PeifRlRa pEsžsna v g®t©wini. Posamezna štev. K 2, 240. š*ew. rasfen tsssžsitj sw praEStiko« vsak ti a n cb 1©= ur! riopeldna. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 'L, 'Učiteljska tiskarna. Dopise franidrati in podpisati, sicer se jih ne priobči- Rokopise se 320 vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K VSO. Uradni razglasi, pos.ano ter notice isti prostor K 2*— Pii večjem naročilu pOpilSt. ¥ Uubiiani, y 22. oktobra 1S21, f J mfm Ml Sfe c s m? I i«iesl6¥. socflalno.-^emokretične strank«. L@t® lesiet-enska št. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za cefo eio K 288, sa pol .etn K 144, za četrt ieto K 72, za mesec k 24. Za inozemstvo K 4S§. Reklamacije za lisi so poštnine prosi«. Oprav-uštvo e v L nbticsi, Fronči %«»nsR3 unča »1. i‘itp B t-i Hsknt-r!* Narodna skupščina. Poslanci so se odpočili in sedaj prično zopet zborovati doli v Bel-gradu in reševati srečo in nesrečo mlade države. Konstituanta je izvršila svojo nalogo in odslej bo v smislu sklepov zborovala Narodna skupščina, ki pa ni nič drugačna, kakršna je bila konstituanta. Delo konstituante le predobro poznamo. Tri leta vlada skoro ena in ista gospoda, toda razmere se vsaj socialno ne obračajo prav nič na boljše. Denarna vrednost pada, industrija umira, brezposelnost nastopa, draginja rase kakor gobe po dežju. Vse to so sadovi treh let dela v — potu obraza. Zakaj je tako? Ne bi bilo težko odgovoriti na to vprašanje prav kratko in jeder-nato, toda odgovor pozna vsakdo, ki se le nekoliko bavi s politiko in gospodarstvom v državi. Med počitnicami so razne stranke imele svoje zbore, na katerih so precizirale svoje stališče napram dižavi. drugim strankam in same sebi. Imeli so zbor radikalci, demokrati, zemljoradniki, muslimani itd. Toda niti na enem teh zborovanj nismo čuli niti ene točne definiceje, ki bi nas zadovoljila glede ureditve težkih razmer v državi. Iz vseh kongresov teh strank, posnemamo le to, da jim gre za delo v tej smeri kakor doslej, kar pa ne pomeni ne več ne mnnj, kakor to, da bo Narodna skupščina domena, sicer dela in delovanja, govorjenja in kritike, ne pa izrazitega pozitivizma. V Narodni skupščini bi morali gospodje poslanci dobiti vpliv na notranjo in zunanjo politiko, na gospodarstvo, sploh na vse, kar se tiče države in njenega razvoja. Doslej ni b;!o tako. Vlada je vodila posle takorekoč za zaprtimi vratmi, kamor ni imel razen ožjih interesentov nihče vpogleda. Dogodki so se vršili za dogodki, mizerija je postajala večja, toda če si vprašal kakega politika ali celo poslanca, nisi zvedel od njega drugega, kakor da tudi sam nič ne ve. Ta zakulisna politika nas ubija že tri leta. Narodno skupščino bodo tvorili tudi vbodoče do prihodnjih volitev tisti možje, ki so sedeli v konstitu-anti. Na svojih kongresih so razpravljali o svoji politiki in tudi skupščina bo le verna fotografija dosedanjega dela in do sedaj vladajočih strank. Usoda je to. Usoda, ki ji brez volitev ni zdravila. Kako važne naloge bi imela Narodna skupščina, je razumljivo že iz tega, da je treba izdelati vse zakone v smislu ustave, razen onih, ki dobe veljavnost zakona že s sklepom zakonodajnega odbora. V razpravi je socialna zakonodaja, delavsko j varstvo in drugo; vse to pa skušajo t razni politiki prikrojiti političnim trenutnim interesom posameznikov. Vzemimo samo socialno zavarovanje, ki je na primer v Sloveniji že v velikem delu centralizirano in namesto, da bi ga še bolj centralizirali, ga skušajo decentralizirati, kar nikakor ne odgovarja načelom naše stranke. Enako je z upravo teh zavodov, v katerih gre absolutno zastopstvo zavarovancem. Isto velja za vso ostalo socialno zakonodajo. o kateri ogromna večina Narodne skupščine doslej sploh še razmišljala ni, in zahteva v njej ves vpliv. Bojazen nas navdajo ob tej priliki, ker imamo doslej tako slabe izkušnje. Zavedamo se pa tudi, da imamo v parlamentu deset naših mož, samo deset sicer, ki ne morejo odločevati. Te naprošamo, da nas po svoji vesti zastopajo m eventualno tudi zahtevajo našo moralno pomoč. Zavedajo naj sc naši poslanci, da sruo za njimi in skupščina naj se zaveda, da zahtevamo dobre socialno pravične zakone. ker bi ne škodovalo, da bi se kapitalisti naučili malo računati z manj dobička. Pogajanja so se torej razbila in vse kaže, da se ponovijo dnevi okrog prvega t. m. V zadnjem trenutku so kapitalisti poskusili še nekaj, da nas pridobe za svoj načrt: Obljubili so nam nakupovanje živil na debelo in prodajo po nakupnih cenah. In, glej, mi smo to ponudbo odklonili! Nečuve-no! Ves buržoazni Trst se zgraža. Saj uvajajo vendar kapitalisti najčistejši komunizem v svoje obrate iri če drugi ne, ker mora biti tem kapitalistom le v škodo, bi ga mora- lo delavstvo sprejeti z odprtimi rokami! Ampak naši zastopniki so pogajanja na tej podlagi odbili in so to povedali tudi odkrito v spomenici, ki jo lahko vsakdo bere. Enostavno: Ker je prvi pogoj temu nakupovanju na debelo in prodajanju za kupno ceno - da se delavstvo spoprijatelji z znižanjem mezd. Torej le škoda na naši strani, v tem ko ne bi gospodje ladjedelmčarji izgubili niti vinarja, čc bi načrt res izvrševali. In kdo nam jamči, da bi ga izvrševali? In če bi ga začeli, kako dolgo bi trpelo? Poznamo kapitalistične obljube in kapitalistični komunizem! Navsezadnje bi prišli do tega, da bi ostal volk sit, ovca pa raztrgana ali v navadnem jeziku: Nakupovanje bi enkrat mirno v Gospodu zaspalo, mezde bi pa le ostale znižane. Narti pa ni treba bojev, ki bi se potem izcimili: raje se udarimo sedaj. Še eno vprašanie: Če ima gospoda tako lep načrt ln je uvidela, da bi žnjim delavstvu pomagala, sama pa pri tem nič ne izgubila, zakaj ga