, Sara Dougan, Silva Dougan, Nadja Fonda, Jadranka Grgič, Milica Kravos in Gorazd Pučnik. V nadzorni odbor pa so izvolili Alenko Ru-dež, Zdenka Floridana in Marka Kravosa. (BK) OPČINE / PRIREDITEV PEVCEV DRUŠTVA VESELA POMLAD Prisrčno družinsko srečanje Nedeljsko prireditev so pevci namenili svojim družinam Gne prireditvenega prostora LP’ se je v dvorani Finžgarjem Ptinah zbralo lepo število p , družin pa tudi običajnih Hvalcev. , Kultumo-zabavni program, a Predstavnica društva Vesele a Oanev, so oblikovali mali p ^yski zbor staršev ter prilju D 7 m Tanja, svoja razmišl a S® zbranim posredovala M k) mamicah in očkih, pa p pCah in še o marsičem si ria t- ^te'ani in Jakot taro in saksofon. ne nletno je bilo poslušati 8a pevskega zbora starši dva' kot priložnos pp,vskega d Vnrl;„' P°d vodstvom p: )e Zdenke Križmancii tretjem nastopu predstavil s tremi novimi pesmimi ter tako potrdil voljo po napredovanju in željo po novih nastopih. Maja Lapornik je v svojem razmišljanju naglasila, da je družina kot osnovna celica vsake skupnosti zibelka ne le človekove telesne pač pa tudi duševne identitete, je veCen model, iz katerega se porajajo manjše ali večje Človeške skupnosti. Govornica se ni strinjala s trditvijo, da je družina v krizi; družinski konflikti, ki se danes kažejo na zunaj, so obstajali tudi v preteklosti, le da so ostajati varno skriti med hišnimi zidovi. Citirala je tudi besede pesnika Nika Grafenauerja, ki je zapisal, da se družine uCimo vse svoje življenje, pa se je nikoli dovolj ne naučimo. Ob tem je izrazila dvom, da smo v Času, ki od nas veliko zahteva, sploh dovolj pripravljeni na postavljanje nove družine. Zato naj bi v tem smislu poklicati na pomoč tudi vse vzgojno-izobraževalne in socialne institucije, katoličani seveda tudi duhovno vodstvo. Prireditev se je zaključila nadvse sproščeno in zabavno v družbi starih prijateljev, priljubljenih Čarodejev Vikja in Tanje, ki sta pritegnila izredno pozornost pri sotnih otrok in odraslih. Popoldan se je iztekel ob prigrizku, kjer so imele družine priložnost za sproščen klepet in globlje medsebojno spoznavanje. MD 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča, da je Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije razpisalo osem enoletnih štipendij za akademsko leto 98/99 za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku in stroki na Univerzi v Ljubljani na podlagi 8. Člena Osimske pogodbe in Zapisnika za področje izobraževanja za manjšine. Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem. Prošnje sprejema Deželni šolski urad, trg Sv. Antona 6, do vključno 20. maja 1998. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. PRIREDITVE SLOVENSKA GLASBENA SOLA - KONCERTNA POBUDA ROJAN v sodelovanju z mednarodno akademijo MUSIČI ARTIS in LJUBLJANSKIM FESTIVALOM vabi na koncert pihalnega kvinteta KORFFEJ akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo v danes, 17. maja ob 20.30 v dvorani Marijinega doma v Rojanu. Mladi slovenski glasbeniki bodo izvajali dela Paola Hindemitha, Primoža Ramovša in Jeana Francabca. Vstop prost. PD SLOVENEC vabi v petek, 22. trn., ob 20.30 v Srenj-sko hišo v Boršt na MAJSKI KONCERT. Sodelujeta MePZ Sv. Peter iz Sv. Petra v slovenski Istri in MePZ Slove-nec-Slavec. Dirigent Danijel Grbec. □ OBVESTILA SLOVENSKA KULTUR-NO-GOSPODARSKA ZVEZA in tednik NOVI MATAJUR pozivata vso slovensko javnost, da po svojih moCeh pripomorejo k obnovitvi prizadetega področja v Posočju. Po dogovoru s krajevno upravno enoto za Tolmin bodo prispevki dodeljeni najhuje poškodovanemu področju. V ta namen je odprt tekoči račun št. 02.990/06 z naslovom »POMOČ POSOČJU« pri Novi tržaški kreditni banki - podružnica Čedad. V PROSTORIH DRUŠTVA IVAN GRBEC, Skedenj-ska ul. 124, je na ogled razstava slik ciganskega umetnika Olimpia Carija, danes, 17. in jutri 18. maja, od 10. do 12. ure. CERKVENA SKUPNOST PRI DOMJU vljudno vabi na praznovanje svojega zavetnika sv. Bogdana Leopolda Mandiča, danes, 17. maja. Ob 9.30 redna nedeljska sv. maša, ob 16. uri slovesno somaševanje v kapeli - sodeluje cerkveni pevski zbor od Banov, ob 17. uri kulturni spored na dvorišču za kapelo. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo od jutri, 18. t.m. ponovno odprta občinska knjižnica v Saležu s sledečim umikom: ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure. SKD GRAD - BANI prireja fotografsko razstavo Maria Magajne Bani in Ferlugi v fotografiji skozi Cas - od leta 1955 do današnjih dni. Odprta bo danes, 17. maja od 16. do 19. ure. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA vabita na ogled razstave ikon iko-nopiske Silve Bogateč: IKONA - PODOBA NEVIDENE- GA. Razstava je odprta do 31. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure, v Župnijskem domu Andrej Zink tik ob openski župnijski cerkvi. PD KOLONKOVEC vabi člane na 18. redni občni zbor, ki bo jutri, v ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju, na sedežu društva v Ul. Fianona 1. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja v Boljuncu od torka, 19. do srede 27. maja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Torek, 19. maja: Godba Long Zlunk in Trio Melody; sreda, 20.5. : ansambel Adria Kvintet; Četrtek, 21. maja: okrogla miza »Napravimo kakor v Franciji«, predstavitev združenja In marcia, ki organizira brezposelne, občasno zaposlene in delavce, ples z ansamblom Status Symbol; petek, 22.5.: debata o Chiapa-su, nato ples z ansamblom Zamejski kvintet; sobota, 23.5. : ansambel Adria Kvintet; nedelja, 24.5.: koncert godbe na pihala, govor tov. Antonina Cuffara in Stojana Spetiča, ples z ansamblom O ASI; ponedeljek, 25.5.: ples z ansamblom OASI; torek, 26.5. : okrogla miza za brezplačno izobraževanje od šole do univerze, ples z ansamblom Zamejski kvintet; sreda, 27.5. : okrogla miza med proi-bicionizmom in legalizacijo, ples z ansamblom ČASI. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 20. maja, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20, predvajanje filmov Aljoše Žerjala: Triglav in Pozabljeni filmi. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA TRST 85, KROŽEK ISTRIA, KULTURNI KROŽEK OB PEČINI- LA RUPE: v Četrtek 21.5.1998, ob 20.30 bo MARINO VOC-CI predstavil knjigo PEKLE SOTTO LA NEVE. Avtor Biserov pod snegom DUŠAN JELINČIČ bo predvajal vrsto diapozitivov o vzponu na Everest. KLUB PRIJATELJSTVA vabi elane in prijatelje na srečanje, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 16.30, v Ul. Doni-zetti 3. Prof. Sonja Gregori bo predvajala diapozitive o Tibetu, deželi na strehi sveta. GOSPODARSKO DRUŠTVO na Kontovelu sklicuje 98. letni občni zbor, ki bo v petek, 22.5.1998, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni! V SOBOTO, 23. MAJA ob 9. uri vas vabimo na peturno delavnico z naslovom »S pritiskom stopal do zdravja«. Delavnica bo na Brdini na Opčinah, namenjena pa je vsem, ki želijo ozdraveti ali pomagati svojim bližnjim pri išiasu, alergijah, bolečinah v nogah in težavah s hrbtenico. TABORNIKI RMV vabijo vse elane na pomladanski izlet v Piran, ki bo v nedeljo, 24. maja. Zbirališče je na Kompasu (mejni prehod Pe-sek-Kozina), ob 9. uri. KD RDEČA ZVEZDA in KD VIGRED vabita v nedeljo, 24. maja, ob 17. uri, v športno-kulturni center v Zgoniku na prireditev VSI SMO PRIJATELJI.PEVSKO DRUŠTVO VESELA POM- LAD vabi starše, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki bo potekal v nedeljo, 7. junija na vrtu openskega MarijanišCa pod geslom POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave sprejemava na telefonskih številkah 211258 in 215367 Nadja Petini in Majda Danev v večernih urah do torka, 26. maja zvečer. TABORNIKI RMV vabijo vse bivše elane na trodnevno taborjenje NAZAJ...V TABORNIŠKI RAJ, ki bo potekalo v Ribičevem lazu pri Bohinju od 31. julija do 2. avgusta 1998. Prijavnice lahko dobite pri elanih, v Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v občinski knjižnici v Botjun- cu, na Stadionu 1. maj, v knjižnici D. Feigel v Gorici in v glasilu Modri val. Prijave sprejemamo do 30. junija 1998. OB 130-LETNICI USTA- NOVITVE in 20-letnici poimenovanja zbira COS Finka Tomažiča v Trebčah listine, fotografije, pripomočke in pričevanja bivših učiteljev in uCencev. Pričakujemo vaše sodelovanje. ZSKD in KD KRAŠKI DOM v sodelovanju z Avtonomno deželo Tridentinsko - Gornje Poadižje in Evropsko unijo vabita na ogled razstave DRUGI V ALPAH, v pokrajinskem muzeju v Re-pnu. Razstava bo odprta do 7. junija, z urnikom: ob petkih in sobotah od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Za šole bo možen voden ogled v soboto, 6. junija (za dogovor se zglasite v uradu ZSKD, tel. 040/635626.-SPREMNE PRIREDITVE: v soboto, 23. maja, ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju: Rezijanski večer: Rože majave in citiravci; v soboto, 30. maja, ob 20.30 v Pokrajinskem muzeju: Istrski večer: Trio Kras iz Grožnjana. Zapustila nas je naša Dragica Mihelj vd. Prodan Žalostno vest sporočajo sestri Ivanka in Jolanda, nečak Alex, svakinja Anica, svak Nino, neCaki in ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 18. maja, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costaluga na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, Branik, 17. maja 1998 Člani odbora društva Rovte-Kolonkovec izrekajo iskreno sožalje tajnici Jolandi Gustinčič od izgubi sestre Dragice Mihelj. Ob izgubi brata Carla izrekamo Andreju Pupi-su in družini iskreno sožalje Patrizia, Ljuba in Neva ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ninke Švab roj. Turk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin in sočustvovali z nami v tem žalostnem trenutku. SVOJCI Trst, 17. maja 1998 15. 5. 1988 15. 5. 1998 Ob 10. obletnici smrti našega dragega očeta Danila Saharja ■ se ga z ljubeznijo spominjajo sin Lučko in vsi sorodniki Podlonjer, 17. maja 1998 t Dne 14. maja 1998 nas je tiho zapustila naša draga mama, tašča in nona Valeria Daneu vd. Fabčič-Fabi gostilničarka Žalostno vest sporočajo sinova Ivo in Edi, snahi Nerina in Milica, vnuki Erika, Antonella, Valentina, David z Ivanko ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 20. maja, ob 12.20 v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah. Pokojnica bo ležala v cerkvi eno uro pred pogrebom. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev iz Sežane. Opčine, 17. maja 1998 t Zapustila nas je naša draga Carolina (Dragica) Škabar por. Saina Žalostno vest sporočajo: mož Silvio, sin Paolo z družino in ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 19. maja, ob 10.30, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Trst, 17. maja 1998 Žalovanju se pridružuje družina Zupančič t Nenadoma nas je zapustil Marcello Kozina Žalostno vest sporočajo žena Slavica, hci Sonja, zet Claudio, vnukinja Kristina, sestra Pina ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 18. maja, ob 9. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 17. maja 1998 17. 5. 1988 17. 5. 1998 Ob deseti obletnici smrti Edvarda Debenjaka se ga z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Bazovica, Trst, 17. maja 1998 .‘<‘1 lili & iL®Wlli«® UTAUfl® tULIElMJlt©! Joroslau Hasek DOBRI VOJAK ŠVEJK Režija Stanislav Moša Jutri, 18. t.m., ob 16. uri RED H DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v TRSTU Mag. IGOR KRANJC: SlikorTON€ KRALJ ob veliki ljubljanski retrospektivni razstavi Predavanj® z diapozitivi bo v Peterlinovi dvorani jutri, v ponedeljek, 18. majo ob 20.30 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 20. maja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu ul. Sv. Frančiška 20 predvajanje filmov ALJOŠE ŽERJALA: Triglavm Pozabljeni filmi Vljudno vabljeni! KD PRIMORSKO priredi ob praznovanju 100-letnice ustanovitve Majski praznik v borovem gozdiču v Mačkoljah Spored:_____________________________ danes, 17. maja ob 14. uri odprtje kioskov ob 17. uri koncert PIHALNEGA ORKESTRA KOPER pod strokovnim vodstvom Darija Pobege nastop priznanega harmonikarja DENISA NOVATA ob 20. uri ples z ansamblom HAPPV DAV Toplo vabljeni! ZAH V A L A VZPI-ANPI s PadriC se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je proslava ob 50-letnici postavitve spomenika padlim v NOB lepo uspela. Posebna zahvala vaSCanom za sodelovanje, vaškim organizacijam, MePZ Slovan in mladinskemu krožku, TPPZ »Finko Tomažič, Godbi na pihala Viktor Parma iz Trebč, gledališkemu igralcu Danijelu Malalanu, borčevskim organizacijam in političnim predstavnikom ter vsem, ki so se poklonili spominu s polaganjem vencev. ODBOR VCERAJ-DANES □ LEKARNE Danes, NEDELJA, 17. maja 1998 JOŠT Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.59 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.33 Jutri, PONEDELJEK, 18. maja 1998 ERIK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1014,5 mb pada, veter 23 km na uro vzhodnik, vlaga 23-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 79-letni Re-migio Ambrosi, 89-letni Antonio Filippi, 93-letna Lidia Marcaria, 88-letna Anita Dorigo, 75-letni Duilio Spazzapan, 89-let-ni Antonio Marculli, 88-letna Stefania Palcich. Nedelja, 17. maja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul Rossetti 33, Ul. Ma-scagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 (tel. 211001). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002). Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine, Nanoški trg 3/2 (tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 369767). ZUNANJI HITROMONTAZNI 7" SVETOVNO PRIZNANI 1 BAZENI LAGHETTO S SISTEMOM ZA FILTRIRANJE IN VODNO ČRPALKO PRIMERNI ZA VSAK ZUNANJI PROSTOR BREZ POTREBE ZIDARSKIH DEL HITRA DOSTAVA UGODNE CENE IN MOŽNOST PLAČILA V OBROKIH SLOBEC zastopnik za tržaško pokrajino, Slovenijo in Hrvaško -----1 TEL./FAX: 040/420243 I- PEVCI IN PEVKE ZBOROV Igo Gruden vabijo na ob 30-letnici moškega zbora in 25-letnici ženskega zbora sobota, 23. maja 1998, ob 20.30 v župni cerkvi v Nabrežini Vljudno vabljeni! —ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje REDNI OBČNI ZBOR v petek, 22. maja 1998 v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Predlagani dnevni red: 1. izvolitev predsednika in predsedstva Občnega zbora; 2. predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. razprava; 5. odobritev obračuna 1997 in proračuna 1998; 6. odobritev notranjega pravilnika; 7. razno Za naš izlet v TURČIJO od 24. do 31. maja imamo na razpolago še dva prostora Za morebitno prijavo se obrnite neposredno na agencijo AURORA v Ul. Milano 20, tel. 630261 GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 97/98 Klavirski recital MASSIMO GON v Kulturnem domu v Trstu v torek, 22. maja, ob 20.30 Na sporedu: DEBUSSV Ravel Musorgskij Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Odprta je garaža na trgu Perugino Od ponedeljka, 18. maja do sobote, 23. maja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998).t Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO Komični »noir« - najbolj gledani film v Italiji JEFF BRIDGES igra IL GRANDE LEB0WSKI režija J0ELC0EN KINO ARISTON Trst ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »II grende Labovvski«, r. Joel Koen, r. Jeff Bridges, Ju-lianne Moore. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »La parola amore esiste«, r. Mimmo Calo-presti, i. V Bruni Tede-schi, F. Bentivoglio. EKCELSIOR - 18.35, 20.15, 22.00 »Soluzione estrema«, r. Barbet Sch-roeder, i. Andy Garcia. AMB ASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Deep impact« r. Števen Spielberg, i. Morgan Free-man. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Double Team - Gioco di squadra«, i. Jean Claude Van Damme. NAZIONALE 2-15.20, 18.30, 21.45 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte-misia, passione estrema«, i. Valentina Cervi, Michel Serault. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Codi-ce Mercury«, i. Bruce VVillis. MIGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Mr. Magoo« i. L.Nielsen, prod. Walt Disney. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.00 »La masche-ra di ferro« i. L. Di Caprio, Jeremy Irons, Gerard Depardieu, John Malkovi-ch, Gabriel Byrne. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »L’ospite dbnverno« r. Alan Rickman, i. Emma Thompson, Phyllida Law. H ČESTITKE Danes stopata na skupno življenjsko pot LILJANA VRABEC in IGOR POLJŠAK. Naj vama skupno življenje prinese mnogo sreče, zdravja, razumevanja in ... vsega Odhod ob 8. uri iz Boljunca (na Gorici). Informacije in vpisovanje na sejah kluba vsako sredo po 21. uri v baru Peta-ros v Borštu ali telefonsko na št. 228130 (Andrej) v večernih urah. MALI OGLASI tel. 040-7796333 SLAŠČIČARNA pri Sv. Jakobu nujno išče sposobnega slaščičarja. Tel. 7606407 ob umiku odprtja trgovin. NEREZIDENT išče v najem opremljeno stanovanje ali majhno hišo na Krasu. Tel. 040/2176907, od 9. do 17. ure. PRODAM FIAT TIPO 040/228971. NA NOVI CESTI nad sv. Ivanom prodam dvostanovanjsko hišo z vrtom, približno 600 kv.m, delno potrebno popravil, brez posrednikov. Cena po dogovoru. Tel. 040/351647 ob uri obedov. DIPLOMIRANO DEKLE s post-univerzitetno specializacijo v prevajanju pravnih dokumentov, nudi lekcije iz francoščine, angleščine in italijanščine ter prevode iz in v iste jezike. Tel. 040/417083 ali 040/225603 ob uri obedov. PRODAM PIAGGIO ZIP SP, 6 mesecev star, 2500 prevoženih km, v dobrem stanju. Tel.: 0347-3881290. PODJETJE, ki se ukvarja s centralnim gretjem, išče vestnega delavca z vozniškim dovoljenjem. Curri-culum poslati na Primorski dnevnik - Ul. Montecchi 6, pod šifro TEKMO. . . „„ PRODAMO po ugodni kar si sama želita. Mama cenj čistokrvne francoske Albina, sestri Valentina buldoge z rodovnikom, in Majda z Dariom ter brata D arin in Franco. Hip hip hurra, danes se LILIANA in IGOR vzameta oba. Da bi še naprej srečna bila, jima kličeta iz srca Alenka in Edvin. Draga LILIJANA in IGOR! Imejta se rada in bodita vedno tako srečna kot danes. To vama želimo vsi z OGRADICE. Danes prvo leto že mineva odkar KATARINO smo dobili. Zdaj že teka, z nama se igra, pridna bodi, srečna in vesela Katarina, voščimo ti iz vsega srca. Tvoja bratca Tomaž in Stefan Jazbec. V Dolini je danes slavje! Za okroglih 60 let ADI pijemo na zdravje! Iz vsega srca ji želimo Se dosti zdravih in. veselih let. Laura, Claudio, Elide, Marcelo, Rika, Milan, Miranda, Aldo in Ani. s_____________IZLETI PRIMOTOR KLUB vabi člane in prijatelje v nedeljo, 24. maja na motociklistični izlet čez Slovenijo (Kras in Posočje) v Beneško Slovenijo. Cm G C T© U RS POLETJE 98 Vas vabi v DALMACIJO, ŠPANIJO, GRČIJO ... ... Cepa boste čakali zadnji trenutek, žal, Vam bo ostal le težak občutek! tel. 0038666 - 549588 PIZZERIA TAM PAM” Daniela in ... Pluto vabita vsak večer, razen ob sredah v NABREŽINO 168 Tel. 040/200188 * BAR * SLADOLED * POSLOVALNICA TOTOCALCIO TOTIP - ENALOTTO DIRKA TRIS PROSEK 140 - Tel. 225286 GTL 1100 bele barve, pet vrat, letnik ’89. Tel. Jutri se bo sreCalz Abrahamom naš predsednik Boris Rapotec Se veliko zdravja, sreCe in vsestranskega kulturnega udejstvovanja mu želita PD Slovenec in MePZ -Slovenec-Slavec Enkrat sem, dvakrat tja, in Rapo jih že 50 ima. Se obilo plesa, zdravja in veselja ti želijo vsi od Stu ledi V tihi noči po polnoči je mali Jakob v svet zazrl oči. S pomnoženo družino Zidarič se tudi mi veselimo, malemu Jakobu pa sreče in zdravja želimo. Bike team klapa Igor Poljšak in Lilijana Vrabec vstopata danes v novo življenjsko obdobje. Vsi domači jima želijo veliko družinskega veselja, ljubezni, zdravja in medsebojnega razumevanja Loterija BARI 7 CAGLIARI 17 FIRENCE 68 GENOVA 87 MILANO 85 NEAPELJ 71 PALERMO 25 RIM 19 TURIN 17 BENETKE 46 16. maja 1998 90 36 27 2 75 39 18 76 82 7 80 15 54 66 46 34 90 n 59 7 34 37 23 29 43 8 13 3 46 25 70 69 58 86 12 21 9 79 65 60 Nagradni sklad Brez dobitnika s »5+1« Jeckpot 45 dobitnikov s 5 točkami 3.460 dobitnikov s 4 točkami 124.328 dobitnikov s 3 točkami 9.742.773.896 lir 2.435.693.474 lir 54.126.500 lir 703.900 lir 19.500 lir Psički so majhne postave, podobni carlinu. Zainteresirani naj kličejo na tel. 040/281244 - Deborah). GOLF 1800 GT letnik ’88, s premično streho, kovinske barve v zelo dobrem stanju, prodam. Cena 5.000.000 lir. Tel. 040/200078. PRODAM ape 50 in vespo 50 v dobrem stanju. Tel. na St. 040-281376 od 13. do 14. ure. PODARIM kulturnemu ali Športnemu društvu zaprto in razsvetljeno vetrino (bacheca), primerno tudi za namestitev na odprtem, veliko 125 za 65 cm. Tel. na St. 421973 po 19. uri. ZANESLJIVO BABY SITTER išče mlada družina v centru Trsta za varstvo dojenčka nekajkrat tedensko. Umik po dogovoru. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Vamška«. V GORICI v bližini mednarodnega mejnega prehoda oddamo v najem trgovski lokal 140 kv. m, s parkiriščem. Tel. 0481/31163. PRODAM rabljeno leseno zakonsko spalnico v odličnem stanju. (5-krilna omara visoka 270 cm, 2 omarici, postelja, predalnik z ogledalom) tel. 575145. KMEČKI TURIZEM je odprl Lupine v Praprotu. Prodaja sortirano vino. Tel. 200848. OSMICO ima Skupek v Koludrovci odprto do 24. maja. OSMICO je odprl Jožko Skerk, Salež 61. OSMICO je odpri Alfrede Brajnik, Domjo 172 (tel. 281244). Toči belo in črno vino. Vabljeni! V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Vabljeni vsi ljubitelji pristne kapljice. OSMICO je v Dolini odprl Boris Laurica. Toči belo in čmo vino. OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot št. 18. OSMICO ima v Zgoniku odprto Stanko Milič. