TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSl
Pri obnovi vinogradov upoštevajmo lego in odpornost trtnih vrst
D*pi  tag. Zorcc  Egon
Gobavost ali rapavost trte imenujemo bolezen, ki se pojavlja naivečkrat na starem lesu trte v bližini zeralje, najraje na cepilnem mestu ali bllzu njesa v obliki gomoljev aLi gobam podobnih izrastkov. Ti obdajajo navadno ves trtni les, ali pa se nahajajo le na eni strani, navadno po decimeter na dolgo, včasih pa tudi več. Na prvi pogled je ta bolezen po-dobna raku ali ožigu, ki ga povzroča mraz na sadnem drevju. Razlikuje pa se od njega v tem, da se na drevju ozeblo mesto posuši in razpoka ter s časom odlušči, pri trti pa se, kakor rečeno, raz-vijejo na razpokanih mestih bradavicam podobni izrastki ali kraste, ki so podob-ne plutovini. To imenujejo vinogradniki gobavost ali rapavost, ali da trto »goba kolje«. Gobava trja oslabi in zaostaja v rasti in se posuši. Večkrat se to zgodi še le po nekaj letih.
Vzrok te bolezni je mraz, oziroma pozeba trte. kar je nedvomno dognano. Posebno nevaren je pozno pomladanski mraz, ki nastopa v času, ko začne že pretakanje soka po trti. ker v tem slu-čaju zmrznejo kambijalne plasti na naj-bo!j sončnili mestih med lesom in lubiem trte. lz sosednjih, še zdrvaih stanic, se začne nato v večji meri razvijati vezivo.
da bi zalilo po mrazu nastale rane. Pri tem izstopa iz razpok in tvori najprei bele, siru podobne, pozneie pa, ko do-zori, pa rjave, bradavicam ali gobam podobne izrastke. Ker zaradi tega na-stane nered tudi v pretakanju soka po trtni rastlini in z njim v zvezi nepravilno prehranjevanje trtnih organov, trta po-lagoma slabi in s časom odmre
Ugotovlieno je, da so tej bolezni pod-vržene posebne trte. ki rastejo v težki, mokrotni zemlji na hladnih legah ter tiste vrste trt, ki zgodaj spomladi od-ganjajo. Vsled tega je treba nižje lege uporabljati v druge namene, ne pa za vinograde. če je zemlja težka in mokra, lega pa je dobra, ie treba zemljo na> preje osušiti, kar opravimo s pravilno drenažo, t. j. z odvodnimi jarkt Te jarke napravitno na ta način, da izkopliemo do 40 cm široke in do 80 cm globoke jarke. V te nasujemo najprei debelega. nato drobnega kamenja, na vrh pa nasu-jemo zemlje. Jarke izpeijemo tako, da voda hitro in zadostno odteka na neškod-Ijivo mesto.
Pri obnovi vlnogradov !e % ozitotti na to bolezen treba paziti na dejstvo, da so nekatcre vrste trte bolj podvržene bo-lezni kakor druge.   Zato  je  izbrati   pri
obnovi odporne trte ter se izogibati sort: rupestris monticola, rupestris Gothe št. 9, riparia rup«stris 8306 in 3309 itd. Za mokro zemljo je n&jboljša podlaga vrsta solonis ali kak§na kri-žanka iste vrste, n. pr. solonis riparia §t. 1616. Tudi v pogledu žlahtnih sort !e treba paziti zlasti v nižiih legah. Saditi je treba sorte, ki pozno odganjajo in ki niso podvržene pozebi. To so* kraljevi-na, portugalka, laški rizling itd.
Gobave sorte lahko reštmo pred od-miranjem, 5e jih takoj v prvem ali naj-pozneje v drugem letu zgodaj spomladi vsaj ob časn rezania, če že ne prej, od-režemo tik nad bolnim mestom. tako da trta na novo požene iz zdravega lesa. Ce pa je trta pozebia do cepiinega me-sta, jo na tem mestu lahko tudi prece-pimo (v precep ali žlebiček) in sicer zgodaj spomladi, čim preje tem bolie. V slučaju, da tega ne napravimo, je treba počakati, da trte zooet na novo pože-nejo ter iih nato pTecepimo na zeleno.
Bolezen v nobetiem slučaju ni nalez-Ijiva, temveč je iskati njen vzrok le v pozebi.