ne udejstvi brez pogojev? Ce ji skrb do svojih delavcev tako leži na srcu in če more (to sama trdi), naj komunizem tudi izvede. Marsikatero jezo do sebe si bo tako prihranila. K. K. Bedimo možte! Trstu preti nova stavka. Pogajanja, ki so se vršila med ladjedelni-škimi lastniki in kovinarskim delavstvom so končana. To je: ne končana, ampak razbita. Lastniki so hoteli na vsak način izsiliti znižanje mezd, češ. da so delavci v Trstu bolje plačani kot v ostali Italiji. Motivacija je seveda bosa, ker ni nikjer rečeno, da se moraš tudi ti in prostovoljno podvreči pasjemu življe-i.ju, ker ga živi drugod milijon sotrpinov Socializem sploh ne pozna popuščanja v tem, kar je že prido- iBTnrr-rrarar-a —n. Tržaško pismo. bil, ker se zaveda, da bi s tem škodoval le splošnemu gibanju. Zato so naši zastopniki predlog po znižanju kratkomalo odbili. Sicer pa izgleda z boljšim položajem tržaškega delavstva čudno žalostno: 2—3—4 delavniki na teden in si lahko zadovoljen, če jih je toliko. In pri tem raste draginja tako. kakor pada volja do življenja. Navzlic temu nismo zahtevali poviška, kakor bi nam po vsej pravici šel, pa ne znižanje. Uvaževali smo položaj v ladjedelnicah — morda ne čisto upravičeno. Človeku se mora v resnid gabiti, ako pomisli, kako se uhija učiteljstvo samo s seboj po dnevnem časopisju, kjer gotovo ni mesto, in bi se ublažili razburkani valovi med učiteljstvom, pripadajo jem po mišljenju različnim političnim strankam. Ne vem čemu imamo svojo oragnizaujo in stanovski list, katera sta edino poklicana v to, da bi reševala ta .sporna vprašanja v u^led učiteljskega staiui. V -to, za stan nečastno go ijo, spravljajo celo osebnosti višjega šolskega nadzornika Gangla, č:gar preteklost in njVgovo delovanje na šolskem polju je tako neomadeževano, kar mora biti le v ponos in v vzpodbudo slovcrskega učiteljstva. Človeka je treba soditi po njega delih, ki so pripomogla v časih r.ajhujše reakcije in njegovega preganjanja, do večje po^zdige ljudskega šolstva, dočim se je večina slovenskega učiteljstva klanjalo njegovim preganjalcem v dosego raznih odlikovanj in naj višjih priznanj. \ssk strankarski fanatkem se mora tu ustaviti, kajti on ni zagovornik maščevanja, temveč pro-pagator resnega dela na šolskem polju iti Kolikor ga poznam r.a ! vse objektiven, ki zna ceniti politično prepričanje tudi svojega političnega nasprotnika. In ravno v tem nam ta osebnost imponira, le žal, da nimamo več takih mož, ki bi bre/dvom io ugled učiteljskega stanu in šolstva povzdignili. Ljudske šole bi gotovo stale na višji kulturni stopinji in pri-prosto ljudstvo bi razpolagalo % ono izobrazbo, katera mu je predpisala ne samo po šolskih, temveč tudi po božjih in človeških zakonih. Papir, ki se ga uporabi sedaj za razne se- bične gonje med učiteljstvom, bi se gotovo uspešneje dal porabiti za izobrazbo ljudstva. Resnici ra ljubo pa moram kot objektiven človek ugotoviti, da tudi v vrstah tak''Zvar.ega naprednega učiteljstva ni vse \ najlepšem redu. Naj mi nihče ne zameri, če sem to napisal, ker sem prijatelj resnico. Klici po maščevanju in osveti ter vsakdanjem prerekanju po političnem časopisju nas ne bodo zbliževali, ampak čim več razdruževali, ln kdor se poslužuje take taktike in metode, pa najsibo pristaš kater«-poli politične stranke, ta gotovo ne dela v interesu učiteljskega stanu. Predvsem se mora sleherni učitelj zavedati, da je učitelj prvo in vse drugo pride za tem. Vsa obrekovanja in natolcevanja na učiteljski stan, izhajajoča od sovražnikov ali nav ideznih prijateljev učiteljstva, je častna ir stanovska dolžnost slehernega učitelja, odbijati z vsemi sredstvi, ki so mu dana na razpolago. ; Ako bi časopisje moje stranke, kar ' niti ne dvonrm. le količkaj JaHlo moj stan, bi brezevomno nastopil odločno proti tem.; in izvajal kons«:-kvence v prid st rtu ne pa v prid stranki, kar žalibog opažam pri drugih stanovskih tovari^h Le žal. da je še precej takih, ki jim je prvo stranka kakor stan; in stranka kot taka jih izkorišča v svoje umazane politične namene, na škodo vsega stanu. Da se temu precejšnje število učiteljstva udaja, je krivo, da nima* jo pravega smisla za organizacijo. Nc vabila ln pritiski, da je ta ali ona politična stranka zaščituica učiteljskega stanu, temveč skupna, enotna ?n stanovska organizacija zamere šele to zagotoviti in ndejstviti. Ib če Hočemo to doseči, se mora vsaK učitelj najprvo zavedati, da je hčh telj in šele potem demokrat. Meri* kaleč ali Sodjami demokrat. Akt se bodo kdaj naši trmasti možgani sprijaznili s to mislijo, sem golov, da ne bo več one>>a preklanja po političnem časopisju na škodo celega stanu in da očitanja klerikalnim učiteljem, da so avstrijakantje i«i ned socijalisti boljše vik: bodo gotov q odpadla. (Objavljamo. Ur.) Povdarjarn pa. da danes nimamo samo sovražnike v klerikalnih vrstah, ampak tudi v demokratskih, tako da se gotovi okrajni glavarji, na pritisk od naprednih učiteljev voljenih nadzornikov, upaio stresati svojo demokratsko oliko na po«'eno socijalistično učiteINtvo in ga mzi-t vati v neprija/nt-n tonu boljše»Ike, kljub temu, da so ravo iocii?M3tw čni učitelji več pretrpeli in napra-vili za jugoslovansko državo, kakcu politični uradniki bivše policijski* Avstrije. h’adi tega mora učiteljstvo tvo-riti enotno fronto pripravljene za boj proti vsem sovražnikom i?» po-mževalcem svojega stani. L# več! strpnosti in manj fanatizma in merjen sem. da ni daleč, ko si bo ena kot drugo učiteljstvo podalo roka sprave, kar bo brezdvomno le v korist stanu, šoli in narodu. Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. (Dalje.) kakor tudi občin sa»uh § 121. razpravlja o nameščanju osohfa pri okrožnih uradih. Za urad-ništvo je veljaven službeni red osrednjega urada. Sklepe okrožnega urada eiede sistemiziranja mest za nameščence ter njihovih izpopolnitev mora potrditi osrednii urad. § 122. Odredbe §§ 105., 107. in 108. veljajo tudi za okrožne urade. Ravnotako so odredbe § 108. nana-šaoi na odgovornost za povrnitev škode mestnih in občinskih name- ščencev, (§ 120.). § 123. dooča. kdo zastopa okrožni urad. § 124. vsebuje določila glede nastavljenja zdravnikov. . § 125. razpravlja o ustanovitvi ekspoziture v kraju večiih podjetij ter določa, koliko mora k temu prispeval podietie. 8 126. Glavna skupščina osrednjega urada more vsak okrožni urad po potrebi razrešiti ter njego- LISTEK. H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Roman. (Dalje.) Nato je vstal, je vsem segel v roko, ne da bi bil koga pogledal pri tem, in je izginil, počasi in postranjivo. Mali in Dinkl sta menila: „Ubog gospod!" Leni je ponosljala samo zaničljivo: »Hm!" Balrich je molčal in ni ostal več dolgo pri njih. Med stricem Gellertom in temle Buckom je nekakšna zveza, — in v čem naj bi obstojala, če ne v tisti stari denarni zadevi. Balrich ni dvomil. Dal si je v kantini natočiti čašico žganja in je odšel ž njo zadaj skozi vrtna vrata vile »Klinkorum" k pleskarju. Žganje se je seveda izkazalo kot brezpomembno. Gellert je namreč itak imel steklenico pred seboj in je bil že tako daleč, da je na glas sam sebi nekaj pel. Ko je prišel Babrich, je zapel: »Tako neumen pa še ni stari Gellert. To si ii zvil!“ Balrich je vprašal, kaj je zvil. . Gellert je zatrjeval, da svidenje z Buckom ni bilo slučajno. loda Buck ga nič ne briga. „Kako naj bi ga poznal. Ko sem bil nekoč pri njegovem očetu, je nosil šc suknjico." „Aha. Pri njegovem očetu." Gellert se je silno prestrašil in je ponudil žganja. »Saj njegov oče je mrtev," je dejal in je „Povej mi, kaj sta imela s starim Buckom. Morda zraste uš." Stresal je starega za ramo, dokler se ni odločil Res, pri starem gospodu Bucku je bil gledal v kozarec. ,.Kaj hočeš od njega? Tiste i takrat, v oni stari hiši s stopnicami, ki so j>h čase je seveda vsakdo kaj hotel od njega. Bil brusile noge celega mesta. Zaupnik vsega rne- ' sta naj bi mu pripomogel do njegovega denarja. „Kar je mogel, je storil. Dal je poklicati očeta Hesslinga, in Hessling mu je tudi zapisal." „Tudi pisal!" je pritajeno vzklinil Balrich. ,,Dal mu je črno na belem, da je moj denar je najmogočnejši človek v mestu, še za mojih dni in za časa starega Hesslinga. Mladi Hess-ling je potem —“ Potegnil si je z roko po vratu. „— opravil ž njim. Vzel mu je njegov denar, njegove akcije, dostojanstva, in zdaj zna-: naložen v njegovem podjetju in da bom deleči več nego kdajkoli stari Buck." j ^en dobička." „Mladi Buck pa je — ubog gospod," jej »Kje je pismo?" rekel Balrich, mrko premišljujoč. Gellert se je) „Prepis gospoda Bucka imam.“ — In vzel zahihital. ; ga je iz komode. »Poslal ga je za menoj na pot „Najpreje se je dal pobiti, potem še oženi-in me je potolažil, češ da je moj stari vojni ti. Najbolj zdrava svinja ne bi bila prenesla drug v hudih stiskah in še vse mogoče." tega." i Balrich je že bral, v poželjivi zatopljeno- Balrich se je primaknil. | sti. Ko se je predramil, je vzdihnil. „Stric Gellert, zdaj moraš sprožiti." 1 „Prepis. Temu ni nihče dolžan verjeti. Kje Ker se je stari potuhnil, ga je prijel za ro- pa je pravo pismo?" ko. »To ti ne pomaga več. Vem že preveč. In j stari se je skremžil. 1t^U'hle!?>H''SeU+ f* *t° i »Pismo mojega starega vojnega druga? da obogatiš, stric Gellert. listi, ki bo tvoj de- ih stanovanj, četrti in reti del pa določila o zaščiti dece in ubogih, starih ter onemoglih. Načrt izhaja s stališča, da naj država nudi svojo pomoč potom ministrstva m samoupravnih teles, in tudi s pri-pcinočio humanitarnih društev in ustanov, ki naj se čim največ zedinijo pod kontrolo ministrstva za socialno politiko. — Demokrati se zad-rje čase s svojo »delavsko« socialno politiko bahajo celo pred socialističnim delavstvom. Toda ne povedo in niti ne vedo, da je vse njihovo takozvano socialno - politično čelo In sloni 2.R0U na kapitali- stični ideologiji dajanja podpor in miloščin, da se ekonomsko šibkim v skrajni sili od časa do časa priskoči z zajamčenimi (?) podporami na pomoč, da se varuje kapitalistični sistem pred neljubimi stresijaji socialističnega značaja, dočim v resnici o kaki socialno-politični zakonodaji v socialističnem smislu ni ne duha ne sluha. »Socialna« politika, ki jo vodi demokrat dr. Kukovec, je naipenjena v prvi vrsti zaščiti mirnejšega kapitalističnega izkoriščanja in delavstvo je pri tem deležno zaščite le toliko, v kolikor le-ta služi temu glavnemu namenu. -f Padec albanske vlade. Iz Rima poročajo, da je dosedanja italo-lilska albanska vlada odstopila. -f- Italijanska ljudska stranka je dvorila predvčerajšnjem kongres v Beretkah. Zanimivo, da so se kongresa udeležili kar trije nimistri! Seveda s sccijalisti se vlada ne da sestaviti, odkar so rekli odločno: Ne! ■*- Pred tem pa nič! Madžarska vlada je že izdala proklamacijo na burske vstaše, katere pa jim ne pošlje, dokler ne bo Avstrija podpisala beneškega dogovora. Po tem je razvidno, kaki principi so Madžarsko vedli v Benetke. Prijateljski in miroljubni najmanj, navzlic vsem frazam. + Ker so socialistični člani belgijske vlade odstopili, je podal svojo demisijo tudi predsednik belgijske zbornice sodrug Brunev. 