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. OSMICO je odprl v Medje vasi Paolo Ferfolja. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Sarna-torci št. 1. OSMICO je odprl Emil Purič v Repnu št. 15. OSMICA je odprta v Trnovci št. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. L Svevo 21 SHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal l/l Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 Nabrežina 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP Ul. Giulia 58 TAMOIL Ul. F. Severo 2/2 SAMOSTOJNI Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - UL F. Seve ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski o 49 NA AVTOCESTNI ^ (odprte neprekinjeno AGIP Devin (sever) Devin (jug) VOLITVE / ZAČENJA SE VOLILNA KAMPANJA PODGORA EVROPA V TOREK, 19. T.M. V AVDITORIJU Do zapadlosti roka je kandidatne liste vložilo deset strank in gibanj Unione Gorizia se je odpovedala nastopu Včeraj opoldne je potekel rok za vložitev kandidatnih list, podpisov in druge dokumentacije za upravne volitve 14. junija. Za štirideset mest v občinskem svetu se bo potegovalo deset strank in gibanj. Predstavniki liste Unione Gorizia so se odpovedali nastopu. Za mesto župana se bo potegovalo šest kandidatov. Dva, Rupe-ni in Valenti, imata podporo treh list, drugi pa računajo samo na podporo svoje liste. Sergio Cosma GORI/001 Dosedanjega župana Gaetana Valentija podpira gibanje Forza Italia, Nacionalno zavezništvo ter Gristiani democratici per Gorizia. Kandidat Oljke Ario Rupeni ima podporo SKP in gibanja "Isontino per 1’Europa”. Kandidat Zelenih je Alessandro Bon, Severna Liga je predlagala Mi-cheleja Formentinija, občanska lista Obiettivo Gorizia je predlagala Vit-torina Marzarolija, kandidat gibanja MSI/FT pa je Sergio Cosma. Gaetano Valenti Michele Formentini Včeraj popoldne je dokumentacijo začela pregledovati okrožna komisija. Zaradi velikega števila list in kandidatov je delo steklo zelo počasi. Ni podatkov, da bi bila katera od list ali kateri od kandidatov izključen. Ko bo dokončno potrjeno število kandidatnih list bodo z žrebom določili vrstni red simbolov na glasovnici. V Gorici bomo 14. junija volili tudi člane desetih rajonskih svetov. O tem bomo poročali v prihodnjih dneh, tako da bomo predstavili kandidate za posamezne rajone. Nekatere stranke in gibanja so se v rajonih odločile za samostojen nastop. VKrminu nastopajo štiri liste Štirinajstega junija bodo obnavljali občinske svete tudi v Gradežu, Krminu in Zagraju. V prvih dveh občinah bodo volitve potekale po sistemu kakor velja za Gorico in je torej predvidena balotaža za župana, v Zagraju pa bodo volili po večinskem sistemu.V Krminu so bile vložene štiri kandidatne liste in prav toliko je kandidatov za mesto Zupana. Progetto Cor-monese je lista, ki kandidira dosedanjega župana Pasellija, lista ”Polo del Buon-govemo” predlaga za župana Nicoloja Bor-tolottija, Severna liga ima kandidatko Mi-chelo Costantin, Luciane Patat pa je kandidat liste Uniti per Cormons. Na listi Progetto Cormonese kandidira, kot neodvisna, predstavnica slovenske skupnosti, Elena Orzan. Razstava ovojnih strahotah in uničenju Do konca meseca je v prostorih nekdanje osnovne šole v Podgori odprta razstava Tista strašna leta 1915-1920. Pripravil jo je Goriški center za arheološke in zgodovinske raziskave v sodelovanju z župnijo sv. Justa ter v sodelovanju s krajani in rajonskim svetom. Prikazano je veliko fotografskega gradiva o prvi svetovni vojni, ki je za Podgoro pomenila totalno porušenje, trpljenje v begunskih taboriščih, veliko preizkušenj po vrnitvi, za obnovo uničenih domov. Razstavo so priredili ob 80-letnici konca prve svetovne vojne, kot opomin na nesmisel vojne. Razstava je odprta je vsak delavnik od 18. do 21. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure in od 18. do 21. ure. Cerkev skrbno spremlja pojave Tudi Cerkev pozorno preučuje dogajanja, ki spremljajo proces evropskega združevanja. Kako hitro bodo šle spremembe v miselnosti, kako hitro se bodo premeščale razlike, je odvisno tudi od sposobnosti sodelovanja in prilagajanja različnih cerkvenih skupnosti. O tem je na nedavnem srečanju v Gorici govoril glavni tajnik Evropske škofovske konference don Aldo Giordano. Na srečanju, ki je potekalo v dvorani Fogar je poudaril zlasti pomen duhovnega zbliževanja med različnimi narodi evropske skupnosti in opozoril na nevarnost, da se združevanje "zreducira” samo na ekonomske ali finančne aspekte. O tem so razpravljali tudi na lanskem srečanju cerkva v Grazu. VOLILNA KRONIKA RUPENI NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI Včeraj se je iztekel rok za vložitev kandidatnih list, začenja pa se volilna kampanja, na kar se stranke in gibanja intenzivno pripravljajo. Tako je bil v petek zvečer v mali dvorani KG Lojze Bratuž pokrajinski svet SSk, v celoti namenjena bližnjim voltvam. Prisotnim je spregovoril pokrajinski predsednik Stefan Bukovec, ki je predstavil stranke in gibanja, ki bodo sodelovala na junijskih volitvah. Seje širšega organa SSk se je udeležil tudi kandidat Oljke za župansko mesto Ario Rupeni, ki se je tako tudi predstavil slovenskim volil-cem s programom, ki je najbolj sprejemljiv. Rupeni je poudaril, da slovenska narodnostna skupnost ni manjšina za getiziranje temveč subjekt go-riške raznolike ralnosti ter živ element preteklosti in sedanjosti Gorice. Ario Rupeni se je predstavil z resnim programom, ki ni sestavljen samo z lepimi besedami, temveč temelji na stvarnih načrtih . Na srečanju sta pokrajinski tajnik in predsednik predstavila kandidate SSk za goriški občinski svet, ki nastopajo na listi Oljke: Eriko Jazbar, Božidarja Tabaja in Miloša Cotarja. Govor je bil tudi o volitvah v Krminu, kjer na listi Progetto Cormone-se kandidira, kot neodvisna, Elena Orzan ZELENI SE JAVNO ZAHVALJUJEJO Glasnik Zelenih Renato Fiorelli se zahvaljuje vsem občanom, ki so razumeli pomen prisotnosti predstavnikov tega gibanja v novem občinskem svetu in ki so med petkom in soboto dopoldne zbrali potrebne podpise. Hvala za sodelovanje in razumevanje občinskima uslužbenkama, predsednici konzulte za Stražice g. Donati in predsedniku konzulte za Svetogorsko inPlacuto Boeganu. POGREBNO PODJETJE Gl- Terza Armata 3 - GORICA Tel. (0481) 30202 POPOLNE pogrebne storitve UPEPELJEVANJA STENSKA obvestila tudi s sliko CVETNI VENCI itd. ____________PEVMA_____________ V petek so pokopali gostilničarja Jožefa (Pepija) Bensa V Pevmi je bil v petek pogreb Jožefa (Pepeta) Bense, vinogradnika in gostilničarja na Oslavju. Jožef se je rodil 26. oktobra 1923 na Oslavju. Zelo mlad je bil vpoklican v italijansko vojsko. Ob zlomu Italije so ga, tako kakor tudi nekatere soletnike in domačine, zajeli Nemci in ga odvedli v taborišče. Domov se je vrnil poleti leta 1945. Pravzaprav so se takrat vrnili trije Oslavci, ki so skupaj doživljali enako ali po- dobno usodo: Karlo Mikluš, Milko Klanjšček in Jožef (Pepi) Bensa. Karlo je umrl pred desetimi leti, nekaj zatem pa Milko. Leta 1953 je Pepe na Oslavju odprl gostilno (pri Pepetu) in se s to dejavnostjo, poleg vinogradništva, ukvarjal do leta 1985. Gostilna je bila znana po dobri hrani. V zadnjih letih ga je mučila težka bolezen, ki ga je tudi spravila v prerani grob. Svojcem izrekamo občuteno sožalje. Izrabila sta ugodno priložnost "Čudež” se je zgodil, vendar pa je policija kaj kmalu ugotovila tudi okoliščine ter vložila ovadbo proti 27-letnemu M.D. in 40-letni B.I. Iz parkiranega avtomobila sta ukradla žensko torbico in šop ključev. S ključi sta odprla stanovanje v Pradama-nu in ukradla kar precej stvari. Pa so ju le izledili. Zakaj čudež ? Ker je žrtev avto pustila pri Fari. Manjšine ■ a tokrat v loncu Knjiga publicistke VValtraud de Concini O VVolftraud de Concini smo na straneh našega dnevnika v zadnjih mesecih pisali že večkrat. Nazadnje te dni, ob odprtju fotografske in fokumentarne razstave "Drugi v Alpah” v Repnu. Razstavo smo si pred nekaj meseci lahko ogledali tudi v goriškem Kulturnem domu. VVolftraud, ki se je rodila na Češkem že dolgo živi v Italiji, kjer se je začela zanimaniti za narodnostne skupnosti v alpskem loku. Iz tega nejenega zanimanja je nastala razstava in še marsikaj zraven. Ta marsikaj je tudi knjiga o "manjšinah v loncu” /Le minoranze in pentola v kateri avtorica, publicistka in fotografinja na zelo zanimiv in neposreden način prika- zuje posebnosti narodnostnih skupnosti, ki se seveda kažejo tudi skozi jedi. Kaj več bomo lahko zvedeli v torek, 19. t.m. ob 21. uri na srečanju in predstavitvi, ki bo v deželnem avditoriju v Gorici, na pobudo go-riške sekcije CAI in združenja Arcigola slovv food ter Slovenskega planinskega društva. Srečanja se bo udeležila tudi avtorica knjige, ki jo bo predstavil Giulio Co-lomba. V razgovor, ki bo sledil predstavitvi bodo posegli tudi nekateri gostinci, pri katerih je avtorica zbirala gradivo. Vstopnine ne bo. Obeta se zanimiv večer, zanimiv tudi za planince, pa čeprav bo govor o kuhinji. NOVICE Jutri zapade rok za natečaj za geometra v Doberdobu Jutri zapade rok za predložitev prošenj za sodelovanje v natečaju za mesto občinskega tehnika -geometra v občini Doberdob. Prosilci morajo znati slovenščino v pisni in ustni obliki, zahteva se študijski naslov geometra, oziroma odgovarjajoči študijski naslov izvedenca. Coroninijev dvorec odprt Coroninijev sklad obvešča, da bo dvorec tudi danes odprt za ogled in sicer med 10. in 13. uro ter med 14.30 in 18.30. Ob 15. uri bo brezplačno vodstvo po parku. Od odprtja v novi sezoni, pred dobrim mesecem, so našteli že preko 1600 obiskovalcev. Pesniška zbirka "Črno zlato” V galerijskih prostorih v Katoliški knjigarni na Travniku bo v petek, 22. maja, ob 18. uri predstavitev nove zbirke poezij Borisa Pangerca Črno zlato. Zbirko bo predstavila Nadja Marinčič, ravnateljica klasičnega liceja Primož Trubar. Prisotna bosta tudi avtor in urednik založbe Fontana Danilo Japelj. V Štandrežu bo 7. junija srečanje pritrkovalcev Ob vaškem prazniku v Štandrežu bo 7. junija, letos že šestič, srečanje v pritrkovanju. Nastopajoče skupine (po možnosti sestavljene iz treh članov) bodo izvajale desetminutni program. Srečanje bo ob 17. uri. Nagradili bodo skupinoi, ki bo prišla iz najbolj oddaljenega kraja. Predhodne prijave sprejemata Danilo Paulin, ul. Trivigiano 5 in župnik Karlo Bolčina (tel. 21849). Jutri novo srečanje cikla "Glasovi žensk” V okviru niza srečanj "Glasovi žensk - Voci di donna” vsak ponedeljek popoldne v pokrajinski sejni dvorani, bodo jutri, ob 17. uri o lastnih izkušnjah spregovorile Loredana Panariti s Tržaške univerze ter raziskovalki Anna Di Gia-nantonio ter Lucia Pillon. Laura Ustulin z Deželne agencije za zaposlovanje bo predstavila sliko o zaposlenosti žensk v deželi, medtem ko bo So-nia Dukcevich govorila o zenski manadžerki. V ponedeljek, 8. junija bo gostja srečanja znana tržaška znanstvenica Margerita Hack. ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA KONCERT MARIJINIH PESMI Nastopajo zbori: Standrež, Mirko Filej, Miren, Stmaver in Rupa - Peč. Župnijska cerkev v Štandrežu, danes, 17. maja 1998, ob 17. uri. DOBERDOB / JUBILEJNO SREČANJE SOL "P. VORANC Mavrični zvoki domišljije Učenci osnovnih Sol poimenovanih po Prežihovem Vorancu so se v petek in soboto srečali v Doberdobu in ”V mavričnih zvokih domišljije”, kakor glasi geslo srečanja, doživeli nepozabne tenutke. Srečanja, 20. po vrsti, so se udeležili predstavniki osnovne sole iz Doline pri Trstu, Srednje Bistrice, Ljubljane, Jesenic, Maribora in pisateljevega rojstnega kraja, Raven na Koroškem. Pobuda za tovrstna srečanja se je porodila pred dvajsetimi leti, prav v Doberdobu, ob poimenovanju Sole po pisatelju, ki je ime kraja na zahodnem robu krasa z velikimi črkami zapisal v slovenski literaturi. Na jubilejnem srečanju je sodelovala tudi osnovna Sola z Bleda in to v okviru priprav na skorajšnje pobratenje med občinama Doberdob in Bled. V petek zvečer so se posamezne Sole predstavile vsaka s svojim programom v veselem, nasmejanem in vedrem vzdušju. Za uvod so osnovnošolci iz Doberdoba ubrano zapeli himno letošnjega srečanja "Pridi, podaj roko”, ki jo je sestavil Sten Vilar, uglasbil pa Viljem Gergolet. Na vrsti je bil zatem takoimenovani uradni del s pozdravom ravnateljice Nataše Paulin, ki je gostom zaželela da bi se imeli najlepše in da bi spletli trdne prijateljske vezi. Zahvalila se je vsem, ki so prispevali za pripravo srečanja in posebej goriški pokrajinski upravi, ki je poslala telegram v slovenščini, dober-dobski občini in SSO za denarni prispevek. Pobudo so poleg ustanov podprli tudi doberdobski trgovci, obrtniki in številni krajani. Župan dr. Lavrenčič je poudaril globok pomen srečanj zlasti na področju kulture in šolstva. Srečanja bogatijo otroke z nepozabnimi doživetji in jih vzgajajo v vrednotah kot so prijateljstvo in medsebojno zbliževanje. Župan je poudaril, da pomenijo srečanja Prežihovcev tudi priznanje za majhno občino, kakor je prav Doberdob, ki si je priborila svoje mesto v zgodovini prav po zaslugi pisatelja. V imenu SSO je udeležence pozdravil Damjan Terpin. In že so bili na vrsti junaki srečanja, tisti, zaradi katerih se srečanja sploh prirejajo, otroci. Z navdušenjem so se predstavili občinstvu, ki je z zanimanjem sledilo nastopom. Slednje sta povezovala dva "domačina”; eden je točke napovedoval v pristni domači, doberdobski, govorici. Program je bil zelo pester; od točk v znamenju tradicije z narodno pesmijo in izvajalci v narodnih nošah, do sodobnejših ”rap” nastopov in plesov. Domačini so se predstavili s plesno točko pod vodstvom Ivane Ban. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora Veseljaki pod vodstvom Lucije Lavrenčič. Ob zaključku sporeda so si nastopajoči izmenjali darila, oziroma spominke. Gostitelji so predstavnikom vseh šol podarili sliko Sabine Milanič ter zgoščenko s posnetki zbora Veseljaki. Uradni del srečanja je bil kar dolg, zatem pa so se vsi pozabavali še na družabnosti. V okviru srečanja so pripravili tudi likovno razsta- vo izdelkov učencev Prežihovih šol. Sobota je bila namenjena spoznavanju Krasa s pohodom in obiskom jamarskega doma na Vrhu ter ogledom Kraljice Krasa. Za vodstvo in prikaz (tudi diapozitivov) sta poskrbela Albano Marušič in Dario Legiša. Otroci so bili nad podzremnim svetom tako navdušeni, da so nekateri celo dvakrat obiskali jamo. Srečanje je lepo uspelo, ugotavljata učiteljici Majda in Magda, tudi zaradi odličnega sodelovanja staršev, ki so na različne načine sodelovali. Tudi tako, da so pomagali pri prenočitvi gostov. In prav je, da navedemo tudi mojstra Hijacinta Jussa, ki je izdelal logos za letošnje srečanje, za mavrične zvoke in sanje. 21. srečanje bo menda v Ljubljani. (V.J.) Foto Bumbaca - s petkovega kulturnega srečanja. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 9. do 15. maja 1998. RODILI SO SE: France-sco Luis, Valentino Cap-pella, Cinzia Petrussa, Carlo Podbersig. UMRLI SO: 74-letni Giuseppe Bensa, 91-letna Caterina-Eufemia Bartoli, 77-letni Mario Muggia, 72-letni Albino Bilibio, 88-letni Francesco Konje-dic, 94-letna Alberta Do-brich, 74-letni Aldo Tar-dozzi, 93-letna Gisella Vižintin, 75-letni Michele Caldarola, 78-letna Gior-gia Martellossi. OKLICI: uslužbenec Giovanni Gallo in uslužbenka Grazia Germano, obrtnik Stefano Vidoz in brezposelna Barbara Beltram, marešalo italijanske vojske Gelindo Di Modica in bolničarka Adriana Fabbro, trgovec Armando Furlani in študentka Maria Antonietta Messina, uslužbenec Madian Gnesti in profesorica Alenka Radetič, prodajalec Silvano Komic in uslužbenka Cristina Seno, mestni redar Camillo Belli in bolničarka Giovanna Lanza. RAZSTAVE V Kulturnem domu je do 22. maja odprta razstava grafik Lojzeta Spacala. V občinski galeriji v Foljanu razstavalja, do 20. t.m. Ivo Petkovšek. Jutri bo slavila 80. pomlad naša predraga mama in nona Cvetka Da bi se še nešteto let veselila z nami, Vam želimo mi vsi, ki Vas imamo radi. PRISPEVKI V počastitev spomina Milana Marvina daruje žena s sinom 150 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. V isti namen darujeta svaka Dana in Vojko Cijak 50 tisoč lir. V počastitev spomina Milana Marvina daruje družina 400 tisoč lir za mešani pevski zbor "O. Župančič”. V isti namen darujeta Vojko in Dana Cijak 100 tisoč lir. jS____________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja tridnevni izlet od 19. do 21. junija v Sanremo, Ažurno obalo in Monte-carlo. Za informacije in vpisovanje: trgovina pri Mili v Doberdobu (tel. 78398). Ir KONCERTI ZCPZ prireja danes, ob 17. uri v župnijski cerkvi cv Standrežu koncert Marijinih pesmi. Nastopajo zbori iz Standreža, Mirna, Stmavra, Rupe-Peči in zbor Mirko Filej. KD OTON ŽUPANČIČ organizira Koncert na plaži, v nedeljo, 24. maja, ob 19.30 v domu ”A. Budal” v Standrežu. KD "SKALA” Gabrje vab 30. maja na Koncert na borjaču. Ob tej priložnosti bodo obeležili 15-letnico delovanja moškega pevskega zbora "Skala". Kot gost bo nastopila folklorna skupina iz mesta Sinnai na Sardiniji. g SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča da 20. maja zapade rok za predložitev prošenj za štipendije v akademskem letu 1998/99 pri Univerzi v Ljubljani in sicer za študij slovenščine. Prav tako 20. maja poteče rok za prošnje za sodelovanje na 34. seminarju slovenskega jezika in literature. KINO GORICA VITTORIA 1 17.00- 18.45- 20.30-22.15»Sesso e potere«. VITTORIA 3 16.00-18.10-20.20-22.30»L’urlo delVodio«. CORSO 15.30-17.30- 19.45- 22.00»Deep im-pact«. TR2JC COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Parole, parole, parole«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZJNI, C. Itaba 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 410340. pogrebi Jutri: 9.30, Ferrucio Beacovich iz splošne bolnišnice v Gradišče; 10.30, Idelma Andriolo vdova Culot iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče; 10.30, Michele Caldarola. iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; 14.00, Ernesto Scremin iz splošne bolnišnice v Romans. A.Vv.S. GO , • ' ■ - ; ' ' f m mmmm Z E DITNA BA NKA DO BERDOB fb V' ■ ■ srni 7 flitr8 L .,:V . K "ss -4 : - II n. 23. MAJA 1998 OBČINSKI PARK PROGRAM OB 17.00 URI Sv. Maša OB 18.00 URI Predstavitev knjige novinarja Marka VValtritscha "Slovenske zadružne banke" OB 18.45 URI Priložnostna beseda in pozdravi gostov OB 1 9.30 URI Koncert godbe na pihala "Kras' iz Doberdoba Ob 20.30 uri Družabnost in prosta zabava ob zvokih ansambla "Zamejski kvintet" Indijske podzemne jedrske eksplozije so svet predramile iz lažnega prepričanja, da je po koncu medblokovske kon-frontadje nevarnost jedrskega Spopada sedaj minimalna. V marsičem pa je sedaj položaj Se hujši kot takrat, ko je svet slonel na jedrskem ravnotežju obeh velesil. Velika Britanija, Francija in Kitajska so bili namreč le nekakšni priveski, ki mednarodno javnost niso pretirano skrbeli. Sedaj se preko noti soočamo z regionalno jedrsko kon-frontacijo, saj je lahko vsakomur jasno, da bo Pakistan prej ali slej odgovoril na indijski jedrski izziv. Se veC, izvedena so prepričani, da je pakistanski jedrski program dosegel po zaslugi kitajske pomoči tako stopnjo, da lahko v najkrajšem Času tudi Islamabad izvede jedrske poskuse. To pa bi na indijski podcelini sprožilo oboroževalno tekmo nepredvidlji-yih posledic, ki jo je sporazum iz leta 1995 poskušal preprečiti. Generalna skupščina OZN je 10. septembra 1996 sprejela Se dodatni Sporazum o popol-Oi prepovedi vseh jedrskih poskusov (CTBT), a kaj ko sporazuma niso ratificirale vse drZave. Najbolj zaskrbljujoče ie dejstvo, da sporazuma Pakistan ne bo ratificiral, dokler tega ne bosta storili Indija in Se-verna Koreja. Med podpisnicami iz tretjega sveta tudi ni Južne Afrike, Izraela, Savdske Arabije, Iraka, Tajvana in še drugih. NiC Čudnega torej, da tiiski vojaški izvedenci napo-vedujejo, da si bo od leta 2005 so leta 2010 kar dvajset držav tretjega sveta priskrbelo svoje PO INDIJSKIH JEDRSKIH POSKUSIH Kako preprečiti regionalno oboroževalno tekmo Vojko Coua jedrske bombe. V to je prepričan poveljnik ruskih strateških raketnih sil general Vladimir Jakovljev. Jasno se zaveda, da razširitev kluba jedrskih sil ne bo koristila utrjevanju globalnega in regionalnega miru. Priznal pa je, da svet nima sredstev in ne načina, kako bi to preprečil, ker mirno izkoriščanje jedrske energije skoraj neizbežno vodi v jedrsko oborožitev. ZDA s predsednikom Clintonom upajo, da bodo to uspele preprečiti s političnimi in gospodarskimi sankcijami, a ker se s to strategijo vsi ne strinjajo, izgledi niso najboljši. OdloCni nasprotnici sankcij sta predvsem Francija in Ru- sija Prva je kljub prepovedi jedrskih poskusov izvedla svoje na atolu Morama, Rusija pa je glavni krivec, da je Indija postala jedrska velesila, ker jo je izkoristila kot protiutež Kitajski. Ob tem se samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj se je Indija odločila za tako nevarno in kočljivo potezo. Nedvomno je nacionalistična vlada premiera Atala Beharija Vajpayeeja v nezavidljivem položaju, saj ima po zadnjih volitvah v parlamentu le borno vedno. Z jedrskimi poskusi se je notranje utrdila, saj kar 91 odstotkov Indijcev podpira indijski jedrski oboroževalni program, kar so zgovorno pričale manifestadje v podporo jedrskih poskusov (na sliki AP). Indija pa je s tem posta- la močnejša tudi do Kitajske, s katero je imela leta 1962 vojaški spopad, po katerem pa še vedno niso rešili obmejnih ozemeljskih sporov. Prav tako prihaja do razhajanj glede kitajskega vpliva v Afganistanu in v Burmi. Nedvomno pa so bili indijski jedrski poskusi uperjeni predvsem proti Pakistanu, ki je že 50 let zgodovinski sovražnik Indije in s katerim je bilo zaradi Kašmirja že veC vojaških spopadov. Pred tedni je Pakistan uspešno testiral raketo ghauri dometa 1.500 kilometrov, kar je bilo lahko povod, da se je Indija odločila za jedrsko pustolovščino. Sama je razvila tudi svoje rakete dometa od 1.200 do 1.500 kilometrov, v katere bi lahko namestila svoje jedrske konice. Iz zadnjih indijskih jedrskih poskusov je raz- vidno, da gre za razvoj taktičnih jedrskih raket, ki bi lahko služile v regionalnem spopadu. Pakistan naj bi v zadnjem obdobju od Kitajske kupil veC bojnih letal od Ukrajine pa kar 300 tankov. Kitajska je obenem prekomerno okrepila svoje vojaške sile v Tibetu na meji z Indijo, tako da so dani vsi pogoji regionalnega spopada nepredvidljivih posledic. In prav tega se sedaj vsi bojijo. Indija je že res najveCja demokracija na svetu, a kaj, ko ji trenutno vladajo hindujski nacionalisti, ki so vse prej kot zanesljivi politiki, ker hi se lahko pri reševanju notranjepolitičnih zapletov vpletli v spopad in tako ponovno homogenizirali razcepljeno indijsko družbo. Kratkoročno seveda ni nevarnosti, da bi prišlo do novega indijsko-paki-stanskega spopada, a svetovna diplomacija se bo morala pošteno potruditi, da ne pride do nepopravljivega. Gospodarske sankcije so seveda izredno nevarno sredstvo, ker običajno ne prizadene vladajočih krogov temveč najrevnejše sloje prebivalstva. Ker pa je Indija demokratična država, bi politični in gospodarski pritisk prej ali slej vohlce prepričal, da je bila nacionalistična jedrska pustolovščina zgrešena in bi zato obrnil hrbet sedanji vladni garnituri. Indijska opozicija je v začetku podprla jedrsko testiranje, a po sklepu VVashingtona in Tokia, da bosta uvedla gospodarske sankcije proti Indiji in ob vesteh, da temu zgledu sledijo še druge države, je tudi indijska opozicija postala previdnejša. Sedaj se že sprašuje, ah je vlada pretehtala vse posledice, ki jih bodo imele za indijsko gospodarstvo sedanje eksplozije jedrskih bomb. Se bolj odločno nasprotujejo indijskemu jedrskemu programu poslovneži, ki so jim še bolj kot politikom jasne posledice gospodarskih sankcij. Podatki o indeksu bombajske borze zgovorno dokazujejo, da so poslovneži in investitorji skrajno zaskrbljeni Po vsem tem pa zveni skoraj paradoksno, da se je ena od najrevnejših držav sveta, ki se sooCa z groznimi socialnimi razlikami in endemično revščino odločila za drag jedrski program in ni svojim ljudem zagotovila najnujnejšega. Seveda so tu »višji politični cilji«, a za te se navadni ljudje ne menijo. Že res, da so sedaj vzhičeni nad jedrsko močjo svoje domovine, a ko bodo začutili posledice gospodarskih sankcij, se bo marsikaj spremenilo in prav na to mora računati mednarodna skupnost in cim prej sprejeti konkretne ukrepe, tako da ne bo indijskemu zgledu sledil tudi Pakistan. Islamabadu je treba jasno pokazati, da bo tudi sam deležen ostrih sankcij in težkih posledic, Ce bi na indijski jedrski izziv odgovoril s svojimi jedrskimi poskusi. Za zaCetek o danski demokraciji Če vprašaš Danca, kaj je pri njih najlepšega, bo po vsej verjetnosti odgovoril »naš način življenja, ki sloni na utrjeni demokraciji«. Če pa vprašaš Igorja Grudna, kaj mu je v ljubljeni deželi danski najbolj všeč, bo rekel ljudje in seveda posledično njihov način življenja. Potovanje »Danska od blizu - tretjič«, ki ga je za Društvo slovensko danskega prijateljstva v glavnem organiziral in tudi vodil njegov predsednik Igor Gruden, je bilo zatorej usmerjeno v odkrivanje tega, kar je po mnenju prizadetih in velikega prijatelja Danske, kakršen je Igor Gruden, največja odlika danes male skandinavske države. Sicer pa je tudi dokaj številno »delegacijo« tržaških Slovencev (10 na skupno 47 udeležencev) Igor Gruden pravočasno opozoril, da se z njim praviloma veliko srečuješ z ljudmi in manj Časa posvečaš muzejem. Zato so tudi med obvezno prtljago sodila primerna darilca za danske gostitelje, predvsem pa zadostna količina »tekoče prtljage«, se pravi vina. V železni repertoar potovanja po dežeb danski so namreč sodila večerna druženja, na katerih sta se prepletala danska in slovenska pesem, slovensko izbrano vino pa je praviloma zasenčilo dansko pivo. Celotni program potovanja je bil zastavljen v duhu, ki ga je izdajal že velik napis na avtobusu: Društvo slovensko danskega prijateljstva - Slovensk dansk venskabsforening, odvijal pa je se preko obiskov že utrjenih ah pa novih »slovenskih postaj ank« na danskih tleh. Vsekakor pa je upošteval tudi vrsto danskih znamenitosti, ki jih ne prezre nobeno potovanje, pa Čeprav ni turistično »obremenjeno«. Z vidika udeleženca, ki še ni bil »okužen« z danskim virusom, pa se je potovanje napovedovalo kot nesporno drugačno, da ne uporabimo banalnega izraza »alternativno«. Opremljeni z nujno potrebnimi predhodnimi informacijami in navodih in še bolj nujno dobro voljo (že zaradi dolgega nočnega potovanja z avtobusom) se je 47 udeležencev »tretjega slovenskega prijateljskega pohoda na Dansko« v petek, 24. aprila zveCer zbralo v Vegovi ulici v Ljubljani. Prva preizkušnja strpnosti je bila v porazdelitvi sedežev in naložitvi vse prtljage, kar se je srečno izteklo. Kmalu nato se je zaCela prva uCna ura o Danski z ogledom videokaset, med temi je bila še najbolj poučna Grudnova poslovilna televizijska oddaja. Izkazalo se je, da je bil ogled nadvse koristen, saj bi drugače marsikdo kar prezrl veliko značilnega. V pozdrav mlini in mešano območje Že pred prestopom nemško-danske meje (prej smo seveda prešli Avstrijo-in obsežen predel Nemčije) se je pokrajina precej »zravnala«. Tako so bili že od daleC opazne sloke vetrnice, s katerimi na Danskem delno pridobivajo elektriko. Veliko večje začudenje pa so vzbujali visoki drogovi za zastavo pred malimi mičnimi hišicami, ki so jih obkrožali vestno urejeni vrtovi. Takoj nam je bilo povedano, da v danski stil življenja in tolmačenja demokracije sodi izobešanje državne zastave tudi ob Slovenci so si tretjič ogledali Dansko »od blizu^ povsem zasebnih praznikih (na primer ob rojstnem dnevu kakega družinskega elana), kasneje smo spoznali, da zelo ljubijo rdeCo-belo kombinacijo tudi pri oblačenju (na primer za skupinsko slikanje po šolah in podobno). Za uvod v dober teden trajajoče potovanje po Danski smo prešli nemško-dansko območje (mejo smo prešli pri Flen-sburgu na Jutlandu), ki pa ni bilo skoraj z ničemer razpoznavno, samo napisi na šolah so izdajah, da tam živi tudi nemško prebivalstvo. Zamuda nas je priganjala do gostišča Brons Kro v Skaer-backu, kjer nas je Čakal prvi topel danski obed s tipičnimi jedmi (kuhan krompir in svinjska pečenka), ki so nas potem spremljale vse do konca potovanja. Dež je prepredi prvo turistično ekskurzijo na otok Romo, zato pa nas je zveCer v počitniškem naselju Rybe Ferie by Čakala prva preizkušnja v stilu danske razširjene uporabe metode self Service: vsakdo si je moral sam postlali in naslednje jutro tudi vse lepo pospraviti. Povsem v skladu z enim osnovnih načel skandinavske družbe, ki so mi ga obrazložiti že pred leti: v demokratični družbi je vsak sam svoj gospodar in tudi služabnik. Car starodavnega mesta Ribe Kljub motečemu dežju je bil večerni sprehod po najstarejšem danskem mestu Ribe posebno doživetje. Pogled skozi lepo okrašena okna v medlo razsvetljena (sveCe so vselej obvezne) domovanja je bil za nas nenavaden, tudi ob upoštevanju razlage, da je nezastiranje oken del danske tradicije, ki sicer izginja. Naslednjega dne (bila je že nedelja, 26. aprila) nas je mesto presenetilo še z zanimivim Vikinškim muzejem, pred prihodom v Holstebro pa so nas čakale še pešCene obale »belega peska« (Kvide sande). Po tej turistični uverturi pa se je v mestu Holstebro zaCel prijateljsko-družabni program, saj so udeležence potovanja za nedeljsko popoldne prevzele krajevne družine. Ker je organizator poskrbel celo za »resorno« poraz-delitev (ta je še posebej veljala za dokaj množično zastopano zdravniško stroko), so mene dodeliti tehniku na deželni radijski postaji, ki je sestavni del vsedržavne javne mreže. Že nekajurno druženje z družino, ki jo sestavljajo Peter Andersen, njegova žena Estrid Seegert in odraščajoča sinova je precej jasno nakazalo, da njihov življen-ski stil označujejo neposrednost, preprostost in neobremenjenost, kljub težavam, ki so v konkretnem primem pretežno finančnega značaja (Danska je bogataš in draga država). Družina Ander-sen-Seegert se je v dveh zadevah odločala za naše navade in zakone neobičajno, torej povsem po dansko: starejši sin obiskuje tako imenovano »free« (svobodno) šolo, ki jo soupravljajo starši in je ob izobraževanju prvenstveno vzgojno (tudi versko) usmerjena, oba sina pa nosita materin priimek, preprosto zato, ker je redkejši. Danci upoštevajo Slovenijo V prijetnem mestu Holstebro, znanem po kipih, ki ga krasijo, je »prijatelje iz Slovenije« sprejel župan Kurt Nygaard, ki mu ni bilo odveč odgovarjati na najrazličnejša vprašanja o danski ureditvi. Po tem napovedanem obisku smo popoldne doživeli še nenapovedani sprejem pri županu Nykobinga, ki nas je tudi pogostil. Vmes je bila glavna postaja dneva, se pravi obisk gimnazije v Nyko-bingu Mors, mestecu ob Limfjordskem zalivu. Skupina dijakov in profesorjev te gimnazije je bila namreč lani na obisku v Ljubljani in zato je Morse Gymnasium prijaznost vračal s prijaznostjo. Poliglotski profesor Martin je nezdravniški del (zdravnike so namreč praviloma peljali v bolnišnice) vodil v geološki muzej, kjer smo med drugim odkrili, da je pridelovanje posebnega peska za (nemške) mačke veliko donosnejše od izdelovanja opek. Torek (28. aprila) je bil do prihoda v mali Snoghoj, kjer stoji »Igorjeva šola za življenje«, imenovana Snoghoj folkehoj-skole, turistično obarvan. Tako staro mesto (den gamle by) Aarhusa kot tudi danske »gore« (165 in 174 metrovnadmorske višine) zaslužijo vsaj bežen obisk, pa Čeprav smo se na vrhove »vzpeti« z avtobusom, ker je šofer zašel in se ni zavedel, da smo že na vrhu. Glavna pozornost vseh pa je bila osredotočena na šolo, namenjeno odraslim, ki jo je za 10 mesecev obiskoval tedaj 2 5-letni Igor Gmdem kot predstavnik države »za železno zaveso«. Kot sta nezaupljivim gostom razložila najprej sedanji ravnatelj šole Boja Osterlund nato pa še kot trenutni (sedaj že bivši) dijak Borut Mavric iz Ljubljane, je to posebna šola, na kateri ob izobraževanju dajejo posebno pozornost nekakšni civilni oz. svetovno obarvani državljanski vzgoji. Lahko bi vodilno misel šole označili kot izoblikovanje lastne osebnosti v skupnosti z drugimi. Udeleženci šolskih semestrov na tej svojstveni vzgoj-no-izobraževalni ustanovi so nad prejetim nadvse zadovoljni, povedati pa še velja, da je v soboto, 2. maja, šola slavila 40-letnico obstoja in da je bil slavnostni govornik Igor Gruden. Slabo vreme in posledice stavke Medtem ko smo biti zatopljeni v razne turisticno-družabne obveznosti, se je na Danskem zaCela splošna stavka, kakršne že dolgo niso pomniti. Kot turisti smo prve posledice »okusiti« že v Holstebroju: zaradi napovedi stavke so namreč ljudje na predvečer pokupili hrano in nam zato gostitelji niso mogli postreči z vsem zaželenim. V naslednjih dneh so biti zaprti nekateri gospodarski objekti, ki bi si jih po programu morali ogledati. Za domačine so bile posledice nedvomno hujše (zelenjava se je v par dneh vratolomno podražila), vendar moramo spodbiti trditve, ki so se glede danske stavke pojavile na straneh nekaterih italijanskih dnevnikov. Najprej je treba opozoriti, da je stavkal privatni sektor (delavci so zahtevali peti teden dopusta in rahlo zvišanje osebnih prejemkov), kar pa je povzročilo vrsto nevšečnosti, saj tudi javne ustanove dajejo v zakup razne službe. Tako so bili na primer poštni nabiralniki zaprti, razglednice je bilo treba oddati na poštah, ki so bile odprte. V hotelih pa niso zagotavljati neoporečnega čiščenja. Z vidika turistov je bilo nevšeCno dejstvo, da je bil Lego-land polovično odprt (odprti so biti muzej, trgovine in okrepčevalnice, zaprta pa igrala), nepro-dorno pa je bil v Kobenhavnu zaprt zabaviščni park Tivoli. V Legolandu, »kraljevini lego kocke«, nam je nagajal še dež, ne preveč prijazno vreme pa nas je sprejelo tudi v mestu Odense na otoku Fyn. V njem se je rodil znameniti pravljičar H. S. Andersen, na kar opominja mičen muzej, v katerem so konCno slovenske prevode njegovih pravljic uvrstili pod pravilen napis Slovenija, prej so jo namreč (kot tudi drugod) zamenjali s Slovaško. La za zaključek Kjzfbenhavn V veliki prestolnici (sedaj) male države sta nas sprejela lepo vreme in predsednica parlamentarnega odbora za zunanje zadeve in stike z EU. Odločna Helle Dogn, ki je že obiskala Slovenijo, je pretresla moški del odprave s svojim nekompromisnim zastavljanjem enakopravne prisotnosti žensk v politiki in na drugih področjih. Enako odločno je zagovarjala pomen danske prisotnosti (s posebnostmi) v Evropski uniji, svetovala Sloveniji, naj sama uredi vse potrebno za vstop v EU, kritično govorila o »velikanih« v EU (Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji), Italijo pa na kratko označila za državo kompcije. 2e pred srečanjem s plavolaso dansko parlamentarko je nekaterim pomisleke nad danskim načinom življenja, v konkretnem primem nad urejanjem socialnih problemov, vzbudil obisk Christianie. Gre za mestni predel oz. samostojno državo v mestu, v kateri vlada svobodna prodaja lažjih mamil in prebivalci ne plačujejo davkov. Za nekatere je »svobodna država mami-lašev« bliže »umivanju rok« kot na nudeniu svobodne izbire vsem, ki ne soglašajo z ustaljenim načinom življenja. Mnenja so bila različna, vsekakor pa je ogled tega predela pomemben že zato, ker sproži razpravo o vprašanju, ki se ga navadno ne načenja. V Kobenhavnu nas je Čakalo tudi večerno srečanje z Društvom dansko slovenskega prijateljstva, ki stopa po stopinjah svojega slovenskega brata. Srečanje so pripravili v posebnem centra, ki se ga poslužujejo posamezne skupnosti, ki živijo v mestu. Nas so povabiti v center namenjen tudi muslimanskini prebivalcem, tako so morali »specializirani« rezalci kraškega pršuta iz zamejskih vrst svojo odgovorno nalogo opraviti v drugem poslopju. Glede alkoh0' la pa ni bilo nikakršnih omejevalnih predpisov. Kot obogatitev programa so gostitelji postregli tudi s krajšim glasbenim sporedom, ki so ga izvajati Majda Petrič (violina), Soeren Elbeck (vi° la) in Morten Mogengen (klavirj-Majda Petrič, slovenske gore lis> sicer Elbeckova žena, je nairtre na Danskem uveljavljena glasbe niča (prva violina v orkestru opere), srečanja pa se je udeleži la še vrsta dragih Slovencev, U so iz takšnih ali drugačnih razie gov prišli na Dansko in se poklicno uveljavili, kot na prime zdravnik-otorinolaringolog m' Toš. Prvi maj, ki ga na Danskem u obeležujejo - tokrat so na dela ski praznik opomin)3 stavkajoči - nam je prinesel vrs prijetnih doživetij. Tako smo n primer lahko prisluhnili va^ znanega deškega zbora A benhavns drengekor, ogle 3 smo si cerkev postavljeno v C Grundtviga, »utemeljitelja d ske demokracije« (po nje&?Vze načelih se zgledujejo tudi omenjene »free skole«), m ^ omenjene »nee n # nas je pot zanesla še v Helsing ’ kjer stoji lažni Hamletov g Kronborg, radovednost P3 ^ ;0 s trajektom gnala še v bh Kronborg, radovednost p3 u s trajektom gnala še v b L Švedsko na enourni obisk. Naslednji dan (v soboto, maja) je bilo Časa le še 23 gibne nakupe, nakar )e od blizu - trejic« za udeleže* že postala predmet ocen m Na slikah: zgoraj sk1 posnetek »na strehi« Dan levo: Igor Gruden je uc ce potovanja vztrajno oj na danske posebnosti. > -. . A Nedelja, 17. maja 1998 # z Iz kamna rastejo rože ljubezni »Glasba zvesto spremlja Človeka na njegovi življenjski poti. To kaže ljudska pesem. Nastale so pesmi za vse pomembne dogodke od rojstva do smrti, od jutra do noči, za vsa dejanja, za vsa hotenja in vsa razpoloženja.« Tako pravi o glasbi Bojana Kralj, današnja zborovodja tako moškega kot ženskega pevskega zbora »Igo Gruden«. In kako bi se ne strinjali? Tudi Nabrežinci od vedno radi prepevajo, tako ob veselih kot žalostnih dogodkih. Pesem veselja ali pesem v slovo, pesem spomina ali pesem boja -vsako obdobje rodi svoje pesmi. Svoj prvi slovenski zbor so Nabrežinci ustanovili že konec prejšnjega stoletja, čeprav lahko po vsaki logiki domnevamo, da so se vaški fantje in dekleta že prej radi zbirali in prepevali... Po “tihi fazi” povojnih let so pred tridesetimi leti obnovili moški zbor, pet let kasneje ženskega - tokrat v imenu nabrežinskeAatjana Rojc, Nabrežinka, kulturna delavka in nenazadnje tudi dolgoletna pevka ženske zasedbe Iga Grudna. Brošuro je Tatjana poklonila spominu treh stebrov nabrežinskega zbora: Stanku Devetaku, Sergiju Radoviču in Majdi Legiša -»nepozabnim, ki pojejo v vetru«. Pred sobotno svečanostjo smo Tatjani Rojc postavili nekaj vprašanj. Kako je nastal pred 30-leti moški pevski zbor Igo Gruden in kako, pet let kasneje, še ženska zasedba? V Nabrežini sta bili kulturna in pevska dejavnost od vedno zelo živahni in bogati. V povojnih letih je večkrat prišla do izraza želja, da bi se v okviru tedanje prosvete (danes rečemo temu kultura) obnovilo pevski zbor. Do tega je prišlo nekajkrat. Vendar o resnični obnovitvi društva in pevske dejavnosti lahko govorimo šele od leta 1968 dalje. V te letu so nekateri stari pevci, pa tudi fantje iz devinsko-nabrežin-ske občine izrazili željo, da bi se na novo ustanovilo moški zbor. Pobudo je seveda z veseljem sprejel predvsem predsednik tedanjega mladega društva, prof. Sergij Radovič, ki je svojo specifično izobrazbo usmeril v vokal (končal je študij zborovskega dirigiranja), bil pa je tudi diplomiran iz klavirja. Dejavnost je kaj kmalu lepo stekla, tako da je v bistvu leta 1973 prišlo tako s strani nekaterih deklet do spontane želje, da bi prof. Radovič Začel še z vajami tudi dekliškega zbora. To je bila tudi posledica dejstva, da smo se tedanji mladi rodovi formirali pri mladinskem zboru »Kraški slavček«, kjer smo lahko prepevali do konca nižje srednje šole. No, tudi dekliški zbor je bil pravo razodetje, saj je Prof. Radoviču uspelo, da je vanj vkljucil do petintrideset navdušenih pevk. V vsakem zboru, amj Vsaki dolgotrajni pobu Vu- organizaciji se zrca tt®. skoraj legendarne fr 80 legende zbora Iga Gn Gotovo je bilo 1 življenje Nabrežine dol jto zaradi tega, ker sta 1 ako aktivna. Je pa tudi 'j* dajalo kulturnim c zlasti veliko volje do d tko navdušenja. Kolike Pri tem imel naš ne tanko Devetak! Se daj frimlo sedemnajst let o ^rnrti, ga Nabrežina po 1® stremel za tem, da bi Prireditve čim bolj kval s° res bile: na njegovo p ® v dVoranjcj nagega dvijale predstavitve k ® Pahorja, Nade Perto ~?tze, pa §e izjemni kor ..ta Gallus do Črtom lca, Ljubice Berce ii „ ehtikov, pa do prvi j ljubljanskega oper daliSča. Vsi ti umetn mnogi drugi, so prihajali v Nabrežino z veseljem in v glavnem na pobudo Stanka Devetaka. Dvorana oz. občinska telovadnica, ki je bila namenjena večjim pobudam, sta bili vedno nabito polni. Nabhalo se je tudi do petsto ljudi! In v društvo je naš Stanko znal vključiti tudi veliko mladih, naj omenim prof. Zvonka Legišo, ki je idealno nadaljeval Stankovo delo. hi naj ne pozabim na vse tiste mlade, ki smo tedaj gravitirali pri zboru, med temi naj se spomnim še zlasti naše nepozabne Majde Legiša, ki je s svojim vedri značajem takoj postala eden veznih členov predvsem naše pevske, nato pa tudi društvene družine, saj je bila močno angažirana predvsem v delu z otroki. V Nabrežini vsekakor beležimo pevsko dejavnsot vse od leta 1891... Pred petnajstimi leti je Patrizia Terčič raziskala in zapisala pregled zgodovine naše pevske dejavnosti vse od prvega pevskega društva »Nabrežina«, ki je bilo ustanovljeno že leta 1891. Od leta 1893 je vse do prve svetovne vojne društvo vodil Avgust Tanče, ki je mešano zasedbo leta 1899 z izjemnim uspehom peljal celo na sokolsko slavje v Ljubljani. Leta 1901 je bil ustanovljen še »Prosh pevski klub Nabrežina«. Med prvo svetovno vojno, predvsem pa v dvajsetih letih fašističnega terorja so morah tudi številni Nabrežinci v izgnanstvo. Zmanjkalo je tako več primorskih inetelktualcev (med njimi Igo Gruden), sledila je prepoved rabe slovenske besede, preganjanje in vojna vihra... Po letu 1945 se je tudi pevsko življenje obudilo. Nastal je mešani zbor »Prosvetnega društva Nabrežina«, ki je štel preko osemdeset članov. Mladinci so imeli svojo štiridesetčlansko mešano postavo, ki jo je vodil Vojteh Per-tot. Pod Zavezniško vojaško upravo je bil ustanovljen tudi zbor »Avgust Tanče«, h kateremu je pristopilo več pevcev Nabrežine. Kasneje pa je tudi Nabrežino zajel povojni razkol med kominformisti in titovci: prvi so ustanovili novo društvo »Nabrežina«, Titovi pristaši pa so svoje