4 Mir med sosedi. Iz Moskve poročajo da je bila med sovjetskimi republikami Aserbeidžan, Armenijo in Gruzijo ter Turško na drugi strani podpisana mirovna pogodba. + Prevrat na Portugalskem je že končan Revolucionarno vojaštvo se je mirno povrnilo v vojašnice, ker je prejšnja vlada odstopila da prepreči krvoprelitje, ali poJomače: ker je imela za sabo premajhen rep m bi se krvoprelitje izvršilo nad njo. Mi listrski predsednik je postal polkovnik Manuel Cuelo, ki je pievzel tudi notranje zadeve. Na Portugalskem vlada torej danes vojaška diktatura. + Jih še niso našli. Vstaja v Indiji povzroča Angležem blesteče sive lase. Poročajo, da pripravljajo Angleži v Bombayu veliko ofenzivo ra vstaše, ki so svoje gibanje razširili izven pokr. Maiabar. Venaar to sredstvo se britanski vladi ne zdi preveč uspešno, zato išče z napetimi možgani za drugimi, izdatnejšimi Doslej takega sredstva še ni našla. oziroma tistega, ki je najbolj na roki in ki bi naenkrat končal vse nemire, ne mara uporabiti: Zapusti naj popolnoma ubogo, izmozgano deželo in naj da njenemu prebival-stvu prosto roko, da živi in se raz-' vije, kakor mu srce poželi. Ampak seveda, potem bi Angleška nehala biti država vladajočega kapitalizma in imperializma. In to gospodom kramarjem smrdi. -f Ameriški senat je ratificiral mirovno pogodbo z Avstrijo in Nemško in je sklenil, da bodo Zedinjene države zastopane v reparacijski komisiji. Dnevna kropila. ZAUPNIKOM I Na našo spomenico glede agitacije za „Naprej“ smo dobili od ve- j čine zaupnikov in organizacij razveseljive odgovore, ki pozdravljajo misel prireditve „r d e č e g a tedna“ za dnevnik „Naprej“. Vsi tl so šli v svojih okrožjih že vneto na delo za to akcijo. Vendar je šc nekaj večjih organizacij in zaupnikov, ki se do sedaj našemu apelu še niso odzvali. Nujno prosimo vse u da se v najkrajšem 'asu tozadevno izjavijo, da se ne bo cela akcija p nepotrebnem zavlačevala. Uprava „Naprel“. * Ljubljanski župan s. dr. Perič prevzame v pon— vljek ob 11. dopoldne županske posle. Prva seja občinskega sveta bo najbrže v četrtek. Ljubljanski občinski svet bo prihodnji teden pričel poslovati. Dolga je bila doba, kar je zadnjič zboroval. Novi občinski svet pa ne bo za igračo, ker so danes razmere take, da jih občina menda še ni imela. Vse je razdrapano, struga Ljubljanice še ni gotova, kanalizacija, ceste, elektrika, razširjenje vodovoda, stanovanjsko vprašanje itd., so sama kričeča žrela. Tudi vprašanje aprovizacije je enako važno kakor, je bilo med vojno. Zavedati se moramo, da draginja rase, da bo na spomlad vsega primanjkovalo: mesa, kruha, krompirja itd., ker je mnogo vzela suša, mnogo se je pa izvozilo. Našteli bi lahko še mnogo, a že to kaže, kako silno resen čas se bliža večjim občinam in delovnim slojem sploh. V teh razmerah bo moral pač občinski svet zbrati NiliHl |’M Vtti »Teater! — ali vi ljubite teater, kakor ga ljubim jaz, to se pravi z vsemi silami vaše duše, z vsem entuziazmom, z vso zamaknjenostjo, ka-koršne je zmožna samo ognjevita mladost, željna in strastna vtiskov lepote? Ali, bolje rečeno, morete li vi ljubiti kaj bolj od teatra, razen resnice in dobrote." — Ruski kritik Bjellnski, Gledališča so poleg šol najvažnejši ladturni zavodi narodov: Oni tis« zabavišča, ampak vzgojevali-SBa, zavodi za višanje imaterijelne kulture naroda. Šole imajo pri današnji strukturi In organizaciji boli teoretično - tehnični značaj. V njih se podaja v glavnem tehnično znanje za pridobivanje materijelne kulture, gledališča pa so zavod za duševno in imaterljelno kulturo. Gledališča so moralni kulturni zavodi, zavodi za etično, torej srčno kulturo naroda. Poslanstva naroda je višanje duševne imaterijelne kulture potom materijelne kulture. Vrednosti narodov ne cenimo po njih materijelni kulturi, po njih bogastvu. ampak po njih imaterijelni kulturi, po tem, kar so nam posamezni narodi ustvarili na polju znanosti In umetnosti. Velikani Homer, Shakespeare, Goethe, Tolstoj, Do-stojewski, itd. dajejo narodom pravo zgodovinsko vrednost. V različnih panogah umetnosti: literaturi, glasbi, slikarstvu, kiparstvu itd. so nam podali različni narodi ono, kar imajo skupnega z drugimi narodi, pa tudi ono, kar je specifično last posameznih narodov. V vsakem delu so izraža duša človeka. Nikjer se pa uo izraža duša človeka tako in- tenzivno, kakor v umetnosti, in nikjer se ne izraža narodova duša tako globoko, kakor v umetnosti. Umetnik zajema pri svojem ustvarjanju iz studenca one Sile, ki kroži po živih in neživih bitjih univerzu-j ma. Tehniko življenja se da priučiti v šolah, tehnika umetnosti pa je težka in se je da le težko priučiti. Današnje naziranje človeštva je zgolj materijalistično: Kvantiteta In kvaliteta narodove volje je usmerjena na višanje materijelne kulture, na višanje materijelnega bogastva. Zanemarja pa se ravnotako, da celo važnejšo življensko komponento, ki stremi po višanju imaterijelne, duševne kulture. Le sinteza materijelne kulture z imaterijelno daje narodu trajno zgodovinsko vrednost. In eden izmed najvažnejših kulturnih zavodov naroda, kojega naloga I je stremeti po tej sintezi, je ravno dobro gledališče, gledališče, stoječe na umetniški višini. Vsak narod ima take institucije, kakršnih je vreden in zato tudi take šole, taka gledališča, kakoršnih je vreden. Jaz za svojo osebo vidim v proizvodih umetnosti najvišje, najvažnejše proizvode naroda in to zato, ker so nam ti proizvodi nekaki svetli mejniki na oni poti, po kateri stopa narod v bodočnost. Tudi pri slikanju življenjske realistike nas vodi genijalni umetnik proti idealom. Ali nam ne kažejo Cankar, Zupančič, Albrecht in tudi naši drugi umetniki, glasbeniki in slikarji nova pota in nove ideale? Pohujšanje v dolini Št. Florjanski, Za narodov blagor, Jakob Ruda, Hlapec Jernej, nam ne slikajo le življenja, kakoršno je, ampak tudi, kakoršno naj bi bilo, kakoršno naj bo v bodoče Cankar kriči tu s svojim kategoričnim umetniškim