društvo takoj po Grudnovi smrti preimenovali v »Igo Gruden«. V tem okviru je bil ponovno obnovljen mešani pevski zbor, pri vodstvu katerega so se zvrstili dirigenti Švara, Kjuder, Vrabec in Boštjančič. Ob tem je še vedno vztrajal zbor Avgust Tanče, ki je dokončno obmolknil v prvih šestdesetih letih, še prej pa je prekinil svojo dejavnost tudi zbor Igo Gruden. S tem je bila prekinjena bogata šestdestletna nabrežinska pevska tradicija. Tudi dejavnost nabrežinskih zborov je verjetno doživljala določena nihanja: katera so bila nauspešnjejša obdobja in kdaj sta zbora doživljala krizne trenutke? Ce je, kot pravimo, pesem duša naroda, je zborovodja duša zbora. Res pa je, da je naša Nabrežina in z njo tudi vsa devin-sko-nabrežinska občina narodnostno ogroženo področje, zato smo ljudje verjetno veliko zahtevnejši. Pa tudi, če mi dovohte, bili smo razvajeni, saj so se pri nas v teh treh desetletjih zvrstili dirigenti, ki sodijo v sam vrh slovenske glasbe: prof. Sergij Radovič je gotovo nam vsem veliko poklonil iz svojega znanja. Za njim je prišel Matjaž Šček, ki smo ga na-brežinski pevci s hvaležnostjo sprejeh. Zenski zbor, ki je s prof. Radovičem pridobil pevsko “ogrodje”, kar pomeni neko pevsko bazo, je s Sčekom v prvih osemdesetih letih prejel srebrno plaketo mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem, pa še prvo nagrado na tekmovanju radijskih posnetkov na ljubljanski RTV. Ta priznanja so nabrežinska dekleta v bistvu uvrščala med najboljše slovenske pevske skupine. Moški so se posvečali prepevanju stilnih koncertov zlasti narodne in slovenske umetne pesmi. Ko je prof. Mirko Slosar prevzel vodstvo dekliškega zbora, je bila skupinica po številu že dokaj skromna, vendar po kvaliteti izredno dobra, kar je razvidno iz posnetkov na kaseti in plošči, na kateri so zbrani najboljši primorski pevski zbori. Moški so leta‘88 dobili ponovno Nabrežinca za dirigenta - to je bil prof. Aleksander Rojc, ki bo na jubilejnem koncertu prihodnjo soboto v Nabrežini tudi slavnostni govornik. V letih njegovega vodenja se je zboru ponovno pridružilo lepo število mladih pevcev, tako da je bil zbor glavni protagonist na slavnostni proslavi 50-letnice ustanovitve OF, ki je bila v Kulturnem domu v Trstu. Zborovodja pa je želel, da bi zbor gojil tudi narodno in nabožno pesem (spomnimo se lepe polnočnice pri škofovem vikarju gospodu Župančiču v Grljanu). Po njem je za nekaj časa vodstvo prevzela prof. Ksenja Kos, znana in priznana zborovodkinja in pevka, za njo pa prof. Bojana Kralj, ki zbora vodi še danes. Eden večjih problemov na-brežinske prosvetne dejavnosti nedvomno predstavlja pomanjkanje prireditvenih prostorov: kako to doživljata zbora in kje sploh vadita? Zbora “začasno” vadita v večji učilnici nižje srednje Sole Iga Grudna v Nabrežini, za kar pa se morata zahvlah predvsem ravnatelju Zvonku Legiši, ki je tudi sam bivši pevec in nabrežinski kulturni delavec. Vsekakor za vaje ni večjih problemov, medtem ko postane težavno javno nastopanje. Za nedeljski jubilejni koncert nam je nabrežinski župnik Bogumil Brecelj prijazno dal na razpolago cerkev Sv. Roka. Družabna srečanja in večeri pa se odvijajo po domačijah, včasih kar pod milim nebom, drugače pa si moramo izposoditi kako dvorano. Ni smiselno namreč ponavljati, da je društvena dvorana Iga Grudna še vedno neuporabna, občinske pa Se ni. Včasih pride prav župnijska dvorana, ki pa je seveda prostorsko omejena. Kako je s pevsko dejavnostjo danes? Zbor je lahko živ, samo če pri njem sodelujejo pevci. In s tem ne mislim izključno na prisotnost na vaji, na resnost pri delu. Mislim predvsem na to, da vsi pevci skupaj sestavljajo eno samo telo, skratka, da so skupna družba, da se skupaj tudi zabavajo. In vtis imam, da to danes velja za nabrežinska pevska zbora. Skupna vaja s starimi pevci je prejšnji teden dokazala, da so spomini, ki nas družijo, tako lepi, tako nepozabni, da je bilo vredno žrtvovati svoj prosti čas za pevsko dejavnost. In ker se je na tej vaji zbralo skupaj približno osemdeset ljudi, je upati, da bodo številni pevci iz prejšnjih let spet pristopih k zboru in dali tako novega življenjskega zagona tako dekliškemu kakor tudi moškemu zboru Igo Gruden. Ce pesem v Nabrežini vztraja toliko let, navkljub številni usodnim udarcem, ki so tako globoko zarezali v naše pevsko telo, potem je verjetno tudi za to, ker so prav člani današnje pevske postave tisti, ki so najgloblje razumeli poslanstvo te naše prepotrebne pevske družine. Sedaj pa čisto osebno vprašanje: kateri nastop pa Vam je ostal najbolj v spominu? Ce komu pripovedujem o svoji pevski preteklosti v Nabrežini, potem me ti spomini vedno ganejo in obenem veselijo. Nastopov je bilo toliko, da jih ne bi mogla našteti: vse Primorske poje, vsi koncerti v Nabrežini, vsa gostovanja, kjer smo najprej v večernih oblekah pokazali, kaj znamo, potem pa vključili Se vse prisotne v naše razposajeno pokoncertno prepevanje in ponočevanje. To so bila, verjemite, enkratna doživetja. Posebno se spomnim zadnjega koncerta s prof. Radovičem v Stični na Taboru slovenskih zborov, pa Še enega svojih zadnjih nastopov, preden sem se preselila v Trst, in sicer koncerta v stari Stivanski baziliki pod vodstvom res izrednega zborovodje prof. Muka Slo-sarja. Koncertu je sledilo snemanje na koperskem radiu, na koncu katerega smo dekleta s pesmijo in smehom preživela večji del noči kar na koperskem nabrežju. Ti in še mnogi drugi so zame in verjetno tudi za ostale, ki so to doživljali, zares nepozabni spomini, med naj dražjimi iz svoje nabrežinske mladosti. V brošuri navajate skladatelja Musorgskija, ki pravi »Družba, ki je ne ganejo zvoki, v kolikor so spomin na narod ah na odsotnega prijatelja, to je družba lai narod mrtvih«. Ah Slovenci še vedno dovolj prepevamo? Za Nabrežino gotovo velja, da je to družba, kjer je zvok zares spomin na odsotne prijatelje, kakor je pravilno poudaril tudi celovečerni koncert zborov pred osmimi leti, ki sta ga vodila Ksenja Kos in Aleksander Rojc. Koncert, ki je nosil zgovoren naslov »Deset let brez Radoviča«, je poudarjal prav to valenco odsot-nosh prijateljev Sergija Radoviča, Stanka Deveteka in Majde Legiša. Zato sem s posebnim občutjem jubilejni zgodovinski zapis, ki bo izšel v brošuri, posvetila prav njim. V nekaj straneh sem namreč poskušala zbrah bogato zgodovino naše pevske družine, ki sloni na tistih vrednotah, ki predstavljajo osnovno bistvo za obstoj in razvoj vsake skupnosti in vsakega naroda. Zapis Igor Gabrovec Na slikah: zgoraj zbor v sedanji zasedbi, levo mežani zbor Igo Gruden v povojnih letih (letnice nismo mogli ugotoviti). NEDELJSKE TEME Nedelja, 17. maja 1998 V maju 1915, potem ko je bilo jasno, da bo Italija vstopila v vojno proti Avstro-Ogr-ski, so avstrijski vojaki pričeli graditi obrambo linijo od morja pri Stivanu in po obronkih Krasa do Sovodenj, od tam na levem bregu Soče do Podgore. Jarki in utrdbe so potem bili na Kalvarji, na Oslavju, v Brdih, na Sabotinu in dalje proti severu. Ko so Italijani 24. maja začeli vojaške operacije so Avstrijci zapustili Furlanijo in del Brd. Že prej so iz teh krajev umaknili prebivalstvo, ki je moralo v begunstvo. Čez nekaj dni in tednov (v Tržič so prišli šele 9. junija) so Italijani zasedli te kraje. Se prej so vdrli na Kobariško. Na zasedenih krajih je ostalo precej ljudi. Se več jih je bilo v Gorici, ko so jo Italijani zasedli v avgustu 1916. Za Avstrijce je bil sumljiv vsakdo, ki je ostal na ozemlju, ki so ga zasedli Italijani. * * * Med ljudmi, ki so ostali na zasedenem ozemlju so brez dvoma bili tudi takšni, ki jih je tam nalašč pustila avstrijska obveščevalna služba. Prav zato so bili Avstrijci zelo dobro obveščeni o vsem, kar se na tem ozemlju dogaja. Navedel bi samo en primer. Za Kr-min so Avstrijci do pičice znali, koliko denarja so posamični Krminčani prispevali v italijanska vojna posojila. V policijskih zapisnikih, ki so bili sestavljeni že pred kobariškim prodorom, torej še pred ponovnim prihodom Avstrijcev v naše kraje, je bilo točno navedeno, koliko lir je prispeval vsak posameznik v Krminu. Podobne omembe so bile v policijskih zapisnikih tudi za druge zasedene kraje, vendar tu niso navedene točne številke. Avstrijci so bili prepričani, da bodo primorski kraji po končani vojni ostali v njihovi državi. Zato so že od umika v maju 1915 pridno beležili sezname ljudi, ki jih bo treba kaznovati po vojni. V dneh pred začetkom kobariške ofenzive konec oktobra 1917, so avstrijski žandarji dobili v varstvo strogo tajne sezname sumljivih ljudi. Za Goriško so ti seznami v ciklostilirani knjižici, trdo vezani, na katere platnici piše “25 Versch-luss”. Po našem bi temu rekli “pod ključem”, knjižnica mora biti torej skrbno hranjena in zaklenjena. Ne vem pa kaj pomeni številka 25. V tej “goriški” knjižici, ki ima kar 125 strani, je 2.191 imen ljudi, ki imajo bivališče v 74 krajih goriške dežele, ki so bili zasedeni od leta 1915 do 1917. Število sumljivih oseb je sicer večje, kajti v knjižici je običajno označen le en član družine, običajno njen poglavar, tudi takrat, ko je ta ostal na svojem domu in so ga potem Italijani - očitno z vso družino - izselili v notranjost svoje države. Tudi število krajev ni povsem točno, kajti v nekaj primerih je isti kraj označen dvakrat, pa čeprav so imena oseb drugačna. In še. Omenjeni so tudi nekateri furlanski kraji, ki so bili pred vojno v Kraljevini Italiji, niso bili torej avstrijski. V seznamu najdemo imena najrazličnejših ljudi, Italijanov in Slovencev. Politično sumljivi Slovenci so v glavnem označeni kot srbofili, Italijani pa kot iredentisti. Tu so tudi imena preprostih ljudi, ki so bili krivi le in že zato, ker so ostali na svojem domu takrat, ko se je avstrijska vojska umaknila. Največ sumljivih oseb je bilo v Gorici. To mesto so Italijani zasedli v avgustu 1916. Nekaj tisoč prebivalcev je ostalo v njem ob prihodu Italijanov. V glavnem so ti bili ljudje italijanske narodnosti. Med njimi pa niso bili znani iredentisti. Ti so že pred začetkom vojne zbežali čez mejo v Videm. Nekateri med njimi so šli kot prostovoljci v italijansko armado. Marsikdo se je v Gorico vrnil potem, ko so jo Italijani zavzeli in tu izpričeval svoje italijanstvo: tudi s tem, da je podpiral rdeči križ in da je dajal denar za italijansko vojno posojilo. Na seznamu Goričanov je 509 imen. Med temi tudi tisto predvojnega goriškega župana Giorgia Bombiga, ki so ga Avstrijci že prej internirali. V tem seznamu najdemo imena oseb, ki so po prvi vojni in še dolgo tudi po drugi igrali pomembno vlogo v goriškem javnem življenju. Sem sodijo predvsem odvetniki, zdravniki, trgovci, profesorji, ki so že pred vojno izpričevali svoje iredentistično italijanstvo in so bili vodilni kasneje, v fašističnem času in tudi po letu 1945. * * * V tej policijski knjižici najdemo tudi imena Slovencev. Ni jih sicer veliko, kajti slovenske protiavstrijske liberalce je bila žendarmerija zaprla že leta 1914, ob izbruhu vojne s Srbijo. Najbolj znana goriška osebnost, v tem zvezku označena kot “Hochverraeter, entwich ins Ausland”, je dr. Bogomil Vošnjak (priimek je napisan brez strešice, vsa osebna imena v knjižici so napisana v nemški obliki, kar pa za Bogomila očitno ni bilo mogoče narediti). Bogumil Vošnjak je bil sin Mihaela Vošnjaka, ki je prav tako v knjižici označen, da je pobegnil v inozemstvo. Mihael Vošnjak je bil svojčas štajerski poslanec v dunajskem parlamentu, predsednik Zveze slovenskih posojilnic v Celju. V Gorico se je preselil že več kot dvajset let prej. V njegovi Hiši na takratnem Tekališču Franc Jožefa je mlad Bogumil, univerzitetni profesor, zbiral okrog sebe slovensko liberalno inteligenco, ki se je zavzemala za razpad Avstrije in ustanovitev jugoslovanske države. Vpoklican v vojsko, je bil poslan na rusko fronto, tam ranjen, prišel okrevat na svoj dom v Gorico, odkoder je, še pred začetkom vojne z Italijo, zbežal v sosedno državo. Zatem je odšel v Švico in Pariz, kjer je bil med najbolj aktivnimi ljudmi slovensko-hrvaškega odbora, ki so skušali prepričati zahodne zaveznike o slovenskem oziroma jugoslovanskem značaju Primorja in Istre. Zato so ga Avstrijci smatrali kot “velikega izdajalca”. Tudi njegov oče je kasneje odšel v nevtralno Švico, odkoder je češkim voditeljem doma prinesel navodila izseljenega Tomaža Ma-saryka. Dr. Bogumil Vošnjak je v času med dvema vojnama bil minister v jugoslovanskih kraljevih vladah in med 2. svetovno vojno tudi minister v begunski vladi v Londonu. Na črni listi avstrijske policije so bili še drugi goriški Slovenci. Odvetniški uradnik Josef Bregant, doma iz Stan-dreža, je bil obtožen srbofilst-va. Peter Budal, prav tako iz Standreža, je bil sumljiv, ker je ostal doma. Kot srbofil je bil označen tudi dr. Karel Ce- bej, tu označen kot slikar: zbežal je v Francijo. Adjunkt na Južni železnici Franc Gregorič je označen kot “Suedsla-ve”. Kavarnar Andreas Leban je ostal v Gorici po umiku avstrijske vojske. Med sumljivimi osebami je bil tudi dr. Drago Marušič, odvetniški kandidat, slovenski liberalec in srbofil, ki je bil takrat v ruskem ujetništvu. Tudi on je kasneje postal minister v kraljevi jugoslovanski vladi. Karl Mreu-le, omenjamo ga, ker se je rodil v Rubijah, sicer pa italofil, je bil označen kot dezerter. Dalmatinec Franc Pitarevič, je bil zbežal v Srbijo. Srbofil je bil tudi podčastnik žandarjev Podberšič (osebnega imena ni), ki je ostal v Gorici. Prav tako je bil sumljiv - ker je ostal v Gorici - trgovec s kolesi Josef Saunig. V Italijo (kasneje v Ameriko) je zbežal odvetnik dr. Johann Šket. Johann Žnidešič, gradbeni podjetnik, je že pred vojno šel v Srbijo, sedaj pa se nahaja v Italiji. Tako torej piše v omenjeni knjigi. Tu ne omenjamo vseh tam vpisanih ljudi, ki imajo priimek slovenskega izvora. Med njimi je veliko takih, ki so se že pred vojno odpovedali slovenstvu in postali iredentisti. Marsikatera oseba je neznana in zato je niti ne veš kam bi jo postavil. * * * Kako je s stvarjo drugod na Goriškem? Kar šest oseb iz Doberdoba je na tej črni listi. Prvi je G. Brezigar, učitelj v Doberdobu, označen kot srbofil in zaradi tega tudi interniran. Pri nepopolni označbi imena gre očitno za napako, saj je doberdobskemu učitelju Brezigarju bilo ime Josip, se ni torej začenjalo s črko “G”. Na črni listi je bil, čeprav je že bil v avstrijski internaciji. Kočijaž Andreas Černič, rojen v Doberdobu leta 1885, je zbežal v Italijo, bil zaradi tega že obsojen na sodišču v Gradcu, bil je še vedno na prostosti. Franz Jartz je bil v ruskem ujetništvu. Veliko ljudi iz naših krajev in iz Tridentinske, ki so ji Rusi zajeli oblečene v avstrijsko uniformo, so že med vojno italijanski oficicjiri prepričali, da se opredelijo za Italijo. Goriški zgodovinar Camillo Medeot je napisal knjigo spominov nekaterih teh vojakov, ki so iz ruskega ujetništva prišli z ladjo okrog Azije in Afrike v Italijo. Tam so jih oblekli v italijanske uniforme. Italijanska propaganda je to izbiro spretno izkoriščala, Avstrijci so jih ocenjevali kot dezerterje in italijanske nacionaliste. Enako je označen še en Doberdobc z enakim imenom in priimkom, študent Franz Jartz, prav tako v ruskem ujetništvu. Andreas Pacor je bil ujetnik v Italiji in sumljiva oseba, Josef Pacor je bil enako ujetnik in sumljiv. Joihann Damianich, iz Devina, je bil ujetnik v Rusiji in potem prišel v Italijo, Anton Kolmann, prav tako iz Devina, je bil zbežal v Italijo. Iz Gradiškute pri Ločniku sta v Italijo zbežala dva kmeta: Johanne s Bernik in Valentin Bernik. Iz Mirnika v zahodnih Brdih so v Italijo pobegnili Johann Blažič, Johann Colleri-ch, Peter Godina in Josef Klein. Na črni listi so tudi trije ljudje, ki da so pristojni v Pevmo. Blasius Glede, je pobegnil v Italijo, prav tako tudi Josef Jeretic in Josef Juretich. Oba sta kmeta. Trije so osumljenci iz Podgore: učiteljica Paula Brancovig, Ernesta Stockel, prav tako učiteljica, in Hermenegild Canciani, ki je zbežal v Italijo in se je tedaj nahajal v Firencah. Največ - šestnajst - je na tej črni listi Steverjancev. Vas je ostala za italijanskimi linijami, marsikdo je doma tudi ostal. Skoro pri vseh imenih je napisano, da so pobegnili v Italijo, in da se nahajajo v Torinu. V tej policijski knjižici seveda ne piše, da so te doma ostale ljudi, Italijani odpeljali v begunstvo. Omenjeni so: Theresa Ceterig, Johann Ciglič (43 let), Karl Clausigh (41 L), Karl Clausich (er. 41 let), Anton Comiauz (45 L), Michael Fontanot, Franz Karrara (43 L), Anton Kovačič (52 L) z družino, Josefa Macius (31 L), Katherina Pirich, Alojs Stori anz (29 L), Johann Storianz (52 L), Anton Terpin, Jakob Zigliac (42 L), Johann Zihlic (52 L). Tem je treba dodati še Franza Baita, ki je označen kot iredentist. Tudi on je pobegnil v Italijo. * * * Do tu ljudje v krajih, ki so danes na italijanski strani meje. Kar precej je ljudi iz krajev, ki so danes v Sloveniji. Imamo ime kmeta Josefa Bernika iz Bajte v Rožni dolini. Iz Breginja je na črni listi sedem ljudi, za pet od njih je označeno, da so špijoni. Enajst je osumljencev v Biljani v Brdih. Med njimi je tudi Josef Sfiligoj, avstrijski župan v tem kraju, ki so ga Italijani potrdili in imenovali kot “sin-daco”. Prav to ga bremeni. V Biljah najdemo vojaka 97. pešpolka, ki je bil v italijanskem ujetništvu. Iz Bukovice so zbežali v Italijo štirje člani plemiške družine Delmestri. Deset ljudi je iz Kanala: begunci in en dezerter. Za Cerovo velja ista ugotovitev kot prej za Steverjan. Na črni listi so imena 24 ljudi, ki so ostali doma in potem bili poslani v notranjost Italije, največ v Turin. Tri so imena ljudi iz Kozane, ena oseba je iz Doblarja, ena z Idrskega, štirje iz Kojskega, dva iz Kozbane. Sest osebje iz Kobarida (dva sta označena kot iredentista, eden kot špijon). Kostanjevica na Krasu je zastopana s petimi osebami. Na črni listi so trije ljudje iz Medane: učiteljica Stefanie Jerman in posestnik Anton Zuchiatti sta prispevala v italijansko vojno posojilo, župan Franz Zuchiatti pa je označen kot “Hochverraeter” - veliki izdajalec. Štirje ljudje so iz Nebla, označeni kot dezerterji in špijoni. Imamo še dve osebi iz Flavij, šest oseb iz Pod" sabotina, šestnajst ljudi iz Kojskega. Doma v Renčah je ena oseba, deset jih je iz R°' biča, šest iz Solkana, ena oseba je iz Šmartnega, ena iz Šempetra pri Gorici, ena iz Sv. Lucije, dve iz Starosela, pa iz Vipolž. odobno nadzorstvo je la avstrijska vojaška pok' na zasedenih ozemljih Janije in Veneta tja d° e Piave. Tam ni bilo lZ dcev, bili pa so špijoni za jansko armado. Osumljen^ tudi preproste ljudi, so av^ jski vojaki gnali na za anja in marsikdaj tudi J1 lišče, kjer so bili ustrelje-Slik o goriških osumi]611 ni. Imamo pa zelo znan :o treh furlanski mljencev, ki jih avstrijs iki vodijo na zaslišanj6 P jski poti. To sliko iz aQ_ iškega vojnega arhiva P uno našim bralcem. l Marko IVaUn^ _______________PO OBČNEM ZBORU __________ Kmečka zveza pomladila sestave področnih komisij Potrditev sedanjega vodstva in imenovanje članov posvetovalnih komisij Glavni svet Kmčke zveze je na svoji prvi seji po občnem zboru, na katerem je potrdil sedanje vodstvo naše stanovske kmečke organizacije s predsednikom Alojzem Debelisom na čelu, je imenoval tudi člana posvetovalnih komisij za leto 1998 za posamezna področja. V nekatere komisije so bili na novo vključeni tudi mlajši kmetovalci, ker je vsekakor hvalevredna pozornost do mladih sil. Vinogradništvo in sadjarstvo: Odgovorni: Silvano Ferluga. Člani: Andrej Antonič, Anton Bole, Jožko Colja, Paolo Ferfolja, Edi Kante, Mario Kosmač, Danilo Lupine, Andrej Milič, Robi Ota, Eu-ro Parovel, Ivan Pernarčič, Giuseppe Scheriani, Boris Košuta, Benjamin Zidarič in Miro Žigon. Tajnik: dr. Mario Gregorič. Cvetličarstvo: Odgovorni: Miran Starc; Člani: Andrej Gregori, Milan Hrvatič, Ktilog Kralj, VValter Orel, Ladi Pertot, VValter Stanissa, Janko Škrk. Tajnik: dr. Mario Gregorič. Vrtnarstvo: Odgovorni: Marcello Debeliš. Člani: Fulvio Bonazza, Pavel Debeliš, Edi Glavina, Giusto Karis, Jospi Stoper in Remigio Tul. Tajnik: dr. Mario Gregorič. Živinoreja: Odgovorni: Alfonz Guštin. Člani: Andrej, Antonič, Sergio Kraljič, Jordan Mihalič, Andrej Milič, Ivan Pernarčič, Andrej Prašelj, Emil Purič, Ivan Racman, Josip Sancin, Robert Smotlak, Boris Skerk, Germano Švara, Lenard Vidali in Miroslav Žigon. Tajnik: Mario Gregorič. Dvolastniki: Odgovorni: Alojz Križmančič. Člani: Edi Grahonja, Adriano Kalc, Silvano Križmančič, Dario Kraljič, Lucijan Malalan, Jordan Mihalič, David Petaros, Emil Purič, Pepi Sancin in Lucijan Volk. Tajnik: Sergij Majovski. Zadružništvo: Odgovorni: Drago Slavec. Člani: Alfonz Guštin, Alojz Križmančič, VValter Orel, Miran Starc, Boris Skerk, VValter Stanissa, Aleksander Žagar. Tajnik: dr. Mario Gregorič. Jus in srenje: Odgovorni: Stanko Hrovatin. Člani: Josip Antonič, Florindo Carli, Fabio Crevatin, Alfio Dona-ti, Paolo Ferfolja, Edoardo Godnik, Carlo Grgič, Bruno Hrvat, Silvano Križmančič, Dario Kraljič, Milan Kričman, Alojz Križmančič, Silvester Metlika, Paolo Milič, Ivan Pernarčič, Bruno Rupel, Angelo Skerk, Miloš Košuta, Martin Ušaj in Ladislav Sardoč. Tajnik: Sergij Majovski. Agriturizem Odgovorni: Andrej Milič. Člani: Andrej Antonič, Jožko Colja, Silvano Ferluga, Boris Košuta, Danilo Lupine, Andrej Ostro-uška, Raja Petaros, Emil Purič, Giuseppe