imperativom: »Zapustite stara pota, očistite življenje blata in približajte se onemu lepšemu življenju, za koje ste ustvarjeni." Le v tem višjem, čistejšem življenju najdete ono življensko harmonijo, ono sintezo, koje v...n gola, nizka materijelnost ne more dati. Zakaj sem prišel s tako dolgim uvodom? Hotel sem pokazati na veliko važnost gledališča kot kulturnega zavoda naroda. S tem pa sem tudi ob enem hotel pokazati na veliko važnost odločitve, kdo da naj nam vodi gledališče. Od kvalitete vodstva je popolnoma odvisna kvaliteta gledališča samega. Gledališče mora vzgajati narod po umetnosti k umetnosti. Pri nobenem zavodu pa ne daje vodstvo v toliki meri svojega pečata celemu delova--nju in nehanju, kakor ravno pri gle-i dališču Že pri navadnih gospodar-! Skih podjetjih, ki so le materijelni mehanizmi, je uspeh odvisen od vodstva podjetja. Pri gledališču, kjer leži glavna nota v umetniškem ustvarjanju, in kjer pride gospodarstvo le toliko v poštev, da se na njegovi bazi omogoči kulturno delo, pa je vodstvo ono, ki edino omo--goča vsako programatično delo. vse svoje duševne in občina vse finančne sile, da vsaj deloma ustreže potrebi. Toda, pogum velja! Železničarji, pozor! »Demokratka« klika, ki je izdala proti delavskemu razredu Obznano, izenači;a plače državnih nameščencev in železničarjev, dovolila veriznikom in špekulantom z živili prost izvoz, tista, ki špekulira s tujimi valutami in je vso delavsko svobodo noren-tala v blatu, ta demokratska klika osnuje sedaj samostojno železničarsko organizacijo, misleč, da ujame med zavednimi železničarji slabiče, ki se bodo pred njo plazili in ji nasedli, Toda gospodje naj bodo prepriča«!, da .bo dete, katero v težkih bolečinah porodijo, sifilitično, ker bo to podedovalo po svojih roditeljih, ia se bo na tem tudi kaj kmalu uuu-šilo skupno s svojimi roditelji, tistimi, id sedaj hočejo izdati železničarje hi njih interese. Vse vas posut, vi mo; 73to vam kličemo: Roko l«oč od delavst/a. Železničarjem pa naj velja poziv: Združite se v ejiot!« organizaciji, Id je »Savez že-lezničara .Jugoslavije«. Zahteve železničarjev. Zanimivo je, zato beležimo naslednje besede iz „Jutra1': ..Klerikalci obetajo železničarjem, da se bo celotni jugoslovanski klub zavzemal za uresničenje zahtev, ki se bodo stavile po koaliciji železničarjev na merodajna siesta ... Železničarji bi prav storili, če bi se obrnili naravnost na demokrate, če hočejo kaj doseči"... S temi besedami je železničarjem več kot dovolj povedanega: »eščanse stranke delijo pravice le, vče se jim zapišeš z dušo in telesom, socialne pravičnosti ne poznajo. Bedo in revščino proletarijata izrabljajo le v svoje stranarsko-po-Mtlčne namene. „Če se ne obrnete na nas in če ne boste naši, ne dobite nič*‘ tako pravijo pa bodisi demokrati bodisi klerikalci. Delavstvo sl mora torej izvojevati svoje pravice le z lastno močjo v svoji lastni organizaciji. Z navedenimi besedami ,,Jutra“ je pač najboljše označena kapitalistična morala! Afera v ministrstvu narodnega zdravja. V ministrstvu narodnega zdravja so odkrili te dni veliko afero, V rjo je v glavnem zapleten načelnik ministrstva dr. Andrija Štampar. ki je zlorabil svoj položaj in si prilasti tekom leta 200.000 dinarjev, namenjenih za preskrbo stradajočih otrok. Prizadetih je več drugih dravnikov. Vodstvo pol. komisariata v Ma-Mfeoru je prevzel policijski svetnik V, Keršovan iz Ljubljane. Dr. Senekovič je premeščen v Ljubljano. Za neokrnjeno vseučilišče v Mubljanl so se na svojem zborovala one 20. t. m. izjav'li slovenski kulturni delavci in razna kulturna društva. Tudi živina bo morala imeti pra-vHno potrjeni potni list. Po novo predpisanem zakonu o pristojbinah je bila uvedba živinskih potnih listov odgodena do 1. januarja. Ti petni listi se bodo izdajali za razne vrste živine, zato bodo pa tudi pristojbine umerjene po raznih vrstah. — Točka 42.805 a: Najdražjo pristojbino bo treba odračunati za dronogate živali. Točka 42.805 D: Potni listi za več kot dvonogate ži-graJi se imenujejo lahko tudi „iz-jroznice“. Že prosijo. Oddelek za aprovi-ŽflCijo ministrstva socialne politike V Cetinju je na to ministrstvo naslov« prošnjo, da bi se Čira prej ©dobri! kredit za prehrano Črne gore, ali kakor se to imenuje: kredit fea prehrano pasivnih krajev. Socialno ministrstvo se je že s podobno prošnjo obrnilo do vlade. Mi ne vemo, kdo je sedaj naivnejši: oddelek ministrstva ali ministrstvo samo. Saj bi morala vendar vedeti vsak me in dvakrat bolj, ker sta dva skupaj, da mora vlada štediti... štediti, da ne bo koncem koncev smaujkalo pare militarističnemu kotlu ... Napisali smo pripombo, da bo naš oddelek ministrstva bolj pripravljen na odgovor, kakor hitro se predrzne zaprositi za svoj del „kre- za prehrano pasivnih krajev.** Vajenci strokovne nadaljevalne Sole za stavbne obrte v Ljublja- ni (Cojzova cesta 5), naj pridejo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 8. dopoldne v šolo, ker se bo pouk zopet pričel. Prikrose vstal tečaj za krojače-invslitie. Ker namerava urad za pospeševanje obrti prirediti prikrojevala! tečaj za krojače-invalide, ki bi se želeli udeležiti tega tečaja, da : nemudoma vlože tozadevne proš-j nje na pokra1,insko upravo za Slovenijo, oddelek za socijalno skrbstvo. Invalidski odsek, v Ljubljani, najda-ijc pa do 29. oktobra t. i. Vsi invalidi, ki bi bili sprejeti v ta tečaj in so siromašni, kar naj dokažejo s spričevalom od občine, bodo za čas tega tečaja v oskrbi invalidskega doma v Ljubliani. Razpis raznih del. Z rokom do 31. t. m. so razpisana razna adaptacijska dela pri okrajnem sodišču v Brežicah, sodišču na Vranskem, kmetijski šoli na Ormu, v moški kaznilnici v Mariboru ter realni gimnaziji v Novem mestu. Pojasnilo daje oddelek IV. b gradbene direkcije v Ljubljani, gradbeno vodstvo v Brežicah ter okrožna gradbena sekcija Maribor in Novo mesto. 4-letni otrok zgorel. Dne 13. t. m. je v župniji Sv. Nedelja zgorela vas Baliče, ki ima 12 posestnikov. Zgorela so vsa poslopja in vsi pridelki, j Nesreča je hotela, da je zgorel tudi ‘ 4-letni o;rok. Pri požaru je težko , ponesrečil tudi župnik dr. Niko Er-: deli Prepeljali so ga v bolnico v Kandijo pri Novem mestu. Pofor v Podljubnu pri Novem mestu je 17. t. m. uničil petim posestnikom hiše z gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Škode je i pežar napravil več kot za 1 milijon I kron. Vsled pomanjkanja vode je bilo silno težko omejiti oeenj. i Obratno ravnateljstvo južne že-I leznice objavlja: Dne 26. oktobra t. 1. se vpelje med Dunajem in Mariborom gl. k. tretji par potniških vlakov v zvezi na nočne potniške vlake med Mariborom gL k. in Ljubljano gl. k. Radi tega se izprerneni vozni red nočnih potniških vlakov na progi Maribor gl. k. — Ljubljana gl. k. — Vozni red je sledeči: Odhod z Dunaja ob 13.00, odhod iz Gradca ob 19.42, prihod v Maribor gl. k. ob 2220, odhod iz Mariboia gl. k. ob 23.30, odhod iz Celja ob 1.26, odhod iz Zidanega mosta oo 2.14, prihod v Ljubljano gl. k. ob I 3 47. — V obratni smeri: Odhod iz i Ljubljane gl. k. ob 23.52, (prvikrat | že dne 25. t. m.), odhod iz Zidane- ■ ga mosta ob 1.32, odhod iz Ceija ob 2.11, prihod v Maribor gl. k. ob 4.03, odhod iz Maribora gl. k. ob 5.16, odhod iz Gradca ob 8.21, prihod na Dunaj ob 14.54. — Nočni potniški vlak, ki odhaja iz Maribora gl. k. ob 22.10 in prihaja v Ljubljano gl. k. ob 3.03 ter nočni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 23.55 in prihaja v Maribor gl. k. ob 4.44, izostaneta s 26. oktobrom t. 1. Nadalje se izvrši sprememba na progi Ljubljana gl. k. — Vrhnika. Večerni vlak na Vrhniko odhaja iz Ljubljane gl. k. počenši s 26. oktobrom že eno uro prej, odhod lz Ljubljne gl. k. ob 18.20, prihod na Vrhniko ob 18.55. Dne 26. oktobra t. 1. izide nov stenski vozni red, ki ga privatne stranke dobe proti plačilu na naših postajah. Most čez Muro v Dokležovju v Prekmurju bo v najkrajšem času dograjen in izročen prometu. Tako dobi Prekmurje zvezo s Štajersko. Gradba železnic v Srbiji. V novembru se bo pričela gradba železnice Topčider — Mala Krsna. Proga od Male Krsne do Požarevca je že zgrajena. Ta proga gre do Negotina, kjer bi se preko Parhova zvezala z Romunsko iri Rusko. Dlfterlja v MacedonijI. Iz Mace-donije poročajo, da divja tam na ve-čih kraiih difterija. Posebno hitro se šin v Strugi, Tetovi, Ohridu in De-bru. Umrlivost otrok je zelo velika, tako da je v nekaj zadnjih dneh umrlo okrog 300 otrok. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah „Držav. posredovalnice za delo“ v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 9. do 15. oktobra 1921. dela 207 moških In 103 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 248 moških in 84 ženskih delavnih moči. Posre- j dovanj se je izvršilo 237. — Dela iščejo: pisarn, moči, rudarji, kovinarji, strojniki, kurjači, natakarji, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, trgovski sotrudniki, sotrudnice, dninarji, dninarice, sluge, vzgojiteljice, šivilje za perilo, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: mizarji, usnjarji, krojači, čevljarji, zidarji, tesarji, kolarji, kleparji, vrtnarji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. »Slovensko pianiesL'o društvo opozarja turiste, da se vrši v Kamniški Bistrici in tamošnjem pogorju glavni lov na divje koze od 23. do 27. oktobra t. ! V tem času je pohod po Kamniški Bistrici in po vseh planinskih cestah in potih prepoveaan, da se ne zgodi kaka nesreča, za katero lovsko vodstvo nobene odgovornosti ne more prevzeti. j se bo odslej plačevala carina za iz- ! rečno luksuzne predmete v popolni zlati pariteti. Ker pa je dobava efek-: tivnega zlata težka in ker zapeljuje k tihotapstvu z zlatom, bo izdajala ■ Av^tro-ogrska banka in njene po-duižnice nakaznice za zlato. Kurz se bo ravnal po vsakokratnih dnevnih tečajih zlata. Za ostale carini podvržene predmete, za katere se je zvišala carina doslej na 160krat-r.o do 200kratno plačilo, se zviša odslej na 250kratno, dočim ostanejo predmeti, ki so bili doslej prosti carine ''živila) ,še nadalje prosti ca-i rine. Grsavuzadisfci vestnik. Ig Izključitev ene ljubljanske poli-| tlčne organizacije. »Ljudski glas« • priobčuje črtanje ene ljubljanske krajevne organizacije. Dopis je prejelo tudi naše uredništvo, ki ga je odstopilo izvfševalnemu odboru. iz strok. cr^snEzsciJe. Čevljarski pomočniki v Ljubljani in okolici so z današnjim dnem (21. oktobra) stopili v stavko. Vsled nesporazuma z gospodi mojstri. katerim je deveta briga položaj njihovega delavstva. Razmere in o plačah pomočnikov iu mojstrov, bomo natančno informirali javnost. — Čevljarske delavce vseh krajev znova opozarjamo, da ne iščejo dela v Ljubljani, dokler ne javimo, da je stavka končana. Podružnica kovinarjev v Ljubljani ima v nedeljo dne 23. t m. ob 9. uri dopoldan svoj društveni shod v restavraciji »Novi Svet«. Dnevni red zelo važen J Udeležba dolžnosti Vestnik Svobode. Seja centralnega odbora »Svobode« se bo vršila v ponueljek. dne 24. oktobra ob pol 20. v tajništvu na Aleksandrovi cesti 5. Ker je seja važna. je polnoštevilna in točna udeležba dolžnost! Seja nadzorstva SDJZ »Svobode« se bo vršila v pondeljek ob 16. v tajništvu na Aleksandrovi cesti 5. Vsi nadzorniki se morajo seje udeležiti Seja odbora ljubljanske podružnice »Svobode« se bo vršila v soboto ob (5. uri zvečer v prostorih centralnega tajništva