Scheriani in Martin Ušaj. Tajnik: Sergij Majovski. Mladi kmetje Andrej Bole: Člani: Marino Albi, Andrej Antonič, Jožko Colja, Krtistjan Debeliš, Damjan Glavina, Andrej Gregori, Igor Grgič, Miloš Kralj, Andrej Milič, Rado Milič, VValter Rado, VValter Milič, VValter Orel, Roberto Smotlak, VValter Stanissa, Miran Starc in Lenard Vidali. Tajnik: Stefano Rosah. Problemi okolja: Odgovorni: VValater Stanissa. Člani: Marino Albi, Andrej Antonič, Jožko Colja, Jordan Mihalič, Willy Mikac, VValter Milič, Robi Ota, David Petaros, Vitjan Sancin in Miran Starc. Tajnik: dr. Mario Gregorič. Kmečke ženske Odgovorna: Raja Petaros. Članice: Marija Gombač, Bernarda Milič, Vesna Skrij, Magda Stur-man. Tajnica: Silvana Petaros. I Bela vina dolinskega okoliša na visoki kakovostni ravni V primerjavi z lansko sezono so bila boljša tudi rdeča vina V četrtek, 7. t. m., je bila v Mladinskem domu v Dolini že 42, občinska razstava domačih vin. Po sIrogi predhodni selek-crji je bilo k razstavi in °cenjevanju prepuščenih ^4 vzorcev belih in še dva zvorca belega vina upC ter 8 vzorcev rdečih vin in še en vzorec rdečega vina DOC. Vina sta ocenjevali kot rmičajno dve komisiji: Uradna in pa ljudska pri derrier je bilo zaznavnih dni nekaj zanimivih od-st°panj med ocenami ene in druge komisije. , Za belo vino sta preje-a najvišjo oceno uradne ntnisije Robert Ota iz nljunca 357 in E uro Pa-r°Vel iz Mačkolj 81. Vi-dd prvega je komisija do-elila 18, 80 točk, vinu pjjdgega pa 18, 70 točke. ,°a sta prejela Veliko ato kolajno. Ljudska 0tnisija pa je prvemu Bnsodila 279, 50 točke, frdgemu na 260, 00 točk. Prav tako za belo vino ,a ®i Zlato kolajno pri-jdžila Branko Slavec iz tniCk°lj 133 s 17, 70 g cke in Stevo Zahar iz T.0rsta s 17, 50 točke, iddska komisija je prve-u Prisodila 257, 50 g^d^drugemu pa 289, Srebrno kolajno so si h'!, ili: Benedetto Tul 3'Mackolj 51 (17, 00 -’ 30), Mario Zobec iz Zabrežca 10 (16, 90 -257, 50), Albino Giorgi iz Doline 37 (16, 70 -261, 00), Zoran Tul iz Mačkolj 54 (16, 70 - 204, 50), Mario Serli iz Kr-menke 154 (15, 60 - 301, 00), Rodolfo Čendak iz Frankovca 372 (16, 50 -283, 50), Jadran Žerjal iz Ricmanj 175 (16, 50 -269, 50) in Alfredo Brajnik od Domja 172 (16, 30 - 314, 50). Za vino DOC sta dobila Veliko zlato oba vinogradnika E uro Parovel iz Mačkolj (18, 40 - 302, 50) in Robert Ota iz Boljunca 357 (18, 10 -295, 50). Kar se tiče belih vin, je zanimivo, da je ljudska komisija prisodila enotno število najvišjih točk Benedettu Tulu in Alfredu Brajniku, obema po 314, 50 točke. Za rdeča vina sta si zlato kolajno prislužila po oceni uradne komisije Robert Ota (17, 25 -132, 00), in Stevo Zahar (17, 23 - 118, 00), srebrno kolajno pa Mario Žerjal iz Doline 161 (16, 38 - 86, 00). Za redeče vino DOG pa je Robert Ota prejel Veliko zlato kolajno z oceno 18, 08 uradne komisije in 167, 00 ljudske. Absolutno najvišjo oceno ljudske komisije je za rdeče vino prejela Rosina Smotlak s 133, 50 točke za vino, kateremu je uradna komisija prisodila manj kot 16 točk, potrebnih za srebrno kolajno. Za splošno oceno predstavljenih vin smo vprašali tudi strokovnjaka Kmečke zveze. Njegova ocena je, da so bila bela vina na zelo dobri kakovostni ravni, kar je, vedno po njegovi oceni, rezultat tako stroge predselekcije kot gotovo tudi ugodnih vremenskih razmer v poletju, ki so omogočile odlično zorenje grozdja in posledično dobro kakovost vin. Je pa seveda tudi rezultat vedno boljšega kletarjenja, kar je seveda pohvalno za vinogradnike tega vinorodnega okoliša. Glede rdečih vin je njegova ocena, da je njih ' kakovost nekoliko nižja od belih vin, čeprav je po drugi strani res, da je boljša od lanske sezone. VINAKRAS/ 19.5. Občni zbor konzorcija Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin »Kras« sklicuje v torek 19. t. m. ob 8. uri v prvem sklicanju in v sredo, 20 maja ob 20.30 v NOVICE Sporazum o ceni mleka v »mlečnem letu « 1998/99 Združenji Unilat in Assolatte sta se v torek, 28. aprila, kot poroča Unilat v svojem sporočilu za tisk, dosegli sporazum o ceni mleka v »mlečnem letu« 1998/99. Gena mleka je bila določena različno za tri obdobja od 1.4.1998 do 31.8.1998 bo veljala cena 630 lir z dodatkom 10% IVA, kar daje končno ceno 693 lir; od 1.9.1998 do 31.12.1998 pa bo cena mleka znašala 650 lir z dodatkom 10% IVA, kar daje končno ceno 715 lir; od 1.1.1999 do 31.3.1999 pa bo cena mleka znašala 660 lir z dodatkom 10% IVA, kar daje končno ceno 726 lir. Kar zadeva kakovost je bila potrjena tabela iz lanskega leta, kakor tudi odgovarjajoči mehanizmi izračunavanja premij in odbitkov. Vendar pa sporočilo Unilat dodaja, da bodo med letom preučevali možnosti spremembe tabele, ki bi jih predložili obema stranema Navodila za boj proti oidiju Služba za usmerjeno varstvo trte, ki deluje pri tržaški pokrajinski upravi, je izdala navodila za boj proti oidiju (Undnula necator - Oidium tuckeri) s katerega okužbo trte omogočajo sedanje ugodne vremenske razmere. Za zatiranje te glive svetuje služba škropljenje v presledkih desetih dni od prvega škropljenja, z modjivim mikroni ziranim žveplom 80% v odmerku 500 gr/hl, ali s žveplom v prahu 90% v količini 20 kg/ha Ko se bodo pojavili ugodni agronomski in vremenski pogoji za razvoj peronospore, bo služba nemudoma posredovala vinogrdnikom ustrezna navodila za škropljenje proti tej glivi. Sporočilo KGS o prispevkih za razvoj kmetijstva Novi predsednik Kraške gorske skupnosti, dr. Mario Lavrenčič, sporoča kmetijskim podjetnikom, da državni zakon št. 70/1983, čl. 14 predvideva dodehtev pri- drugem sklicanju redni letni občni zbor, ki bo potekal v Kraškem muzeju v Repnu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. Odobritev obračuna za leto 1997; 3. Vpisnina in prispevki članov v korist konzorcija; 4. Plačilo upr-viteljem in nadzor-nikiom; 5. Razno. podjetjem, za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za te prispevke lahko zaprosijo kmetijski podjetniki, H so vpisani v Register kmetijskih podjetnikov za posege za razvoj žlahtnih kultur in živinoreje in za ovrednotenje teritorija Prošnje, napisane na posebnem obrazcu, ki ga je pripravila Krtaška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvu Gorske skupnosti do vključno 12. ure 29. maja t L Potrebne obrazce za prošnje in morebitne druge infor-madje lahko zainteresirani dobijo v uradih Kraške gorske skupnosti - Comunita Montana del Carso v Sesljanu 64/D (občina Devin - Nabrežina). Omagajte žrtvam potresa .^-ka zveza ponovno vabi svoje člane in vso Vensko zamejsko javnost, da priskoči na po-i.. žrtvam hudega potresa v gornjem Posočju, [j hudo prizadel zlasti kmečko prebivalstvo, '-narr-f, prispevke lahko nakažete oz. izročite v JiUStvu Kmečke zveze v ul. Cicerone 8. Ali spoznaš svoje vino? Kulturno društvo »Rovte - Kolonko-vec« s sedežem v Ul. Monte Semio 27, organizira 24. t. m. ob 17.30 tradicionalno prireditev »Spoznaš svoje vino?«. Na tej prireditvi nora domači vinogradnik spoznati svoje vino. Najboljše vino po oceni ocenjevalne komisije, tako bela kot rdeča (črna), bodo nagrajena. Organizatorji društva »Rovte - Ko-lonkovec« vabijo vse domače vinogradnike, da s svojimi vini sodelujejo na prireditvi, ki uživa med domačini in prijatelji dobre kapljice, že velik ugled. Prireditev je obenem tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med vinogradniki. Pripravljeni bodimo na oidij OIDIJ ali PEPEL VINSKE TRTE je našim vinogradnikom dobro znana glivična bolezen. Strokovno ime ji je Unicinula necator. Po po-ronospori je oidij druga najhujša bolezen vinske trte in časovno se pojavi pred peronosporo. Bolezen se je v Evropi pojavila sredi prejšnjega stoletja in je na začetku povzročila ogromno škodo, dokler niso ugotovili, da je žveplo proti bolezni učinkovito. Danes je oidij razširjen v vseh vinorodnih območjih. Oidij napade vse dele rastline. Na zgornji in v manjši meri na spodnji strani lista se pojavi tanka pepelnata prvleka. Odtod tudi ime. Robovi lista se lahko nekoliko upognejo proti notranjosti. Včasih opazimo bele madeže, ki nekoliko spominjajo na peronosporo. List se večkrat posuši in odpade. Pepelnato prvleko lahko opazimo tudi na letnih mladicah, ki lahko potemnijo. Pepelnata prevlaka je micelij glive, ki se razvije na zunanji strani rastline in s posebnimi organi prodre v prvo plast celic, iz katerih srka hranilne snovi. Prizadete celice se nato posušijo in pojavijo se temne liste. Najnevarnejši je napad na grozdje. Ge se bolezen pojavi pred cvetenjem, se grozd posuši. Pozneje, ko je jagoda zelo majhna, se pojavi belosiv prah na jagodah, katere se lahko posušijo. Kožica lahko tudi poči in s tem se poveča možnost napada botritisa in drugih povzročiteljev bolezni. Gliva prezimi v obliki micelija v popkih. V posebno toplih zimah prezimi tudi izven popkov. Obratno kot pri peronospori, se lahko oidij razvije tudi brez prisotnosti vode. Bolezen se širi tudi z velikimi spremembami v temperaturi in z bujno vegetacijo. Zato je bolje, da pri zimskem obrezovanju ne pustimo preveč očes ter da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. VARSTVO - Glede časa škropljenja moramo upoštevati najbolj kritične faze biologije vinske trte. Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi približno 2 do 3 cm; drugič, ko so grozdi že vidni; tretjič, nekoliko pred cvetenjem; četrtič po cvetenju; petič ko imajo jagode velikost grahovega zrna; šestič in zadnjič pa, ko jagode menjajo barvo. Po navodilih škroplejnje proti oidiju spoupada s škropljenjem proti peronospori, zato škropili proti obema boleznima pomešamo skupaj. Klasično škropilo proti oidiju je ŽVEPLO, ki je poznano že več kot 100 let. Najbolj učinkovito je žveplo v prahu, da se pa uporablja največ močljivo žveplo. Pri zelo visokih temperaturah žveplo lahko povzroča ožige. Zato moramo škropiti ob hladnejših urah oziroma zgodaj zjutraj ali zvečer. V tem primeru izbiramo topljivo žveplo, ker je manj nevarno za ožige, kot žveplo v prahu. Doze žvepla naj bodo v toplejših mesecih manjše. Paziti tudi moramo, da ne žveplamo tudi preveč blizu trgatve, ker se lahko ob vretju mošta tvori vodikov sulfit in vino izgubi na kakovosti. Škropilo, ki lahko nadomesti žveplo in prav tako deluje preventivno je DI-NOCAP (npr. KARATHANE). Podobno kot pri peronospori obstajajo sistemična škropila tudi pri oidiju. To so pripravki na podgali FRNARIMOL-a (RUBIGAN), MY-CLOBUTANIL-a (SYSTANE) in ostali. Odmerki so navedeni na konfekciji. Slaba lastnost siste-mikov je, da postane gliva kmalu odporna. Zato je vselej boljše, če ga mešamo z žveplom ali s kakim drugim preventivnim škropilom. S sistemiki škropimo vsakih 15 dni. dr. Magda Sturman ______KOŠARKA / POLFINALE PLAY-OFFA C LIGE_ V tretji tekmi Fagagna boljša od jadranovcev Noša ekipa tako sklenila sicer nadvse uspešno sezono KOŠARKA / GORIZ1ANA KO Bor Radenska v C2 ligi! Jadran Nuova Kreditna - Cosatto Fagagna 54:59 (30:36) JADRAN: Franco 2 (0:2 prosti meti, 1:1 met za dve, - met za tri), Oberdan 13 (4:6, 3:5, 1:1), Pregare 12 (0:2, 3:9, 2:6), Samec 14 (2:3, 6:11, 0:1), Rauber 9 (4:4, 1:3, 1:7), Grbec 2 (-, 1:2, 0:1), Hmeljak 2 ( -, 1:7, -), Valente n.v., Slavec n.v., Guštin n.v., trener: Vatovec. SON: 16. PON: Samec (30). 3T: Pregare 2, Oberdan 1, Rauber 1. FAGAGNA: Coco 4 (2:2), Colombis 8, Zam-pa, Carniello 6 (2:2), Lu-skzak 14 (2:2), France-schin 1 (1:2), Rosso 2, Adami 11 (3:4), Gattolini 3, trenerja: Colosetti in Betttarini. SON: 18. 3T: Colombis 2, Gattolini 1. SODNIKA: Viticchi (S. Giovanni Valdarno) in Santisi (Nuoro). DELNI IZIDI: 8:7 (5. min.), 11:12 (10), 22:21 (15); 38:38 (25), 44:44 (30), 45:48 (35). Jadranovci niso uspeli. V tretjem in odločilnem polfinalnem srečanju koneriice prvenstva C lige so sinoCi v nabito polni dvorani Ervat-ti izgubili in se tako poslavljajo od te sezone, ki pa je bila za naše košarkarje nadvse uspešna. Moštvo je namreč startalo, da se reši pred izpadom in se je celo uvrstilo na 3. mesto in s tem v polfinale. Kot je bilo pričakovati, je bila sinočnja tekma zelo izenačena. Obe ekipi sta bili oster boj za vsako točko. Jadranovci so sicer dobro igrali v obrambi, v napadu pa niso bili točni, saj so imeli predvsem pri metu za tri točke zelo slabe odstotke. Stefan Samec je moral na klop zaradi 5 osebnih napak že 10 minut pred koncem tekme in tako se je domače moštvo znašlo brez enega svojih boljših elementov na igrišču. Tekma se je tako odločila v zadnjih potezah, ko so bili gostje prisebnejši in so tudi zmagali. Od jadranovcev sta bila tokrat boljša Stefan Samec in Dean Oberdan, vsak ekipa pa ni igrala, kot zna. Predvsem je odpovedala v napadu.Od gostov pa je v prvem polčasu dobro igral Lu-szak, v nadaljevanju pa Adami in Rovere* ki je dosegel tudi odločilni koš 20 sekund rpede koncem tekme. (Kaf) David Pregare :: Bor Radenska bo v Renato Štukelj, ki si je z prihodnji sezoni igral v nekaterimi odborniki C2 ligi! Do za našo ekipo ogledal včerajšnje sreCa-ugodnega razpleta je noj v Gorici, je ob naprv-prišlo prav v zadnjem dovanju v C2 ligo dejal: ■ kolu. Borovci so nam- »Arte je skozi vso prven-: red, kot smo že poročali sivo dokazal, da je naj- v petek v Perteolah za- boljši. Naši fantje pa so nesljivo zmagali pokazali veliko vztrajno-(115:86), včeraj pa. je v st do konca, medtem ko Gorici Arteipremagal je igra Goriziane v glav-Goriziano z 72:70 nem slonela na enem (34:371. končna .lestvica posamezniku, zato mi-je po zadnjem kolu na- slim, da je nase napre- ■ slednja: Arte 24 točk, dovanjo zasluženo. Za ta Bor Radenska in Gori- uspeh moram pohvaliti ziana po 20. Borovci pa vse fante, trenerja Furla-imajo v medsebojnem na in njegovega pomoe-obmčunu boljšo razliko nika Corbattija ter od-v koših (doma so zmaga- bomike, ki so bili izred-li s 14 tockmai, v gosteh no dragoceni. Sploh pa pa izgubili s 7). je bila ta sezona za nas V drugi skupini sta dokaj uspešna, saj smo napredovala Cordenons tudi na mladinskem poln Ronchi. dročju dosegli vrsto le- Predsednik KK Bor pih uspehov.« H ROLKANJE / DANES h Grand prix ŠD Mladina Nastopilo bo okrog 180 tekmovalcev V Križu je vse pri- z 31 tekmovalci. Iz Slo-pravljeno za današnji 6. venijo se.je na grand mednarodni grand prot prix letos vsekakor vpi-v rolkanju, ki ga organi- salo nekaj manj ekip kot žira Športno društvo lani. Zagodel jim jo je Mladina. Prijavljenih je nov prometni zakon, iz skupno 180 rolkarjev 17 katerega še ni jasno, ali društev iz Italije, Slove- rolkarji smejo trenirati trije in Hrvaške. ŠD Mia- rja Slovenskih čestah. dina bo nastopila s 25- Za ogled tekem na člansko ekipo, najbolj progi Bajta, Samatorca, množično skupino pa je Saleš, Bajta priporočajo prijavila ljubljanska prihod v Križu, kjer bo Olimpija Unior, M je la- sicer že čestita zapora, a ni tudi prvič odvzela bo mogoCe parkirati Križanom prvo mesto osebna vozila le kakih na ekipni lestvici in tudi 300 metrov od proge, letos očitno namerava Start prvih tekmovalcev resnb naskakovati kone- ho ob 9.30, elanov pa že no zmago. Nastopila bo pred 11, uro. NOG OMET / SUPERPOKAL Visok poraz kriške Vesne Sinoči je v povratni tekmi proti Sacileseju izgubila s 0:5 Sadlese - Vesna 5:0 (3:0) VESNA: De Rota, Bandel, Giovini, Sambaldi, Soavi, Malusa, Širca, Kriscjak, Kostnapfel, Sannini (Blasina), Šušteršič (Germani). Sadlese je sinoCi na povratni Četrtfinalni tekmi super-pokala pokazal, da ni naključno igral le pred tednom dni dodatno tekmo za vstop celo v meddeželno ligo. Moštvo iz Sacila je včeraj zaigralo v popolni postavi in takoj je bilo jasno, da bo Vesni trda predla. 2e po prvem polčasu so gostitelji vodili s 3:0 in tako izničili izid iz prvega srečanja, ko so v Četrtek v Križu izgubih z 0:3. V dragem polčasu, ko je Vesna ostala že po uvodnih minutah v de-steih, ker je bil izključen Sambaldi, je postala naloga Križanov še težja. Proti koncu je moral na klop še Kriscjak in visok poraz je bil neizbežen. Od posameznikov bi tokrat od Vesne pohvalili Mateja Širco (na sliki), ki se je zares moCno potrudil. Bilo pa je premalo, da bi lahko Križani upali na milejši poraz. S tem nastopom so Križani konCah svoje »uradne« obveznosti v tej sezoni, sedaj jih Čaka še nastop na turnirju SZ Zarja, ko se bodo v petek pomerili v polfinalu s sežanskim Taborom. KOŠARKA Za slovo poraz Cicibone Kontovled igrajo v torek Lega Nazionale - Cici" bona Pref. Marsich 79:65 (40:40) CICIBONA: Zuppin 13, KrižmanCiC 2, Pavlica 2, Kovačič 2, Pettiros-so 6, Persi 17, Furlan 13’ Uršič 8, Mura, Bandi 2, trener Battilana. SON: 20. Cicibonaši so se, žal, s porazom poslovili od letošnje D lige. Vsekakor pa je bilo njihovo prvenstvo veC kot pozitivno, saj so si zagotovili obstanek že pred koli. Naši košarkarji so včeraj proti vodilni ekipi v tej skupini zuuaCeli izredno slabo, saj so gostitelji vodili kar s 13:0. Prvi koš so cicibonaši dosegli šele v 7. minuti, ko sta vstopila na igrišče Peter Furlan in Stefan persi. Tedaj se je zadel preporod naših košarkarjev, ki so strniti vrste in kaj kmalu izid izenačili. Bil se je nato velik boj za vsako točko in polčas se je končal z neodločenim izidom. Tudi v nadaljevanju je bil boj zelo izenačen do končnih minutah, ko so si gostitelji prislužili 10 točk prednosti, to razliko do konca ohranili in tudi zasluženo zmagali- Cicibonaši tokrat niso igrali najbolje. Tekma je bila glede lestvice nepomembna in naši košarkarji so bili tudi Kontovelcl v torek Zaradi včerajšnje Ja' dranove tekme končnic0 prvenstva C lige so preložili Kontovelovo srečanje D lige. Ta bo v torek, 19. t.ni-v domu »Ervatti« 0 21.15. BALINANJE / ZSŠDI Eligio Pelicon najboljši v zbijanju Kot prva tekma na slovenskem zamejskem balinarskem prvenstvu bi moralo biti na sporedu tekmovanje enojk. Zaradi nastopa balinarjev Aurisine-Nbrežine in Gaje na italijanskem prvenstvu C lige so morlai tekmo prenesti na nedoločen Cas. Za »tehnično zbijanje« je nastopilo 25 balinarjev 6 društev (Zarja, Gaja, Polet, Kraški dom, Primorje in Kras. Izločilni del se je odvijal na štirih igriščih (pri Gaji, Poletu, Zarji in Primorju), finalni del pa je bil na Opčinah pri Poletu. Zasluženo je zmagal predstavnik Primorja Eligio Pelicon pred poletovcem More-nom Capitaniom in gajevcem Dariom Calzijem. VRSTNI RED: 1 .Eligio Pelicon (Primorje) 4; 2. MNoreno Capitanio (Polet) 3; 3. Dario Calzi (Gaja) 2; 4. Marcello Goitan (Polet) 1; 5. Milan Škabar (Kraški dom); 6. Pino Natural (Gaja); 7. Radivoj Vrše (Gaja); 8. Milko Emili (Kras). DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Polet in Primorje 4; Gaja 2. Prvi štirje uvrščeni so prejeli zlate kolajne, ki jih je podelil dobomik Balinarske komisije ZSSDI Egon Skerk. Ta se je zahvalil vsem prisotnim in se tudi zahvalil balianrski sekciji SD Polet, ki je poskrbelo za dobro poCutje tkemovalcev.Sporočilo balinarske komisije ZSSDI Balinarska komisija pri Združenju naproša vse klube in sekcije, da poravnajo Članarino, predstavijo seznam letošnjih elanov, ki nameravajo nastopati na prvenstvu in žigosajo izkaznice, ker je zapadel rok že 31. aprila. Doslej so v redu samo elani balinarske sekcije Kraškega doma. ŠAH / PRVENSTVO ZSSDI IN MEMORIAL Z. JELINČIČ -i Na kvalifikacijah najboljši J. Bednarik V finale še P. Lakovič, D. Ukmar in N. Franco SinoCi se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu zaključil kvalifikacijski del 13. zamejskega šahovskega prvenstva, veljavnega za 9. memorial Zlatka Jelinčiča. Po predvidevanjih sta se na prvi dve mesti uvrstila mojstra Jan Bednarik in Pino Lakovič. Seveda je bilo odločilno za prvo mesto medsebojno srečanje, ki ga je osvojil mlajši Bednarik s črnimi figurami. Tretje mesto si je zasluženo priboril Danilo Ukmar, ki je izgubil le tri partije, dobil pa sedem. Pol točke za njim pa zaostaja Drago Bajc. Peto mesto pa si delita Ne-ven Franco in Fihbert BenedetiC, nato pa sledi Dušan Jelinčič. Na nasledjih mestih so se znašli Pino Rudež, Cveto Prašelj, Mitja Petaros in Igor Gerdol, ki se Zal zaradi obolelosti ni mogel udeležiti zadnjih kol. V veliki finale štirih najboljših sta se poleg mojstrov Bednarika in Lakovič, uvrstila še Danilo Ukmar in Neven Fran- co, ker sta se Bajc in BenedetiC zaradi delovnih obveznostih odpovedala nastopanju. Finalni del bo torej sestavljalo tri kola. Prvo bodo odigrali prihodnjo soboto 23. maja v Gorici, naslednjo na Vrhu pri Gorici. Sklepno kolo na bo v Trstu ob odprtju novega sedeža ZSSDI, v ulici Cicerone 8, ki že od vsega začetka prireja zamejsko prvenstvo. Naključje je naneslo, da bosta zadnje kolo odigrala prav Bednarik in Lakovič. Ob odprtju novega sedeža bodo torej odigrali zadnje kolo zamejskega prvenstva, vzporedno pa bodo pripravili za ostale igralce hitropotezni turnir, pa tudi turnir za otroke. Slo bo torej za pravi šahovski praznik. Omenili bi še, da bo 14. junija mednarodni ekipni hitropotezni turnir za memorial Božidarja Filipoviča. Turnir bo na Opčinah, udeležih pa se ga bodo ekipe iz Italije, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. JADRANJE / PRIJAVE DO 28. majaJt 13. regata Trst-Brioni v novi preobleki Cilj nočne regata letos prvič v Verudi Tržaški pomorski klub Sirena, v sodelovanju z JK Vega iz Pulja, prireja 29., 30. in 31. maja tradicionalno regato open Trst - Brioni. Letos bo to že 13. izvedba te mednarodne regate, ki vzbuja med jadralci severnega Jadrana vedno veCje zanimanje, tako da raste tekmovanje