v Aleksandrovi ulici št. 5. Nujno pozivam vse odbornike, da se seje udeleže v polnem številu! Navzočnost blagajnika je predvsem nujna. — Tajnik. Dramatični odsek »Svobode« na Jesenicah nam je nudil v soboto in nedeljo, t. j. 15. in 16. t. m. zopet iz-vanredni užitek; igrali so Knobla-hovo komedijo »Favn«. Igralci so bili od največje do najmanjše vloge skozi celo predstavo na svojih mestih. Zlasti sodr. Jakob Vehovec v vlogi Favna nam je nudil izvanred-ni užitek, ker je vodstvo dramatičnega odseka, kakor tudi ostalo članstvo pokazalo v svojih prvih predstavah letošnje sezone, da hoče cenjenim obiskovalcem nuditi užitka, izobrazbe in zabave tudi v bodoče, bi priporočali, da ljudstvo te predstave nekoliko bolje poseča. Ker pot k Svobodi je izobrazba! — Stalni obiskovalec dramatičnih predstav. Gospodarstvo. = Konferenca nasledstvenih držav v Portorose se bo vršila dne 24. t m. Konferenca ima namen rešiti imovinska, trgovinska in prometna vprašanja med nasledstvenimi državami. Avstrijci bodo na tej konferenci zahtevali ukinjenje prepovedi izvoza in uvoza, predvsem s strani Jugoslavije. Konference se udeleži tudi jugoslovanska vlada. = Zvišanje avstrijskih carin. Zastopnik zveznega finančnega ministrstva na včerajšnji časnikarski konferenci na Dunaju je izjavil, da naprej je edini dnevnik slovenskega delavstva. Zato mora v hišo slehernega proletarca! epa vesti. Dramatični odsek poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico vprizori v nedeljo, dne 23. t m. ob pol 8. zvečer v Ljudskem domu v LjubljaniL. Anzengruberje-vo narodno igro „Krivoprisežnik*. Vstopnice se dobe v predprodaji v predprodaji v Severjevi trafiki v Selenburgovi ulici in Koželjevi na Sv. Petra cesti 95. — Blagajna se odpre ob pol 7. zvečer. Čisti dobiček je namenjen v dobrodelne svrfae v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam. 601etnica. Dne 28. septembra 1861 ustanovil je v Ljubljani pokojni prof. dr. A. Valenta zdravniško bralno društvo, ki se je leto pozneje spremenilo v društvo zdravnikov na Kranjskem po preobratu pa v slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. S ponosom lahko gleda ta najstarejša stanovska zdravniška organizacija v bivši Avstriji na svoje delovanje. Če tudi je moralo društvo prestati marsikatero težko krizo, so se vendar premagale vse težkoče. Slovensko zdravniško društvo je dalo prvo iniciativo za ustanovitev zdravniških zbornic v Jugoslaviji, in tudi izdelalo dotični zakonski načrt, katerega predloži jugoslovansko zdravniško društvo ministrstvu narodnega zdravja. Delovanje društva na znanstvenem polju so ovifula v zadnjem čavu stanovska vprašanja katerih je vedno več prihajalo. Takoj kc se pa ustanove zdravniške zbornice, prevzamejo te vse stanovsko vprašanje, | in ko se bo zdravniško društvo v zvezi z medicinsko fakulteto zgolj posvetilo znanstvenemu delovanju. V spomin na ta zgodov. dan je sklican izvanredni občni zbor slov. zdr. društva dne 28. oktora t. 1. ob 4. uri popoldne v magistratni dvo-I rani v Ljubljani, na katerem se bo j tudi obravnavalo razmerje do novo j ustanovljenega bratskega zdravniškega društva v Mariboru. blBO rt. Prvenstvene nogometne tekmo dne 23. L m. na prostoru S. K. »Ilirije", ob 14. Hermes : Svoboda Ljubljana, ob tri četrt na 16. Primorje : Sparta. tl opisi. Zidani most (Škandalozno ravnanje z delavstvom v cementni tovarni.) Da bo javnosti znano, kakšne šikane se dogajajo v naši cementni tovarni od strani paznikov proti delavstvu in najbolj pa še proti mladeničem do 18. leta objavljamo ta dopis. Že za časa stare Avstrije je v navadi, da imajo pazniki polno moč v naši tovarni. Seveda imajo tudi tisto izobrazbo, katero so si pridobili od prejšnje gospode. In kakor se vidi. tudi današnja tapove-dujoča gospoda daje svojim hlapcem po svojem protidelavskem čustvovanju temu primerno ali pa celo slabšo izobrazbo, ali pa noče slišati pritožbe mladeničev, ki morajo prenašati jezo nesramnih paznikov, ki si dovoljujejo pri delu delavstvo pretepa vati! Toliko v pojasnilo. Seveda, kar so znali že stari pazr: to mora posnemati tudi novo nasto-pivši, čeprav je bil tudi sam delavec, in je tudi on včasih kakšno skupil, kar ga pa sedaj seveda v.:č ne briga, samo, da je prišel do mesta kapitalističnega hlapca, imamo pa še dosti takih hlapcev v naši tovarni, ki so po božji volji klerikalnega kalibra. Le-ti imajo predvsem to pravo krščansko vero, da spravijo svojega bližnjega ob kruh m denuncirajo za vsako še tako malenkost delavce ravnateljstvu. Ce pa kapitalistični hlapci po svoji navadi kaj potihem ukrenejo, zato pa bodo gotovo še dobili odlikovanje, zlato kolajno in krono iz cementa. Velikkrat so bili ti naši kapitalistični podrepniki opozorjeni putom časopisja, ali to se njih kot tako zelo ..izobraženih** prav nič ne prime! Delavstvo bo pa gotovo dobilu enkrat tako postavo, iz Katere se bo dal dobiti za te kapitalistične hlapce zakon piačila, povrh pa metlo, ki bo pometala tak sistem iz naše cementne tovarne! — Prizadeti delavci. Hajdina pri Ptuju. Klerikalci so se našega zadnjega shoda silno ustrašili, zato so v nedeljo 16. t. m. tudi oni sklicali shod. ' na katerega so povabili poslanca dr. Holmje^a. Shod so sklicali na način da ni v nedeljo v jutranjih urah živ krst vedel, da se shod vrši. Plakate so nabili med prvo mašo, po maši pa je mež-nar pred cerkvijo naznanil, da bo v »Društvenem domu« shod, na katerem bo poročal sam dr. Hohnjec. Nabralo se je precej radovednežev, da slišijo, kako zna gospod poslanec. ki je nntabene duhovnik, »govoriti«. Da so se klerikalci zbali našega shoda, nam pove dejstvo, da so shod sklicali na tihotapski način in pa udrihanje gosp. dr. Holmjeca