iz leta v leto tako na kvantiteti kot na kvaliteti. Lansko izvedbo, ki je privabila 54 jadranic iz vseh dežel Alpe-Ja-dram, je v skupnem seštevku osvojila jadrnica Angelo Rosso (SVBG). Regata bo imela letos nekaj zanimivih novosti, s katerimi naj bi tekmovanje še pridobilo na raznolikosti in privlačnosti. Regate se lahko udeležijo jadrnice, ki odgovarjajo spodaj navedenim značilnostim. Razdeljene bodo v regatne jadrnice, potovalne jadrnice in monotipe (Ufo, Delta 84 in J/24) in, glede na skupno dolžino, v naslednje razrede: maxi razred od 12, 5 m navzgor; I. razred od 11, 51 m do 12, 50 m; H. razred od 10, 51 do 11, 50 m; H. razred od 9, 51 do 10, 50 m; IV: razred od 8, 51 do 9, 50 m; V. razred od 7, 51 do 8, 50 m; VI. razred do 7, 50 m-VeCtmpne jadrnice se izključene- Prva regata bo 29. in 30. maja v smeri Trst - Brioni. Start bo v p6" tek 29. maja ob 20. uri izpred sedeža TPK Sirena v Barkovljah-Cilj bo letos prvič v Verudi; pl°v ba skozi Fažanski kanal je obvez na. Druga regata bo štartala v ne deljo, 31. maja ob 8. uri °k0 1 Brionskega otočja. Cilj bo pr® Brionsko luko. Sledilo bo nago1)® vanje in že tradicionalno kosi na Brionih. Nagrade dobijo P1^ trije uvrščeni v vsakem razredu najboljše uvrščena jadrnica ^ vsako regato posebej. Pokal P71 teljstva pa se podeh jadrnici, G je najbolje uvrstila na obeh reg Prijave morajo prispeti do ^ maja do 22. ure v tajništvo ^ Sirena, ki je na razpolago tu dodatne informacije 040/422696). MOŠKA BI LIGA / ZA SLOVO Za Val res odličen konec sezone Proti Mantovi 4. zmaga zapored La Čarmana Kmečka banka - Dne Castelli MN 3:1 (15:12, 13:15, 15:6, 15:10) LA GORIZIANA KMEČKA BANKA: Feri 8+13, Florenin 7+11, Beltrame 5+3, Snidero 14+27, Cola 6+10, Rigonat 1+1, Cemic 1+0, Buzzi-nelli 0+0, Visciano, Grauner, Sulina. Trajanje setov: 41, 35, 25 in 28 minut. Servis (točke/napake): Val 4/16, Dne Castelli 4/23. Blok: Val 14, Dne Castelli 13, Napake: Val 9, Dne Castelli 18. Valovci so sklenili sezono s 4. zaporedno zmago. Potem, ko je popoldne Pallavolo Mantova nepričakovano zmagal v Concesiu, je za sinočnjega nasprotnika Goričanov postala zmaga imperativ. Samo z gladkim 3:0 bi si lahko Dne Castelli zagotovil obstanek na račun Occhiobella, vsak izgubljeni set pa je njegove možnosti manjševal. Gostje so se zato vrgli v boj za točke, a so trčili v zanje pretežko oviro. Prvi set je bil dokaj nezanimiv in razvlečen. Valovci so uspeh v tem setu zgradili na prednosti dveh, treh točk, ki so jo ohranili do konca seta. V drugem setu se je igra razživela. Valovci so popustili in Due Castelli je povedel najprej z 10:2, nato pa Se s 14:4. Feri in - soigralci so ostro reagirali in dosegli kar devet zaporednih točk, na koncu pa je gostom le uspelo zadržati juriš Goričanov in stanje v setih izenačiti. Spodbudna reakcija Goričanov je vsekakor obrodila sadove v naslednjem setu, v katerem je La Gorizia-na Kmečka banka končno pokazala svoj pravi obraz in popolnoma nadigrala goste iz Mantove. Goričani so bili v četrtem setu spet manj učinkoviti in so gostom dovolili, da so povedli z 9:6 in 10:7. Tedaj so domačini stisnih zobe in z delnim izidom 8:0 nesporno pokazali, kdo je boljši, s tem pa izzvali histerično reakcijo nekaterih v taboru nasprotnikov, ki so menda pričakovali, da jim bodo Goričani podarih točke. Toda v športu, kot v življenju, velja samo to, kar si priboriš s svojimi močmi. MOŠKA B2 LIGA / KOIMPEX Zadnja tekma zrcalo poteka cele sezone Dober odpor, brez izkupička Laguna Light - Koimpex 3:0 (17:15,15:13,15:4) KOIMPEX: Colautti 0+0, Populini 3+9, Princi 3+7, Radetti 4+10, Stabile 6+12, Božič 1+11, Riolino 4+4, Kralj 0+2, Volčič, Strajn. Zadnja tekma Koimpexa v B2 ligi je bila po malem zrcalo celotne sezone Sloginega moštva. Ekipi Laguna Light, ki si je že pred časom zagotovila končno 2. mesto in torej napredovanje v Bi ligo, je bilo Kounpex dobršen del tekme enakovreden, ugodnejši razplet pa si je zapravil sam z napakami v končnici setov. Slogaši so tekmo dobro pričeli in prepričljivo vodili. Popustili niso niti tedaj, ko so jih gostitelji prehiteli. Laguno Light so spet ujeli v končnici pri 14. točki, nato pa še pri 15. in nekajkrat odvzeli nasprotniku set-žogo, žal pa jim ni uspelo poskrbeti za preobrat. Podoben je bil tudi drugi set, v katerem se je Koimpex po slabem začetku (0:6) dobro pobral in skoraj ujel nasprotnika (12:13), v končnici pa sta bila usodna dva zgrešena servisa, povrhu pa še napaka v napadu. Čeprav je Laguna Light gladko zmagala, ne moremo reči, da so slogaši v tretjem setu igrali slabo, problem pa je bil v tem, da so sicer velikokrat prišli do servisa, a so dosegli malo točk. »Spet so prišle do izraza naše slabosti pri mreži, ki jih je visoka nasprotnikova ekipa še bolj razgalila,« je povedal trener Cač po tekmi. _________ŽENSKA B2 LIGA Koimpex Nuova Kreditna se je poslovil z novim porazom Koimpex Nuova kreditna - Granarolo 1:3 (11:15, 9:15,15:10,11:15) KOIMPEX NUOVA KREDITNA: Molassi 9+5, Vincenzi 1+1, Gruden 2+0, Barbara Gregori 5+11, Paoloa Gregori 2+8, Benevol 8+16, Fabrizi 0+0, Cok 4+23, Flego 1+0, Pertot 0+3, Piccoli. Servis (točke/napake) Koimpex Nuova kreditna 5/12, Granarolo 6/10. Izid tekme je bil za obe ekipe nepomemben, temu primeren je bil tudi potek srečanja, saj se je igralo v poletnem ozračju. Granarolo je pokazal malo več želje po zmagi, zato lahko rečemo, da se je zasluženo dokopal do točk. V prvih dveh setih so slogašice zaigrale dokaj medlo in so stalno zaostajale. V napadu so bile premalo prodorne, tako da je lahko Granarolo zlahka organiziral svojo igro in brez težav nifzal točke v protinapadu. V tretjem setu so naše igralke pokazale nekoliko bolj borbeno igro. Takoj so povedle s 6:0. Servis je bil nekoliko bolj učinkovit, v obrambi so prestregle nekaj žog in na ta način ohranile vodstvo do konca seta, čeprav je Granaralo reagiral in je po rezultatu 11:3 za Koimpex Nuovo kreditno začel zmanjševati zaostanek. V četrtem setu so slogašice povedle z 1:0, to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo v tem setu. KnARAŠČAJNICE / ZA NASLOV DEŽELNA C LIGA / KONEC PRVENSTVA Val MII zmagal prvak Staranzano Gostje skupno boljše za šest točk Val MTI - Staranzano 2:1 (15:11,9:15,15:13) . V AL: Del Fabbro, Vi-^bn, Simčič, Plesničar, srnic, Sturm, Branca, Sirk. V povratni finalni tek-^ Pokrajinske faza pr-^eiistva naraščajnic na j °riškem so mlade va-vke sicer premagale aranzano, a naslov pr-r'*a je vseeno pripadel I ^Protnicam, ki so ime-,e v skupnem seštevku tekem boljši kohč-točkah, saj je bila Uhova zmaga v Staran-, aniTiu z enaki izidom bo1) izdatna. 1 Cerajšnjo tekmo v te-^vadnici Kulturnega do-Ijl'116 spremljalo res ve-0 število gledalcev, naje Ivi 6 V °i3eh taborih pa .° glasno. Valovke so j Ade prepričljivo in po naCeni igri do 10. točke uveljavile svoj boljši napad. Zmaga jim je vlila upanje, da je preobrat še možen, tako da so tudi v drugem setu igrale na vso moč, po rezulta-tau 8:8 pa so popustile. Največ težav so imele z ostrimi servisi nasprotnic (njihov spodnji servis je bolj spominjal na japonskega), usodne pa so bile nekatere napake, tako da je Staranzano vknjižil drugi set. Za osvojitev naslova bi morale valovke v tretjem setu zmagati s 15:7. Kljub težkemu položaju so se valovke vrgle v boj z nezmanjšano vnemo, povedle so z 10:4, vodile so tudi s 14:1 in naposled prevladale ter se lahko potolažile s prestižno zmago in odlično sezono, v kateri so doživele le dva poraza V zadnjem kolu uspešni samo obe ekipi goriške 0lympie Moški zlahka osvojili derbi v Trstu - Sočani so si zapravili 2 seta prednosti Bor - Oljrmpia Agraria Terpin 0:3 (12:15, 10.15, 9:15) BOR: Coloni 3+0, D. Furlanič 2+8, I. FurlaniC 3+10, Ruttar 5+3, Cuk 5+9, Šušteršič 1+1, Leghissa, Strolego, Pavbca. Servis: 9 točk, 14 napak. OLVMPIA: S. Terpin 4+8, Sfiligoj 0+3, Mania 7+10, J. Terpin 4+5, Maraž 3+3, Pintar 2+0, Domi 5+3, A. Terpin 1+1, Hlede 0+0. Servis: 6 točk, 7 napak. 01ympia je po pričakovanju v zadnjem derbiju prvenstva premagala borovce, ki so še kar požrtvovalno upirali. Naposled pa so morali priznati premoč go-riških odbojkarjev. Borovci pa so sinoči, kljub porazu in prevsem glede na zadnje nastope, zadovoljivo opravili svojo nalogo. Pri borovcih je kot podajač skozi vso tekmo igral Rado Šušteršič, ki je povsem zadovoljil. V prvem nizu so gostitelji vodili vse do 8:6, nakar so gostje prejeli pobudo v svoje roke, si prislužili lažjo prednost in nato tudi osvojijb set. V dragem setu so Terpin in soigralci stalno vodih. Borovci so se skušali upirati, uspeli pa so doseči le 10 točk. Tudi v nadaljevanju je prišla na dan premoč 01ympie, ki se je izkazala predvsem kot boljša ekipa in tako tudi brez težav osvojila končno zmago. (Dejan) Citta della Calzatura -Soča Unitecno 3:2 (12:15, 9:15,. 15:12,15:10,15:13) SOČA: Petejan 5+7, Kle-de 4+3, Feri 13+19, Tomšič 1+1, Braini 3+4, Battisti 6+3, Andrej Brisco 1+1, Makuc 1+1, Gregor Brisco 1+1. Sočani so se iz Reane vr-nih praznih rok, čeprav so vodih z 2:0, vendar pa poraz ne spreminja njihove končne uvrstitve. Rojalese jih je sicer dohitel na končni lestvici, a sočani ostajajo na 9. mestu, ker imajo boljši količnik v setih. Trener Stefan Cotič je sinoči dal možnost vsem igralcem, da se izkažejo. Standardna šesterka je v bi- stvu odigrala samo tie break, v katerem je ob menjavi igrišča vodila z 8:6, pustila se je ujeti pri deseti točki, krajši konec pa je potegnila v razburljivi končnici. Tekma je bila na trenutke dopadljiva, čeprav prave napetosti na igrišču ni bilo. Sočani so v prvih dveh setih igrali solidno (podajal je Makuc) in bi lahko tudi dosegli gladko zmago, žal pa so tretji set dokaj nerodno prepustili gostiteljem in odtlej jim ni šlo več tako dobro od rok Oljrmpia Kmečka banka - Delser Martignacco 3:1 (15:4,15:4, 7:15,15:6) OLVMPIA: Corsi 4+0, Bulfoni, Silvana Princi 4+5, Pascolat, Vanja Cemic 5+1, Trapuzzano 3+5, Zotti 9+11, Skerk 6+6, Cicchi 7+3, Mirjam Černič 1+0, Luda Princi 1+0. Servis (točke/napake): Oljrmpia 11/7, Martignacco 8/8. Martignacco se je trudil, ker je še lahko upal v obstanek, a je bil proti razigranim Goričankam brez moči. Prva dva seta sta bila povsem enosmerna. Prelahka zmaga je verjetno botrovala k temu, da so Go-ricanke v tretjem setu nekoliko popustile in nekoliko nepričakovano prepustile set nasprotnicam, a v četrtem setu so spet igrale s polno paro in s sproščeno in učinkovito igro zlahka spravile pod streho 19. prvenstveno zmago, s tem pa tudi najmanj končno 3. mesto. Imsa BCC Sovodnje -Tarcento 1:3 (6:15, 8:15, 15:9,5:15) IMSA BCC SOVODNJE: Tomšič 2+0, Barbara Uršič 8+6, Zuccarino 2+2, Am-brosi 2+7, Paola Uršič 4+0, Humar 5+1, Danielis 1+4, Michela Tomasin 0+1, Vi-sintin 0+0. Valovke so se kljub porazu več kot dostojno poslovile od svojih gledalcev. Tarcentu so se solidno upirale, vendar je bil sprejem servisas preslab, da bi lahko upale v presenečenje, v igri pa je bilo tudi prevel pavz, ki so bile posledica težav pri doseganju menjave servisa. Poleg tega je Val sinoči igral brez svoje najboljše napadalke Monice Tomasin, ki jo je na krilu nadomestila mlada Paola Uršič. Začetka prvega in drugega seta sta obetala boljši konec, toda va-lovkam se je obakrat zataknilo. V tretjem setu je Tarcento popustil, kar so domače igralke znale dobro izkoristiti. V tem setu se je izkazala Lucia Danielis, po dolgem času pa je zaigrala tudi Michela Tomasin. Četrti set je bil spet prepričljivo v rokah nasprot-niuc. Omeniti velja pet blokov Tanje Humar. Jadranovci gostje Športela Gostje jutrišnjega Spor-tela (TV Koper-Capodi-stria ob 22.30) bodo košarkarji Jadrana. Pred-stavili pa bodo tudi tur-nir v odbojki na mivki, ki bo potekal v Stan-drežu v priredbi OK Val in KD Zupančič. Snem-lani ekipi sta bih na odločilni tekmi Jadran -Fagagna ter na zadnji domači tekmi odbojkarskega B-l hgaša Vala. V rubriki Šport pod Triglavom bo tokrat govora o kegljanju, še posebej o pravkar končanem svetovnem prvenstvu v Celju. domači šport Danes Nedelja, 17. maja 1998 NOGOMET ZAČETNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Domio B; 10.30 v Comu: Como - Juventina KOŠARKA PROPAGANDA 11.00 v Trstu, Addobbati: Barcolana - Jadran TENIS ITALIJANSKI POKAL ZA MOŠKE 9.00 na Opčinah: Obelisco - Gaja ITALIJANSKI POKAL ZA ZENSKE 15.00 na Padričah: Gaja - Opicina B ROLKANJE MEDNARODNI GRAND PRIX 9.00 v Križu: prireja ŠD Mladina KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO FIPH 15.30 v Vidmu: nastopata Polet in Vivapa Obvestila OK VAL IN KD ZUPANČIČ vabita na tradicionalni »beach« turnir v odbojki na mivki, ki bo od 25. maja do 13. junija na plošči v domu Andreja Budala v Standrežu. Za informacije in vpis pokličite v goriški Kulturni dom od 16. ure dalje, št. 0481- 33288 (g. Renca) ali v uradnih urah na ZSSDI, tel. št. 0481-33029. JK CUPA prireja jadralni tečaj za letnike ’86-92 od 15.6. do 26.6., od 29.6. do 10.7. in od 13.7. do 24.7. Za nadaljnje informacije kličite na tel. št. 299858. TPK SIRENA sporoča, da so se začela vpisovanja v jadralne tečaje razreda Optimist za otroke od 7. do 12. leta in sicer v treh izmenah: od 15. do 26. 6., od 29.6. do 10.7. ter od 13. do 24.7. Za vse ostale podrobnosti ter vpis vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih in petkih, od 18. do 20. ure. Tel. in Fax 422696. ŠD SOKOL - ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE 98 - 25. 6. - 3. 7. 1998. Prijavnice dobite: knjigarna Terčon v Nabrežini, Boris sports club v Briščikih, bar Prosvetnega doma na Opčinah, jestvine Top market v Bazovici, Narodna in študijska knjižnica Trst, v Gorici pa v knjižnici Damir Feigel, v Katoliški knjigami in v trgovini K2. Prijavite se lahko tudi po telefonu, na št. 0347-7602835. Prijave sprejemamo do srede, 20. maja 1998. SHUNKAI KARATE KLUB vabi na dvomesečni tečaj aerobike, ki se bo odvijal v telovadnici Silvestri na Proseku (Naselje sv. Naza-rija) ob sredah, od 19.30 do 20.30. Vodi Vojka Šestan, dipl. inštruktor aerobike. TPK SIRENA - sekcija športnega ribolova, sporoča, da so se začeh tečaji športnega ribolova za mladino od 7. do 14. leta starosti ob sobotah od 15.30 do 17.30, za odrasle pa ob četrtkih od 20.00 do 21.30. Tečaj bo potekal na društvenem sedežu v Miramar-skem drevoredu 32. Za informacije pokličite na tel. številko 414006 (Vojko). NOVICE NOGOMET / KONČANO PRVENSTVO A LIGE Švedi povedli ZURICH - V prvem finalnem srečanju svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (skupina A) je Švedska premagala Finsko z 1:0 (0:0, 0:0,1:0). Švedi so tako v finalu povedli, za svoj sedmi naslov prvakov pa jim danes na povratnem srečanju zadostuje že neodločen izid. Švedi so upravičili vlogo favoritov, Čeprav so se morali proti reprezentanci, ki jim je v zadnjih letih vedno povzročala težave, močno potruditi. Finalista sta pokazala hitro in zanimivo igro, ki je bila vse do zadetka Johana Tomberga enakovredna, potem pa so pobudo prevzeli Finci. Ti so imeli nekaj priložnosti za izenačenje, vendar je bil švedski vratar finskega porekla Tommy Salo nepremagljiv. Triestina danes mora zmagati TRST - Danes bo Triestina igrala zanjo tekmo regularnega dela nogometne C2 fige doma proti Crema-peigu. Za Triestino je danes imperativ le zmaga, Ce se hoče uvrstili v konCnico prvenstva. DANAŠNJI SPORED (16.30): Albinese - Novara, Biellese - Pro Šesto, Mestre - Mantova, Ospitaletto -Giorgione, Pro Patria - Cittadella, Pro Vercelb - Sol-biatese, Sandona - Voghera, Triestina - Cremaper-go, Varese - Leffe. B itlaijanski nogometni B figi bodo danes igrali 34. kolo. SPORED: Ancona - Chievo, Cagbari - Lucche-se, Fidebs Andria - Padova, Foggia - Perugia, Ge-noa - Treviso, Monza - Ravenna, Pescara - Reggina, Torino - Salemitana, Venezia - Castel di Sangro, Verona - Reggiana. Finale Rios - Costa RIM - Finafista mednarodnega teniškega prvenstva Itafije sta Čilenec Marcelo Rios in Spanec Alberto Costa. Rios je v polfinalu turnirja z nagradnim skladom 2, 45 mihjona dolarjev premagal Brazilca (Justa va Kuertena s 6:0 in 7:5., Copsta pa je bil boljši od rojaka Berasateguia s 6:3, 4:6, 6:3. Riosnje na turnirju 3. nosilec, Costa pa ni bil postavljen. Danes finale veslaškega tekmovanja jadranskih sosedov Danes dopoldan bo v tržaškem zalivu pred Trgom Unita finalni del veslaškega tekmovanja »Jadransko pobratenje«, ki ga prirejata Občina in navtični institut. Po včerajšnjih kvalifikacijah so se v polfinale uvrstile posadke Benetk (Venier) z najboljšim Časom, sledijo Portorož, Mah Lošinj in Trst. Polfinale bo ob 9.30, pari pa so Benetke, Mali Lošinj in Portorož - Trst. Finale bo ob 11. uri, sledilo pa bo nagrajevanje. Za uvrstitve od 5. do 8. mesta se bodo potegovali Ancona, bakar, Brindisi in Benetke 2. Toča golov v Mariboru MARIBOR - V tekmi 32. kola 1. slovenske nogometne lige sta se Maribor Teatanic in ljubljanska Olimpija razšla pri neodločenem izidu 4:4 (1:3). Danes: Rudar Velenej - Mura, Primroje - Publikum, VevCe - Hit Gorica, Potrošnik - Korotan. Doohan na popušča MUGELLO - Avstralec Michael Doohan kljub nekaterim neuspehom namerava trdno ostati prvi mož kraljevskega motociklističnega razreda. Na uradnem treningu pred današnjo VN Italije v Mu-gellu je bil najhitrejši, na prostem treningu pa je v Času 1:53, 037 tudi postavil nov rekord proge. Drugi Cas je dosegel Brazilec Barros, Itatijan Biaggi pa je bil tretji. V četrtlitrskem razredu je bil najhitrejši Japonec harada pred Italijani Capirossijem, Luc-chijem in Rossijem, v razredu do 125 ccm pa je najboljši Cas dosegel Japonec Ueda. V B ligo tudi Atakmta in Brescia Oliver Bierholf najboljši strelec Piacenzo zmagala v Lecceju in se rešila pred izpadom v nižjo ligo Izgredi navijačev v Bergamu - Prekinitev tudi v Firencah - Milan »out« A liga IZIDI 34. KOLA Atalanta - Juventus 1:1, Bologna - Lazio 2:1, Fiorentina - Milan 2:0, Inter - Empoli 4:1, Lecce Piacenza 1:3, Napoli - Bari 2:2, Parma Brescia 1:3, Roma-Samp- doria 2:0, Vicenza-Udinese 1:3. KONČNA LESTVICA Juventus 34 21 11 2 6728 74 Inter 34 21 6 7 62:27 69 Udinese 34 19 7 8 62:41 64 Roma 24 16 11 7 67:42 59 Fiorentina 34 15 12 7 65:36 57 Parma 34 15 12 67 55:39 57 Lazio 34 16 8 10 53:30 56 Bologna 34 12 12 10 55:46 48 Sampdoria 34 13 9 12 52:55 48 Milan 34 11 11 12 37:43 44 Bari 34 10 8 16 30:45 38 Empoli 34 10 7 17 50:58 37 Piacenza 34 7 16 11 29:38 37 Vicenza 34 9 9 16 36:61 36 Brescia 34 9 8 17 45:63 35 Atalanta 34 7 11 16 25:48 327 Lecce 34 6 8 20 32:72 26 Napoli 34 2 8 24 25:76 14 RIM - Včerajšnje, zadnje kolo italijanske nogometne A lige, je bilo zanimivo predvsem zaradi boja na dnu lestvice, kajti letošnji' državni prvak (Ju-ventus) je bil znan že v nedeljo in tudi mesta v raznih pokalih so bila že oddana. Odprto je bilo še vprašanje, kdo bo poleg Sampdorie igral v tekmovanju Intertoto. Z domačo zmago nad Laziom si je mesto v tem pokalu zagotovila Bologna. Milan, ki je zanesljivo izgubil v Firencah, pa je ostal povsem praznih rok. V nižjo ligo sta, poleg Lecceja in Napolija, izpadla še Brescia in Ata-lanta. Piacenza si je prav v zadnjem kolu zagotovila obstanek v ligi z zmago v Lecceju. Padel je tako zastor nad tem prvenstvom, ki je bilo predvsem v zadnjih kolih v znamenju ostrih pole- mik, Ceš da so sodniki nemalo »pomagali« Juven-tusu pri osvojitivi letošnjega že 25. državnega naslova. Moštvo trenerja Lippija pa ši je letošnji »scudetto« zashlžilo, saj je pokazalo skozi vso prvenstvo najbolj konstantno igro. Najugodnejše presenečenje letošnje fige pa nedvomno predstavlja Zaccheronijev Udinese, ki je povsem zasluženo osvojil 3. mesto in si seveda prislužil nastop v pokalu UEFA. Veliko zadoščenje za klub je tudi dejstvo, da je njegov nogometaš Oliver Bierholf s 27 goli najboljši strelec lige pred odličnim Ronaldom (vCeraj dva gola), ki se je kaj kmalu privadil tudi italijanskega »calcia« in je bil med protagonisti lige. Od tako imenovanih »velikih klubov« je gotovo najbolj razočaral Milan, ki se ni uvrstil niti v Fabio Capello z Milanom »brez Evrope« »Intertoto«. Bo uspelo »Videmcanoma« trenerju Zaccheroniju in »bom-berju« Bierhoffu spet pripeljati Berlusconijev klub do nekdanjih uspehov? Razočaral je tudi Napoli, ki je zbral komaj 14 točk in je bil KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI Alex Ziille pred vsemi že na prologu Gotti zaostal že za pol minute - Danes od Nice do Cunea po 159 km vožnje NICA - Nemško govoreči Švicar Alex Ziille (na sliki) je že na prologu pokazal, da zasluženo sodi med favorite letošnje kolesarske dirke po Italiji. Na kratki, komaj sedem kilometrov dolgi progi je mnogim tekmecem zadal že vsega spoštovanja vredne zaostanke. Edini, ki se niu je upiral, je bil Ukrajinec Sergej GontCar. Vsekakor kaže, da Ziille noče obdržati roza majice v prvem tednu dirke in bi jo radel volje odstopil tovarišu v moštvu Bartoliju. »Cimprej se bomo znebili 1. mesta. Držati ga do konca dirke je prehud napor,« je dejal šef Festine Rousell. Vrstni red prologa (7 km) kolesarske dirke po Itabji: 1. Alew Ziille (Svi, Festina) 7:55 s povprečno hitrostjo 53, 053 km na uro; 2. Sergej GontCar (Ukr) +1 sek.; 3. Arturas Kasputis (lit) +10; 4. Marco Velo (Ita) + 13; 5. Toni Tau-ler (Spa) + 14; 6. Massimo Podenzana (Ita) + 16; 7. Fabiano Fontanelli (Ita) + 17: 8. Juan Carlos Dominguez (Spa); 9. Carlo Finco (Ita) +18; 10. Gabriele Co-lombo (Ita); 11. Jose E. Gutierrez (Spa); 