po socijalnih demokratih. Ker se je navzoče ljudstvo samo prepričalo, da zna gospod doktor izvrstno far« bati, se ne bomo pečali z njegovim govorom, pač pa ga pozivamo, naj pride še enkrat v naš kraj in naj nas obvesti, da se udeležimo shoda z našim govornikom, ki bo gotovo znal gospodu poslancu povedati, da je na shodu !6. t m. govoril neresnico in farbal poslušalce. Gospod dr. Ho« hnjec je bil zelo hud na socijaliste, ker so tl oropaii raznim škofom na Hrvaškem zemljo s tem, da so jo razdelili med revno ljudstvo. Zakaj niste gospod poslanec povedali tudi, kako »izvrstno« plačuje viničarje in kmečke delavce vaš šef v Mariboru, škof Napotnik? Naznanjamo vam, da bomo to fn še druge stvari iz klerikalnega vrta povedali Haj« dinčanom mi na shodu, ki ga v kratkem skličemo in na katerega vas ž* danes vabimo, da pridete osebno ponoviti ona obrekovanja, ki ste jih na vašem shodu 16. t. m. izustili, Zagotovimo vam tudi, da se vara nič hudega ne zgodi, ker če pridete, boste imeli opraviti s poštenimi nasprotniki. ne pa z zavratneži gotove sorte! Na svidenje torej na našem shodu! Do&re sprejme takoj K. Pučnik, KraftJ. . UU8UA8A Avg. Agnola Lilijana, taajsta testa 11 priporoča vojo zalego stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. SprejKel« tet 2 mehanika, 1 strugar, 1 mizar. ifubtl&tu, Zvonarska ulica 1. LJUEUfiNfl, Bi sejsvKi a&lov rfteva uilce šf. w Eastetm KcstoplUi KREDIT LJUBLJANA. — Telefon St. 40 in 457, Obrestovan nje vlop, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih — ilf H«ll L«—BT—MP— ------- | In nn lili —mili | IM —IM III — I II 1 MM papiriev, deviz in valut, borzna n&rcčile, predujmi in krediti IM—MHIHH.............— B I 11 ■■ M——> *■*——— v*sake vrste, eskompt in ink^so menic ier kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposšts >td, itd. ; čD 1 pr Naiveiia izbira *m g ' St Bi nalnoveišifit, najfifielšiti 'm najcenelilh m pp Prcprifalfe se mml9 "•B 8f;©l€©riC-IšeS d 18 Is UP It® 5 najsoiisiRelieS ŠUMU®, vsako vrste za gospode in dame, ©S LE Ev.S za gospode in dečke, obleke za delavce cd K 950'-" naprej, S£K@JHSKE P©TRgBS€5&SE pri tvrdki in vse k istim spadajoče predmete, posamezne dele, igle, peresa, dobite edino pri Vsak pokvarjen gramofon ali godbeni avtomat so poprav! v lastni delavnici, c z. tudi na iicn mesta, strokovno pod jamstvom in ceno. Izvršijo se tudi druga v preeiz. mehaniko spadajoča dela. Velika iz n er gramofonskih plošč. Ugodna zamena, esa la^etu*©]© obleke p© ^-aln©we|i8 mesdf. ss Isvt-SStev tožna in so&S«sna» sssssssssssssz P o š 11 i t e ii a f © c si i n o Prometni zavod za preme g cL d. v L;iibIJasit prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čefaoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. ^AVEiV/fs^t, ANT. ČERNE) ^ LJUBLJANA J v^Vornt izdeluje najboljša in najuspešnejša kozmetična sredstva ter parfume prvovrstne kakovosti. Vsi izdelki domačega izvora in po najnižjih cenah. Prodaja na drobno po vseh lekarnah, drogerijah; parfumerijah in boljših trgovinah. Cenj. odjemalcem te pdporoea tvrdka »Mija" ImMrn l&Moiii in paiiumerlia i L ubljana, Gradišče 7. priporoča aaesasBai na debelo in drobno: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske šolsko : o-trebieine, jedilno orodje, žlice, vilice, aluminium, toaletno milo, ščetke za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rineice, dreto, fukanee. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, tsc potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. Poštni čekovni račun si. 10.532, Brzoj. naslov „Kodes Ljubljena44, Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178, vseh vrst od preprostih do na (finejših dobite vedno v tovarni za slamnike in klobuke franjo ceššmiš, v Slo tli, pošla Male fii Liubliani. V popravilo prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani se sprejemajo pri tvrdki Kovačevič i Teržan v Prešernovi ulici 5, kjer so tudi vsi vsoici vedno na razpolago. .................... TORiNo \ /- ,y na tn debelo. \ 1 Glavno zastopstvo polnih | gumijevih obročev za to-vorne antomobilo tovarne ——__ Walter Martiny, Torino. Hydravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obro- ?ev. v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno ISeK&t. Jv?w •••#1 podjetje za prevoz blaga ... . » celih vagonov na vse kraje, CilBiLJ; Lllllilps, ^18 2. za kar je na razpolago Telefon it £88. 10 tovornih automobilov. Ped min kas Ljubljana, Maribor« Dunajska cesta 20, Jurčičeva ulica 9, tel. št, 470. tel. St. 133. K JU© DEL1C gtalar in draguljar L i u b 11 a ra © priporoča svojo zMaifc in drapliaiska iit rza nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za po zla to-vanje in posr eb ro va n je. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcih in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter | plačuje po najvišjih cenah, ali j pa izmenjava za novo blago. ^HHa8aWBBBBEEagBSaaE£^ g Borzni posredovalec §j Dragan Vučkovič (posreduje pri nakupu in P prodaji državnih in vred- | nostnih papirjev, zastavnic, 1 deviz in valut Zagreb, Sv. Duh 19, g Teletom G-C9. Brzojavi: Vučkov Zagreb. n Beograd, Knez Mihajlova nliea 3. ZavtesBKv, trošen vese tudi električne montaže se išče za tovarniško podjetje v bližini Ljubljane. Ponudbe pod „ Strojnik" na upravo „Naprej-a“. Prodaja srežk razredne loterije. d e I b S £ H b gi«wiii«o K 50.P0P.00C. Rezerve okroglo K 48,000.000*—. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja v t e v r a t e vrednostnih papirjev, financira pravične '* rcto? v« u> tlovoi.UHO vsakovrstno kredite. :b, P6wjia PJgovorii! uredili k;. Maks ŽaiiiU* Tisk .Učiteljske tiskarne v. Ljubljani, Izdajatelj: Ivan Mlinar.