12. Mario Cipollini (Ita) + 19; 13. Ric-cardo Forconi (Ita); 14. Bruno Boscar-din (Svi) + 20; 15. Michele Bartoli (Ita); 16 Marc Streel (Bel) + 21; 17. Gianluca Sironi (Ita); 18. Oskar Ca-menzind (Svi); 19. Enrico Zaina (Ita) + 22; 20. Gianni Bugno (Ita) +23; 21. Pavel Tonkov (Rus); 22. Paolo Savoldelli (Ita) + 24; 23. Giuseppe Guerini (Ita); 25. Martin Hvastija (Slo) +25; 26. (Vladimir Belli (Ita) + 26; 45. Davide Re-bellin (Ita) + 30; 49. Ivan Gotti (Ita) +31; 53. Nicola Miceli (Ita) + 32; 76. Marco Pantani (Ita) + 39; 112. Claudio Chiappucci (Ita) + 45. Današnja 1. etapa od Nice do Cunea meri 159 km in je razneroma lahka. Vzpon na 1321 m visoki Colle di Tenda je položen. dejansko v B ligi ze po prvem delu prvenstva. Glede včerajšnji tekem naj še dodamo, da je prišlo v Bergamu na srečanju Atalanta - Jvuentus do hudih izgredov domaCih navijačev, tako da je moral sodnik prekiniti igro za vec kot 10 minut. Na srečo so se naposled duhovi le pomirili in ekipi sta tekmo lahko dokončali. Do prekinitve je prišlo tudi v Firencah, kjer sta igrala Fiorentina in Milan. Tu pa so navijači, nekaj minut pred koncem regularnega dela tekme, želeli pozdraviti svoje nogometaše. Tekmo so prekinili za veC časa. Naposled se je tudi v Firencah vse srečano končalo. V Vicenzi je Udinese z zmago proti svojemu bodočemu trenerju Guidoli-nu le še potrdil odlično sezono ekipe. Vicenza - Udinese 1:3 (1:3) STRELCI: Amoroso v 1., Dicara v 15., Bierholf v 32. in 37. min. VICENZA: Falcioni, Conte, Belotti (1’ dp Ma-schero), Dicara, S to vini, Mendez, Viviani, Ambro-sini (ll‘dp Pirmani). Schenardi (40’ dp Beghet-to), Ambrosetti, Di Napoli- UDINESE: Frezzolini, Bertotto, Calori (6’ dp Zanchi), Pierini, Navas, Giannchedda, Appaia, Bachini, Poggi (19 Bierhoff, 19' dp DTgna-zio), Eman, Amoroso. SODNIK: Paparesta iz Barija. Lestvica strelcev (skupno 847 golov, 337 so jih dosegli tujci): 27: Bierhou (Udinese); 25: Ronald0 (Inter); 22i: R. Baggio (B°' logna); 21: Batistuta (Fi°' rentina) in Del Piero Gu' ventus); 20: Montell® (Sampdoria); 18: Inzagh1 (Juventus); 16: Hubner (Brescia); 15: Oliveira (Fiorentina) itd. n KOŠARKA / DREVI V TRSTU PRVA TEKMA ZA Al LIGO n MONOŠTER / OBISK PRI SLOVENCIH NA MADŽARSKEM Kdo bo naposled prevladal? Rušilna moč Goričanov proti tržaškim »mojstrom končnic« Šport v Porabju si počasi utira pot Delegacija ZSŠDI si je ogledala tamkajšnje manjšinske strukture Drevi se v Trstu (ob 20. uri) pričenja finalna serija dvobojev za prestop v košarkarsko A-l ligo med tržaškim Genertelom in gorisko Dina-mico. Ekipi sta se prebili do te točke po uspešnem prvenstvu, ko sta zasedli drugo oz. tretje mesto po regularnem delu in s suverenim 3:0 odpravili Faber oz. Montano v polfinalu. Ni dvoma, da bodo vse tekme te serije, kot že prejšnje tri v teku prvenstva, zelo izenačene. To seveda še ne pomeni, da bo potrebno pet tekem za določitev zmagovalca, saj bi na primer zmaga na bijem v eni od prvih dveh tekem bila že lahko odločilnega pomena. Izrazitega favorita ni: doslej se je izkazalo, da so Tržačani boljši v končnicah, ko je izid zelo izenačen, Goričani pa znajo tekmo usmeriti v lastno korist z vso svojo rušilo močjo pred iztekom, medtem ko jim bitka na nož ni po godu. Dimanica je tudi boljša pod košema, kjer so Cambridge, Gray, Tonut in Pol Bodetto prav gotovo boljši od Se negotovega 0’Bannona, ta cas sicer izvrstnega Viannmija, Semprinija in Esposita. Kljub napredkom (ohnsona, stalno visoki ravni igre Miana, ki se je prislužil zanimanje selektorja Tanjeviča, in običajnim doprinosom veterana Rive, pa je jeziček na tehtnici na pozicijah reži- serjev in bekov na strani Pancottove ekipe. Marič in Laezza se lahko izmenjujeta v vodenju ekipe, Guerra je iz razdalje lahko se kako nevaren, Ansaloni pa je ob vedno izvrstni obrambi pri tridesetih letih dosegel, da zna tudi v napadu s pravih pozicij zelo točno zadevati. Ostali, vključno zdaj poškodovani Orsini, pa bi ne smeh odločilno vpbvati na potek tekem, saj si jih običajno ogledajo kar s klopi. Ekipi razpolagata z odličnima trenerjema, ki znata na najboljši način izkoristiti razpoložljive igralce. Domače igrišče pa ni doslej odločilno vplivalo na končni izid, saj je dvakrat zmagala gostujoča ekipa, enkrat pa s tesnim izidom domačini. O končnem izidu vsake tekme bodo torej lahko odločale manse, kot na primer uspešna obramba, razpoloženost strelcev (obe ekipi imata zelo dobre strelce iz razdalje: Marič, Guerra, Esposi-to, Laezza na eni, Riva, Mian in Tonut na drugi), doprinos nekaterih doslej nestanovitnih igralcev, kot sta Gray in 0’Bamion... Če pa se bodo društva na skupščmi 30. maja odločila za enotno A ligo z osenmajstimi ekipami, bo vse vloženi trud le prestižnega pomena, saj bosta obe ekipi prestopili med najboljše. (Marko Oblak) Pretekli Četrtek in petek so se predstavniki vseh slovenskih zamejskih športnikov srečali v Porabju na Madžarskem. Sr.eCanje, la so ga planirali že pred leti, sodi v okvir stikov, ki so jih ZSSDI, Slovenska Športna zveza iz Celovca in Zveza Slovencev na Madžarskem zaCeli krepiti v zadnjem Času. Obiska se je udeležila tudi delegacija Olimpijskega komiteja Slovenije. Gostje iz Italije, Avstrije in Slovenije so si ogledali sedež Zveze Slovencev na Madžarskem, krovne organizacije civilne družbe, ki poleg drugih dejavnosti podpira tudi prve zametke športnega delovanja. Slovenski šport na Madžarskem ni še zelo razvit, vendar si ta dejavnost Čedalje bolj utira pot, posebno med mladimi. Pri tem moramo omeniti, da je Slovencev, ki živijo na Madžarskem, malo in tako tudi ni možnosti za večje pobude. Gre vsekakor podčrtati, da je celotna slovenska skupnost od leta 1990, ko je bila ustanovljena samostojna zveza, naredila bistvene korake naprej in prvi rezultati, ki se kažejo tudi z zunanjimi znaki slovenske prisotnosti, so že vidni. Bistvene važnosti za razvoj slovenske narodne skupnosti na Madžarskem je gradnja informacijskega in kulturnega središča v Monoštru. V tej zgradbi, ki bo predvidoma končana letos oktobra, bodo našli mesto sama Zveza Slovencev, slovenski privatni radio, konferenčna dvorana s 150 sedeži, hotel s 50 posteljami, restavracija, turistična agencija in drugi razni uradi ter bodoče gospodarske iniciative, ki bodo temelj za razvoj naših rojakov na Madžarskem in tudi osnova za vdrževanje tega prekrasnega objekta, ki bo imel 1800 kv. m. pokrite površine. V parku, ki obkroža poslopje, bodo zgradili tudi dve teniški igrišči, od katerih si pričakujejo novega impulza za športno delovanje. Poleg Monoštra so si delega cije, ki so jih voditi Jure KufersjO za ZSSDI, Marjan Velik za SZ iz Celovca in Marjan Jemec za OK ogledale tudi druge večje vasi-kot so Doljni in Gornji Senik te Slovensko Ves. Obisk so vsi oce^ niti za zelo pozitivnega, kar ) podčrtal tudi v svojem začetne in poslovilnem posegu predse nik Zveze Slovencev na Madž skem Jože Hirnok. Dvodnev^ razgovori so pokazati tudi nu) st takih srečanj in skupnega s0 lovanja vseh treh zamejskih org^ nizacij, posebno kar se tiče o® sov do centralnih oblasti v Slo ^ niji. Posamezne izkušnje Pa , lahko v veliko pomoč pri vsaJ^. v nevnem delu organizacij, tu . odnosu do svojih državnih 0 sti in inštitucij. ... tu- Na srečanju so se dogovoru1 ^ di za bodoCe pobude *n Zžj5;n, tošnje športno srečanje ki bo 26. in 27. junija v No mestu. (k.g.) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ___FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Jutri, 18. t. m., ob 16. uri (red H) ponovitev komedije »Dobri vojak Svejk«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 17. t. m., ob 16.30 (red D/Gl7) - zadnja predstava: Moni Ovadia »Perchb no?« v izvedbi gleda-uske skupine TheaterOrchestra. predstava v abonmaju: odrezek 9 - rumen. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča. Gledališče Cristallo - La Contrada p Petek, 22. t. m., ob 21. uri »L’assente«. °novitvi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 24-1. m., ob 16.30. Sorica Kulturni dom Gorica Kinema: v Četrtek, 28. t. m., ob 20.45 bo na sporedu film »Hana Bi«. Ntiovo Teatro Giovanni da Udine ^Četrtek, 21. t. m., ob 21.45: gostovanje gledaliških kupin Emilia Romagna Teatro, Teatro comunale di orrara in Change Performing Arts z delom Henrika Ibsena »La donna del mare«. Nastopa Dominque Sanda; režija Robert VVilson. Kinodvorana Ferroviario V petek, 29. t. m. s pričetkom ob 18. uri: večer na temo »Belli e maledetti«. V teku večera bodo predstavili knjigo fotografa Gerija Požarja »Photos of my friends« ter predvajali posnetke o življenju in delu igralcev R. Phoenixa in J. Deana. LATISANA Gledališče Odeon »Teatro comico oggi«: v torek, 19. t. m., ob 20.30 se bo predstavil Alessandro Bergonzoni s predstavo »Zius«. ^ ______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 18. t. m., ob 17.30 (za Solo in izven) - zadnja ponovitev v letošnji sezoni: E. Ionesco »Plešasta pevka«. V torek, 19. in v sredo, 20. t. m., ob 20.30 (za izven) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s komedijo B. Kobala »Afrika ali na svoji zemlji«. V ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 (za izven) predstava v okviru akcije Primorci Primorcem: P. de Marivaux »Disput«. Izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen za pomoč prizadetim ob potresu v Posočju. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 17. t. m., ob 18. uri: ameriški film »Titanik«. V glavnih vlogah nastopata Leonardo di Caprio in Kate VVinslet. V ponedeljek, 25. in v torek, 26. t. m., ob 20.30: gostovanje SSG iz Trsta s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji«. PORTOROŽ Avditorij Danes, 17. t. m., ob 18.00 in ob 20.30 »Odštekano življenje«. V soboto, 30. t. m., ob 19. uri: »Poletel bom tja, kjer je smeh doma«, sodelujejo plesno akrobatska skupina Flip, gledališka skupina Gib ter KUD Karol Pahor iz Pirana. Akrobatske točke bo spremljal ansambel Duo Black Jack. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 17. t. m., ob 20.30 Kamemi teater 55 (Sarajevo): E. Ionescu »Kralj umira«. Ponovitev v ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30. V torek, 19. t. m., ob 20.30 Teatar Exit/Dramsko ka-zalište Gavella (Zagreb): »Imago«. V petek, 29. t. m., ob 19. uri Gledališče narodnosti/Albanska drama (Skopje) »Kralj Lear«. Ponovitev v soboto, 30. t. m., ob 19. uri. Mestno gledališče ljubljansko Jutri, 18. t. m., ob 20. uri (abonma Mladinski 4): Mi-chel Tremblay »Nore babe«. Mala scena MGL: v petek, 22. t. m., ob 20. uri (izven in konto): Patrick Siiskind »Kontrabas«. V soboto, 23. t. m., ob 20. uri (izven in konto): Nikolaj Koljada »Murlin Murlo«. SNG - Drama Danes, 17. t. m., ob 20. uri (izven - konto): gostovanje Narodnega doma iz Maribora s predstavo J. Geneta »Služkinji«. Mala drama: jutri, 18. t. m., in v torek, 19. t. m., ob 20. uri (izven in konto): W. Schvvab »Predsednice. Igrajo Polona Vetrih, Marijana Brecelj in Nataša Barbara Gračner. Lutkovno gledališče V soboto, 23. t. m., ob 11. in ob 17. uri gostovanje Lutkovnega gledališča Guangdong s Kitajske s predstavo »Kitajska mavrica« (izven). Slovensko mladinsko gledališče V sredo, 20. t. m., ob 19. uri (izven): Barbara Novakovič Kolenc »Deklica in kontrabas«. V torek, 19. t. m., ob 19.30 premierska predstava »Naloga«. Moje gledališče V Četrtek, 21 in v petek, 22. t. m., ob 20. uri gostova-ne Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo B. Kobala »Afrika, ali na svoji zemlji«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Glasbena Matica - Koncerta sezona 97/98 kulturni dom ^ Petek, 22. t. m., ob 20.30: klavirski recital Massima °na. Na programu Debussy, Ravel, Musorgskij. Pro- vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni KD. Gledališče Verdi ^Pomladanska simfonična sezona 1998 Petek, 22. t. m., ob 20.30 (red A) bo na sporedu pr-1 koncert pod vodstvom Gunterja Neuholda. Soli-. a Liana Issakadse (violina). Na programu A. Berg y J- Brahms. stopnice za neabonente bodo na razpolago pri bla-Sajni gledališča Verdi od torka, 19. t. m., do 14. ju-'Ja pa lahko potrdite abonma za Jesensko simfonic-no sezono gledališča; vstopnice so na razpolago tudi ^ ^idrnu in sicer pri ACAD, Ul. Faedis 30 (tel. °432/470918). Ue 30. junija se prične Festival operete ’98. Prva bo a Programu Stolzeva opereta »Parata di primavera«. ^°hservatorij »Giuseppe Tartini« tri. 18. t. m., ob 20.15 v dvorani konservatorija na-°P gojencev prof. Dine Slama. ^edalisce Miela j^vobodna glasba«: v soboto, 23. t. m., ob 21. uri acert romunske glasbe z Mariuccio Colegni. ^edalisce Cristallo sredo, 20. t. m., ob 21. uri glasbena prireditev »Na-batr°ne can*a J’0Peretta<<- Tekst in režija Giulio Cia- ^P°rtna palača SQS?k°to’ 23. t. m., ob 21. uri bo nastopil Alan Par-n s Project - prvič v Italiji. Stadion Grezar V nedeljo, 31. t. m., ob 21. uri bodo nastopili Simple Minds. ROJAN Marijin dom Danes, 17. t. m., ob 20.30 koncert pihalnega kvinteta Korffej, Akademije za glasbo v Ljubljani. Mladi glasbeniki bodo izvajali skladbe Hindemitha, Ramovša in Francabca. Vstop prost. TRŽIČ Občinsko gledališče Mednarodni festival posvečen Robertu in Clari Schumann »II cielo ha versato una lacrima« V torek, 19. maja ob 20.30 koncert kvarteta David: Mauro Guercio -1. violina, Gabriele Baffero - II. violina, Antonello Leofreddi - viola, Marco Decimo - violončelo. Na programu David, Schumann in Beethoven. V petek, 22. t. m. ob 20.30 klavirski recital Louisa Lortieja. Na programu R. in C. Schumann, Chopin in Brahms. Jazz ’98: v sredo, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopila skupina The Zavvinul Syndicate. ROMANS Avditorij Mons. Galupin Jazz ’98: V ponedeljek, 25. t. m., ob 21. uri koncert Dina Saluzzi Tria. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V soboto, 23. t. m., ob 19. uri v veliki dvorani: zaključni nastop gojencev SCGV E. Komel. VIDEM Stadion »Friuli« 2. julija ob 21. uri koncert pevca in kantavtorja Erosa Ramazzottija. ZOPPOLA TPordenonl Rototom V petek, 22. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) nastop italijanske skupine Sud Sound System. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Jutri, 18. t. m., ob 20. uri osrednji jubilejni koncert ob 45-letnici Glasbene šole Sežana. V nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri koncert in predstavitev CD in kasete »Na zdravje naših dedov« Denisa Novata. Gostje večera bodo Igor Podpečan - bariton, bas kitara, Mitja Mastnak - kitara, Renzo Pockar - bas orglice, Jordan Kral - orglice in Tonca in Vanka. HRPELJE Kulturni dom Danes, 17. t. m., ob 18. uri koncert »Pesem v maju«. Nastopajo otroški in mladinski zbor osnovne šole, dekliška skupina KD Valentin Vodnik iz Doline, Mikela Cimac, MePZ iz Košane in MoPZ Slavnik. NOVA GORICA Kulturni dom V petek, 22. t. m., OB 20.15 jubilejni koncert ob 45-letnici delovanja PAZ »Vinko Vodopivec*. KOSTANJEVICA Kapela na Kostanjevici V Četrtek, 28. t. m., ob 20. uri (za izven): Glasba z vrtov sv. Frančiška. Nastopil bo Komorni orkester Slovenske filharmonije. LJUBLJANA SNG Opera in balet V torek, 19. t. m., ob 19.30 (abonma Torek, izven, konto): G. Verdi »Ples v maskah«. V soboto, 23. t. m., ob 19.30 operno simfonični koncert orkestra in zbora SNG Opera in balet; sopranistka Ana Pušar Jeric, pozavnist Aleš Snofl, dirigent Igor Švara. V torek, 26. t. m., ob 19.30 (abonma Torek, izven in konto) in v petek, 29. t. m., ob 16.30 (abonma Petek, izven, konto); L Stravinski: Oedipus Rex« in C. Orff: Trionfo di Afrodite«. V soboto, 30. t. m., ob 19.30 (izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. Cankarjev dom Jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani koncert Kraljevskega stockholmskega filharmoničnega orkestra. Dirigent Paavo Javi. Na programu Beethoven, Bortz in Sibeluis. V sredo, 20. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani letni koncert Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Dirigent: Stojan Kuret. Na programu skladbe Corala, Marshalla, Copija, Filippija in Dominuttija. V Četrtek, 21. in v petek, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani Duše Počkaj premiera plesne predstave »Seme slap« Saše Staparski. Hala Tivoli V torek, 16. junija, ob 20. uri bo na celovečernem koncertu nastopila Annie Lennox. Predprodaja vstopnic pri M&M Turist (Ajdovščina 4 - Ljubljana) in pri Kompas Holidays (Celje, Novo mesto in Koper). _____________HRVAŠKA_____________ ZAGREB Stadion V Četrtek, 28. t. m. bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJAJULIJSKA krajina jamarski park in muzej sta odprta vsak dan od 0 17, ure (grad od 8. do 18. ure). °8led je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. j6 ra,,1arski park - tople grede: do 30. septembra t(,na °gled zanimiva razstava živih metuljev »Me-AvH-V Vrt<<' Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. na *torij Muzeja Revoltella: Se danes, 17. t. m. je °8Jed razstava grafičnih in slikarskih del Um-Ca 9 ^erude »Nella Trieste di Svevo T opera grafi-q a Pittorica di Umberto Veruda (1968-1904)«. p s’ 17. t. m., ob 11. uri voden obisk razstave s Gleti * IIC0 Geronijem. pQt^. *sCe Rossetti: še danes, 17. t. m. je na ogled G»1 ^°.Ca razstava »Trst, umetnost & Parkinsons«. Ogj ®r'ja Torbandena (Ul. Tor Bandena 1): na PQ J® razstava Zorana Musiča. p0 aa Palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je 1 'n telegrafski muzej. Ogled je možen vsak Pfaz °J) nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob tej nJk'h). £a vodene obiske lahko pokličete na Gale-0} 4195148 °d 9. do 14. ure. opp^Pa Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 20. t. m. je Nigjp3 razstava slikarja Juana Leal-Ruiza »Good Glep .. fap... lsce Miela: na ogled je razstava Roberta Zuf- Gale ■ -V PUradbi Photo Imago. ^žsp 9 Rettori Tribbio 2: do 22. t. m. je na ogled ob (jaVa kitajskega slikarja Zhou Zhi Wei. Urnik: li-13 fikih 10-12.30 in 17-19.30, ob praznikih GalerP°nedeljek zaprto). spojp.1 a tržaške knjigarne: do 31. t. m. je odprta Srej^ka razstava slikarja Alberta Sirka. 0gle(j *a s°la Stuparich (Cesta za Rocol 61): na Galer-.e razstava Jasne Merku. 0a oH] a Minerva (Ul. S. Michele 8): do 31. t. m. je razstava Silvana Ciriella. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): jutri, 18. t. m., ob 18. uri odprtje razstave Ennia Steid-lerja. Hotel Savoia Excelsior: do 18. junija je odprta razstava Fulvie Fermo. Kavarna Tommaseo (Trg Tommaseo 4/C): do 31. t. m. je na ogled skupinska razstava »Barvna fantazija«. Studio Tommaseo (UL del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. OPČINE Osnovna sola France Bevk: do 6. junija so na ogled ilustracije Vesne BenedetiC. ZGONIK Carsiana: botanični vrt je spet odprt. Urnik: od torka do petka 10-12, ob nedeljah in praznikih 10-13, 15-19. REPEN Pokrajinski muzej: na ogled je razstava »Drugi v Alpah«. BANI Društvo SKD Grad: še danes, 17. t. m., od 16. do 19. ure, je odprta razstava fotografij Maria Magajne. GORICA Galerija ARS - Katoliška knjigarna na Travniku: na ogled je razstava Davida Pintarja. Goriški grad: do 2. junija je na ogled razstava o arhitektu Habsburžanov - Nicold Pacassiju. Urnik: 10-18, zaprto ob ponedeljkih; na gradu je tudi odprta razstava zemljevidov z devinskega gradu. Avditorij (Ul. Roma): do 29. t. m. je na ogled raz- stava ilustratorjev mladinskih knjig »Guardare per sognare«. Umik: 10-13,16-19, ob praznikih 10-13. VIDEM Centro ffiulano arti plastiche (Ul. Beato Odorico da Pordenone 3): na ogled so dela slikarja Maria Della Ricca. BENETKE Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do 20. t. m. je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«. Galerija Contini (S. Marco 2765): na ogled so dela umetnika Irvinga Petlina. Palača Grassi: do 28. junija je na ogled razstava »Picasso 1917-1924«. MILAN Arheološki muzej: še danes, 17. t. m. je odprta razstava »II volto di Diocleziano«. Umik: 9.30 -17.30. FIRENZE Galerija Mentana (Trg Mentana 2/3r): do 22. t. m. razstavlja Aliče Gombacci. ______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA V Avli PDG: na ogled je razstava Ljuba Bizjaka »Maske«. PORTOROŽ Avditorij: do 22. t. m. na ogled je razstava slikarja Viktorja Birse, ob njegovem 90. rojstnem dnevu. SEŽANA Kulturni center S. Kosovela: v Četrtek, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Žarka Vrezca. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«. Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije; do 2. junija je na ogled razstava Živka I. Marušiča. Mala galerija Moderne galerije: do 31. t. m. razstavlja Duba Sambolec. Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič. Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča. Galerija CD: v torek, 19. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Narodni muzej Slovenije: do 7. junija je odprta razstava dr. Janez Bleivveis in njegov cas. Muzej je odprt vsak dan, razen ponedeljka med 10. in 18. uro, ob Četrtkih do 20. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.55 Ilustrirana pravljica: O dečku z luknjo v žepu TV dnevnik, nato Športna tribuna Slovenski film: Trenutki odločitve (režija Fran-tišek Cap) ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 11.50 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.20 19.00 19.30 20.00 20.45 22.30 22.35 23.35 0.15 0.30 -0.35 Aktualno: Euronevvs Nan.: Thunder Alley (i. Edvvard Asner, Lindsay Felton, Kelly Vint) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Zelena črta -Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Masa Nabožna oddaja Papežev blagoslov Aktualna odd.: Linea verde - Zelena črta - V živo iz narave (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Gian Piero Galeazzi, vmes (17.20) športna odd. Cambio di campo Dnevnik - Flash Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik Nanizanka: II Maresciallo Rocca (i. Gigi Proietti, S. Sandrelli, F. Rinaldi) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik (vodi Romano Tamberlich) Aktualna dodaja: Effetto ci-nema Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Sottovoce -Potihoma: Dominique Sanda RAI 2 6.30 7.00 7.05 10.05 11.35 13.00 13.55 14.50 15.00 15.30 18.00 18.55 19.00 20.00 20.30 20.50 23.15 23.35 0.05 Pregled družbenega tiska Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke Classic Cartoon in nan. Blossom Variete: V družini Dnevnik, 13.25 Tg2 Mo-tori, 13.35 Telecamere Motociklizem: VN Italije Vremenska napoved Komični filmi Kolesarstvo: 81. Giro d’ Italia (1. etapa), 17.15 Proces etapi Aktualno: Tg2 Dosje (vodi Paolo Meucci) Vremenska napoved Šport- Domenica spint: IP v košarki, playoff, finale Risanke: Tom in Jerry Dnevnik Tg2 Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: L’ anno prossimo... vado a letto alle dieci (kom., It. ’95, r.-i. A. Orlando, R. Memphis) m RAI 3 Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Film: Quattro ragazze so-gnano (kom., It. ’43) Rubrika o knjigah Kolesarstvo: Giromattina Motociklizem: VN Italije, 125 cc., 12.25 250 cc. Aktualno: Okkupati Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Tenis Športna oddaja: Quelli che 11 calcio... (vodi Fa-bio Fazio) Golf Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Šport: TGiro, 20.30 Blob Oddaja o zdravju: Eli sir (vodi Michele Mirabella) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Spori: Giro di notte Dnevnik, vreme Variete: Fuori orario, vmes film: Gli ingannati (dram., Sirija-Irak ’71) Dokumenti: Helzacomic, 2,55 Domenico Modugno S? RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 |r Slovenija 2 6.00 8.30 9.00 10.00 10.45 11.30 12.30 13.30 14.00 16.00 18.00 20.35 22.40 0.45 1.05 Nan.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de cafe, 8.00 Pregled tiska Nan.: Mister Ed Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio Dnevnik Nad.: Febbre d' amore Dnevnik Tg4 Film: C’ era un castello con 40 cani (kom., ’89, r. D. Tessari, i. P. Ustinov) Film: II colosso di fuoco (dram., ZDA 76) Nan.: Colombo, vmes (18.55) dnevnik Film: Diabolique (thril-ler, ZDA ’96, i. S. Stone, I. Adjani, C. Palminteri) Film: I buchi neri (fant., It. '95, r. P. Corsicato, i. laia Forte, V. Peluso) Pregled tiska Nedeljski koncert 8 CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9,45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.15 18.45 20,00 20.30 23.00 0.05 0.35 1.05 2.05 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima Film: I due toreri (kom., It. ’64, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia) Šport: Tennis per amore -Tenisko srečanje v dobrodelne namene Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: Due per tre - Ekipno delo (i. Johnny Do-relli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Aktualno: Stranamore... e poi (vodi Alberto Casta-gna) Aktualno: Target - Anno zero (vodi Gaia De Lau-rentiis), 23.30 Nonsolo-moda (vodi Alef Jnifen) Aktualno: Parlamente in Nočni dnevnik Aktualno: Laboratorio 5 -Videoaspiranti Nanizanka: Racconti di mezzanotte - Polnočne pripovedi 6.30 9.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 13.35 14.35 15.30 17.05 18.30 19.00 20.00 20.30 22.40 0.20 1.30 3.30 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Aktualno: La nostra in-viata Manuela, risanke Aktualno: Ciak Junior Šport: NBA Action Variete: Mai dire gol Šport: Grand Prix, vmes (12.25) Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva, 13.30, Zadnje novice s Športnih igrišč Glasba: Super (vodi Laura Freddi) Nan.: Tequila in Bonetti Risanke: Tom in Jerry, Flintstones, Jetson Nan.: Happy Days , 17.30 Dva policaja v Chicagu Odprti studio Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson) Variete: Benny Hill Show Variete: Mai dire gol (Gialappa’s Band) Športna odd.: Pressing Italija 1 Šport, Šport studio, Mundial clip Film: Le gabbianelle (kom., Fr.-It. ’90, i. Corin-ne Clery, M. Galabru) Nan.: Pustolovščine Bri-sca Countyja # tele 4 Nad.: Prava ljubezen Kotiček zdravja La sfera di cristallo Nan.: Hardcastle & Mc-Cormick Laff Movie Film: Un prete da uccidere Glasb, odd.: Musichiamo Film: Anni pericolosi Napovedniki 2iv žav: Risana nanizanka, 8.25 nan. Zvezdica, 8.50 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 9.15 Telerime, 9.20 nan. Pustolovščine <•1 Ozare Maša Dok.: Svet opic (5. del) Obzorja duha Ljudje in zemlja Pomagajmo si Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Popevka meseca, 14.40 Novice iz sveta razvedrila Film: Mož z železno masko Obzornik, vreme, šport Alpe Jadran Alpski večer (2. del) Razgledi slov. vrhov Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom Očetje in sinovi Nan.: Tretji kamen od sonca (ZDA, 5. ep.) Poročila, vreme, šport Film: Glavni dobitek (ZDA ’94, i. L. Gilliard) TV PRIMORKA 8.00 13.00 13.05 14.10 14.50 17.00 13.00 Videostrani Videospot dneva Operni večer v Vipavi FS France Marolt Kotalkarska revija Zgodovina avtomobilizma, 17.30 50 let Mebla Progr. za otroke Glasb, odd.: Naj spot Film: Percy & Thunder Koncert ob 50-letnici priključitve Primorske 7.25 8.45 8.50 9.20 10.10 10.50 12.25 13.10 14.00 14.55 17.20 18.00 18.30 19.30 20.00 21,05 22.00 22.45 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Teater Paradižnik V vrtincu (pon.) Film: Top Enders Motociklizem: VN Italije, 250 ccm SP v motokrosu Motociklizem SP v hokeju na ledu (skupine A, finale) SP v motokrosu DP v maratonu Vaterpolo (kval. za prvenstvo E) Videoring: Nedeljske popevke s Sergejo, oglasi TV nadaljevanka: Primož Trubar (Drago Jančar, zadnji del) Dokumentarna serija: Izrael in Arabci - 50-letna vojna (VB, 3. del) Šport v nedeljo Napovedniki Sg Koper 15.00 16.35 18.00 19.00 19.25 20.30 21.00 21.45 22.00 22.15 Film: Gospod in gospa Smith (ZDA ’41, r. A. Hitchcock, i. C. Lombard, R. Montgomery) Film: Zgodba shanghaj-ska (ZDA ’64) Program v slov. jeziku: TV Poper - Kabaretno satirična oddaja TV dnevnik Nan.: Štirje pod dežnikom, 20.00 Vesolje je... Istra in... Nanizanka: Harry O TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik Posvečeno Tartiniju TV Dnevnik-Vsedanes (s) MONTECARLO 14.25 11.55 14.15 16.15 17.40 18.55 20.45 23.55 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10, 18.15 Šport Papežev blagoslov Film: II capitano Nemo e la cittš sommersa (’69) II caffe della domenica Glasba: Forte fortissima Šport: Goleada Film: Grand Hotel Excel-sior (kom., It. ’82) Film: Lo strangolatore di Boston (dram., ZDA ’68, i. T. Curtis, H. Fonda) OVEN 21. 3. - 20. 4.1 Zadnje Čase ste precej bolj^ sproščeni in zato lahko vsak dan maksimalno izkoristite. Paziti morate, da vas nepomembni dogodki preveč ne zmedejo. BIK 21.4. - 20. 5.: Čeprav ste se resneje zavzeli za svoje delo, ne izpustite nobene priložnosti za zabavo. Najbolje se boste počutili v razgibani družbi. Do- __ mači bodo malce godrnjati. | DVOJČKA 21.5.-21.6.: Včasih si želite, da bi se cel svet vrtel okoli vas. Od partnerja pričakujete, da bo ugodil vsaki vaši muhi. Toda notranje trdnosti ne boste našli na tak način. RAK 22. 6. - 22. 7.: Na delovnem mestu se vam odpirajo nove možnosti za zaslužek. Morali boste zgrabiti za delo, pa čeprav narava vabi k dopustom-Ljubezen: razčistite stare zamere. a o 03 "\ Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Emil in detektivi (dram. Z. Tavčar, r. M. Prepeluh, 1.1); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Boljše življenje (F. Tomizza, dram. J. Tavčar, r. J. Babič, 5.); 14.40 Pop mušic; 15.15 Iz Krajevnih stvarnosti - Z naših prireditev, nato Priljubljene melodije; 17.00 Poročila, Šport in glasba; Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja: Striženje ovc; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; \<9J30 Pravljica; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?i; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11 -ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za...; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli, naokoli; 11.35 Gost; 13.00 športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16,05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock'n roli; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.40 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 MePZ Musiča viva; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO, vreme, šport; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Oratorij; 23,55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten (Mag. Marija Perne); 18.00- 18.30 Za vesel konec tedna; 13.30 ORF 2: Štajerski Slovenci, Šolska prtnerstva, itd. LEV 23. 7. - 23. 8.: Od jutra do večera ste na nogah. Do sebe boste zelo zahtevni. Pri delu boste storilnostno naravnani, kar bo nadrejenim všeč, vam pa ne bo pretirano koristilo. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Nekatere dolžnosti vam bodo v veliko breme, a se jim ne boste morali izogniti. Najbolje bo, da se ne obremenjujete Se dodatno, saj vas bo delo utrujevalo bolj kot ponavadi. TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Za vas je nastopil0 eno lepših obdobij. Morebitne težave boste zdaj veliko lažje premagovali, saj boste v stvari znati videti več dobrega kot slabega. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. n.: Na žalost ne boste imeti dovolj časa za uresničevanje vseh želja in idej. Čeprav bo v središču pozornosti ljubezen, boste veliko časa preživeli na delovnem mestu. STRELEC 23. T T. • 2T. T 2.: Sami veste, da potrebuje vase telo zdravo življenje, nezdrave razvade škodijo vašemu počutju. Preživite Cim več časa v naravi. Odpravite se na večdnevni potep. KOZOROG 22.12.-20.1.: Delovali boste skrivnostno in nedostopno, v resnici pa bi vam topel m izkren pogovor le koristil. Ne pričakujte idealni rešitev na svoja vprašanja. VODNAR 21. 1.-19. 2.: V prihajajočem tednu boste s pridom izkoristili svojo iznadljivost m ^ varjalnost. Ponosni boste na svoje delo. Pazite, vas ne bodo sodelavci zaradi tega gledali po stranl' RIBI 20. 2. - 20. 3.: Delo vas bo utrujalo, slabo voljo pa boste stresali na svoje domače. Poskusa) ^ nekoliko razbremeniti. Koristil vam bi krajši ti e naravo, kjer bi si nabrali novih moči. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK, nato Športna tribuna I RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Glerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualna odd.; Deset minut ... Film: I paladini - Storia d’ armi e d’ amori (pust., It. ’83, r. G. Battiato, i. Barbara De Rossi) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in kratke vesti Nan.: II tocco di un ange-lo (i. Della Reese, Marc Metcalf, Roma Downey) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualni oddaji: Verde-mattina na vrtu, 14.35 Gara Giovanna Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Princesa Sissi (vodita Elisa-betta Ferracini, Mauro Serio), in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Pregled družbenega tiska Jutranji Go cart: Risanke Nan.: Lassie Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Sv. Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Aktualno: Kronika v živo Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravice (i. M. Moriarty) Oddaja o lotu: II Lotto al-le otto Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Aktualno: Passioni - '68 Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport | Jaz pišem, ti pišeš RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Michael Shayne v Broadwayu (krim., ’42) Aktualno: Infinito futu-ro, 10.00 Filozofija Kolesarstvo: Giromattina Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Risanke Kolesarstvo: Giro d’ Ita-lia, 17.15 Proces etapi Nogomet: Parma-Ajax Nad.: Piccolo amore, 6.50 Aroma de cafe Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Peste e corna, 9.30 Sei forte, papa, 10.30 Feb-bre d’ amore Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Amanti latini (kom., ZDA ’53) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Večerni forum Film: Fiamme di passio-ne (dram., Avstral. ’93, i. K. Lombard, M. York) Pregled tiska Film: Un tram che si chiama desiderio (’51, r. E. Kazan, i. M. Brando) CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in zenske (vodi M. De Filippi) Aktualna odd. o zdravju: Vivere bene salute Nan.: Stefanie (i. Claudia Schmutzler) Kronika v živo: Verissi-mo sul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Supercar Film: Quella strana con-dizione di papa (kom., ZDA '63, i. J. Gleason) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Risanke Risanke: Simpsonovi Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: A scuola di filoso-fia Variete za najmlajše, risanke Nan.: Sinbad (i. Zen Ge-sner, O. Erhuero) Šport studio, 18.30 Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills) Variete: Sarabanda Film: Fratelli d’ Italia (kom., It. '89, r. N. Paren-ti, i. M. Boldi, J. Gala) Variete: Zelig Facciamo cabaret (vodi S. Ventura) Šport: Goals, veliki angleški nogomet Odprti studio # TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Šport Zoom - Svet dela Košarka <$> MONTECARLO Aktualno: Primaditutto Nad.: Un pošto al sole Dnevnik TG 5 Variete: Colorado (vodi Dnevnik, deželne vesti, Variete: Striscia la notizia Carlo Conti) deželni šport, vreme (vodita Gene Gnocchi in Vremenska napoved Od 20. do 20. ure Tullio Solneghi) Dnevnik Kolesarstvo: TGiro Film: Waterworld (fant., Šport: Fratelli d’ Italia . V Aktualna odd.: Salomo- ZDA ’95, r. K. Reynolds, pričakovanju svetovnega ne (vodi Maria Latella) i. Kevin Costner, Jeanne prvenstva v nogometu Dnevnik, deželne vesti Tripplehom) Film: Matrmonio a 4 ma- Aktualno: Per un pugno Variete: Maurizio Costan- ni (kom., ZDA ’96, i. S. di libri zo Show, vmes (1.00) noč- Guttenberg, K. Alley) Šport: Sportfolio, 0.00 ni dnevnik Dnevnik Giro di notte Striscia la notizia Aktualno: Porta a porta Dnevnik, pregled tiska Aktualno: Laboratorio 5 Nočni dnevnik, zapisnik Fuori orario Nan.: Hill Street 19.25, 22.40, 1.10 Dnevnik Gasa , amore e fantasia Nanizanka Aktualno: Soldi soldi Film: La ragazza del quar-tiere (dram., ZDA ’62) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap Šport: Biscardijev proces Aktualno: II caffe della domenica Film tr* Slovenija 1 {r Slovenija 2 7.30 8.55 9.00 9.30 11.10 12.00 12.30 12.45 13.00 13.10 13.15 16.20 17.00 17.10 17.25 17.30 17.45 18.20 19.05 19.10 19.30 20.05 20.55' 21.05 22.00 22.25 22.30 22.50 23.20 23.30 0.45 Vremenska pšanorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Lahkih nog naokrog, 10.15 Poljudnoznanstvena serija: Divja zemlja (VB, 2. del) Dokumentarna serija: National Geographic (ZDA, 3. del) Alpe Jadran Utrip Zrcalo tedna Poročila, vreme, šport Napovedniki Tedenski izbor: Ljudje in zemlja - Oddaja TV Maribor, 13.55 Očetje in sinovi, 14.50 Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Otroški program: Radovedni Taček: Terasa Dok. nanizanka: Narava in človek (VB) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Nad.: Savannah (19. del) Oglasi, Dobro je vedetti Gore in ljudje Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Opus Iz slovenskih ateljejev: Stojan Batič Predstava Male drame SNG: Žabe (Gregor Strniša, r. M. Korun, i. P. Bibič, J. Hočevar) Recept za zdravo življenje TV PRIMORKA 13.00 Videostrani KOncert: Ritmo loco -Davor Radolfi Ze CriCek prepeva Opekarstvo Danes na Primorskem Glasb, odd.: Naj spot Film: Percy & Thunder Pr. za oboke Videosbani Dnevnik TV Primorka Sto slapov (pogovor) Športni ponedeljek Nogomet: Primorje - Proton Avto Publikum 9.50 10.0! 11.0( 11.0! 12.00 12.45 13.20 15.20 15.50 16.20 18.00 18.05 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 21.55 22.55 23.00 0.30 T.25 1.30 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor. Nan.. Wildbach (Nemčija, i. Siegfried Rauch, Horst Kummeth, Alexa Wie-gandt, 10. epizoda) Šport v nedeljo Dok. serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja Film: Trgovina na glavni ulici (Češka 1965, r. J. Kadar - E. Klos, i. Ida Kaminska, Josef Kroner) Euronevvs TV prodaja Film: Rahločutni zlikovec (ZDA) Oglasi Nadaljevanka: Izpolnjene obljube (Brazilija, 3. del) TV igrica: Lingo Videoring: Nikolajeve vi- deoakrobacije Oglasi Studio City Oglasi Tok Noe Tok Pomp Oglasi Brane Rončel izza odra Studio City (ponovitev) Napovedniki Košarka NBA m Koper m Euronevvs ggE Tečaj italijanskega jezika Nan.: Harry O Isba in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Oboška oddaja: Ecchecci-manca Slovenia magazin Evropski kulturni magazin: Aliča Osebnosti našega časa (vodi Tatjana Juratovec) Dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Športna mreža r A Radio Trst A 7'00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, l7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Vrnes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft Hnusic; 9.15 Odprta knjiga: Balerina balerina M: Sosič, bere Alda Sosič, 21. del); 9.40 Prc|vna posvetovalnica (M. Ozbič); 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z ^asto Bernard; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Primorska poje: VS Sovodenjska dek-[®ta; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna Kronika; 14.10 Na otroškem valu (pripr. B. ^ustja); 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulkturna kronika, nato Mi in glasba: VI-^smski filharmonični orkester (vodi A. Na-nut); 18.00 Znanstveno raziskovanje: Vodnik sk°zi zgodovino harmonike; 18.35 Glasba Za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine ®_30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, ^ lO, 17,]0 Poročila v slov.; 10.30 Mati-13-00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 0'30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) ^30- 8-00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-ociia; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Primor-Q Poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 . 0Č in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Herpelje-Kozina; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, pove, vmes avtomobilska odd.; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle; 19.30 Primorska poje; 21.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 Luna blu; 13.55 časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetisjki nasveti; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dne- va, vreme, šport, promet; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo. Drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 18.50 Pregled sporeda; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 Koncertna sezona Evroradia; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik; ORF 2 3.15. y Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Itahja: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formato. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letoa naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro raCun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 0 Nedelja, 17. maja 1998 SREDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA IS 6 o o IS ssn S f lili A X \ c A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in severno Evropo je območje visokega zračnega pritiska s središčem nad južno Skandinavijo. Nad vzhodno Evropo in severnim Balkanom se zadržuje obsežno visoko jedro hladnega zraka, ki vpliva na vreme tudi pri nas. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31. Dolžina dneva 14.59. C LUNINE MENE^SKlHiih Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 10.33. J m PLIMOVANJE Danes: ob 7.56 najnižje -40 cm, ob 15.26 najvišje 22 cm, ob 20.56 najnižje 2 cm. Jutri: ob 1.38 najvišje 14 cm, ob 9.07 najnižje -33 cm, ob 16.58 najvišje 26 cm, ob 23.32 najnižje -2 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 14 2000 m 0 1000 m 8 2500 m -3 1500 m 3 2864 m -5 DANES TRBIŽ O KRANJSKA GORA „ O TRŽIČ 2/18 ČEDAD—O 9/22 O KRANJ OVIDEM Sfi 12/21 ) 4/13 IJSKA G GRADEC 6/14 CEtOVEC O 4/14 O S. GRADEC 4/14 ❖ MARIBOR ° 7/16 O PTUJ M. SOBOTA O 6/15 5/23 išii GORICA^ 0 ^N. GORICA 12/20 12/20 TRST 0 LJUBLJANA 9pt E 1.4gH ZAGREB 7/16 N. MESTO 6/17 O PORTOROŽ POSTOJNA O 5/14 KOČEVJE m*\ —: '4^, o RNOMEU OPATIJA bREC PA2,N O/ SEKA 12/20 Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo krejevne padavine, delno kot plohe. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo do pretežno oblačno bo, občasno bodo krajevne padavine, delno kot plohe. Ob severnem Jadranu bo pihala burja. JUTRI GRADEC 7/15 5$ 5/14 CELOVEC O 5/15 KRANJSKA GORA ■■MB 9 GRADEC M. SOBOTA O 7/16 MARIBOR O 7/17 l^r- OVIDEM 12/22 #■ O TRŽIČ 8/18 O KRANJ CELJE O 7/18 .N. GORICA 11/21 LJUBLJANA 10/19 11/21 O POSTOJNA 6/16 GORICA - n / tkv N. MESTO O i TRST' 11/21 ’ t-s ~XT' 'V PORTOROŽ w -